Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi instrumenta prilagodljivosti (KOM(2010)0760 – C7-0398/2010 – 2010/2293(BUD))

P7_TA(2010)0474 A7-0367/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0760 – C7-0398/2010),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1) ter zlasti točke 27 Sporazuma,

–  ob upoštevanju svoje prve obravnave predloga splošnega proračuna za leto 2011 dne 20. oktobra 2010(2),

–  ob upoštevanju izida spravnega sestanka 15. novembra 2010,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0367/2010),

A.  ker zgornje meje večletnega finančnega okvira, zlasti v podrazdelku 1a in razdelku 4, ne dopuščajo financiranja prednostnih nalog EU, ne da bi bili pri tem ogroženi obstoječi instrumente in politike,

B.  ker sta se veji proračunskega organa na spravnem sestanku dogovorili o uporabi instrumenta prilagodljivosti za dodatno financiranje opredeljenih prednostnih nalog v teh dveh razdelkih, pod pogojem, da bo mogoče doseči splošni dogovor o vseh preostalih spornih vprašanjih,

1.  ugotavlja, da kljub finančnim okrepitvam za obveznosti v nekaterih proračunskih postavkah zgornji meji podrazdelka 1a in razdelka 4 ne dopuščata ustreznega financiranja izbranih prednostnih nalog, ki sta jih potrdila Parlament in Svet;

2.  zato pozdravlja dogovor, dosežen na spravnem sestanku, o uporabi instrumenta prilagodljivosti za financiranje programa vseživljenjskega učenja in programa za konkurenčnost in rast v podrazdelku 1a ter finančne pomoči za Palestino, mirovni proces in UNRWA v razdelku 4 v skupnem znesku 105 milijonov EUR;

3.  opozarja, da so ti programi ključnega pomena za prihodnost Unije, saj dajejo jasne spodbude za gospodarsko dejavnost in za vlogo Unije kot svetovnega akterja;

4.  znova poudarja, da je uporaba tega instrumenta, kot je predvidena v točki 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, znova pokazala, da bi moral biti proračun EU veliko bolj prilagodljiv;

5.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi instrumenta prilagodljivosti

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3) ter zlasti petega odstavka točke 27 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 se uporabi instrument prilagodljivosti za zagotovitev 34 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti v podrazdelku 1a in 71 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti v razdelku 4.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0372. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, vsi oddelki, kot ga je spremenil Svet (17635/2010 – C7-0411/2010 – 2010/2290(BUD))

P7_TA(2010)0475 A7-0369/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2010 o prednostnih nalogah proračuna za leto 2011(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o pooblastilu za tristranska pogajanja o predlogu proračuna za leto 2011(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 – vsi oddelki(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o pogajanjih o proračunu za leto 2011(7),

–  ob upoštevanju novega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, ki ga je Komisija predložila 26. novembra 2010 (KOM(2010)0750) v skladu s členom 314(8) PDEU,

–  ob upoštevanju sklepov s tristranskih pogovorov o proračunu, ki so potekali 6. decembra 2010,

–  ob upoštevanju stališča o predlogu proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, ki ga je Svet sprejel 10. decembra 2010 (17635/2010 – C7-0411/2010),

–  ob upoštevanju členov 75b in 75e Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0369/2010),

1.  meni, da čeprav predlog proračuna, kot ga je spremenil Svet, ni povsem trajnosten, skladen in učinkovit, kar bi potrebovala Unija, je namen Parlamenta, da Uniji zagotovi proračun, ki ga bo mogoče v celoti in predvidljivo izvrševati že od začetka proračunskega leta;

2.   meni, da je zaradi načina, kako se je razvijal sistem lastnih sredstev EU, ki so ga postopoma nadomestili z nacionalnimi prispevki in sčasoma začeli dojemati kot hudo breme za nacionalne javne finance, njegova reforma potrebna bolj kot kdaj koli prej; je seznanjen z izjavo Komisije; vendar ponovno poudarja, kako pomembno je, da Komisija do 1. julija 2011 predloži konkretne predloge za nov sistem lastnih sredstev EU na podlagi člena 311 PDEU, Svet pa poziva, naj se zaveže, da bo o teh predlogih razpravljal s Parlamentom med pogajanji o novem večletnem finančnem okviru v skladu z izjavo št. 3 iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

3.  v skladu s členom 314(4) PDEU meni, da bo treba v nekaterih primerih sredstva prenesti v rezervo, da bo lahko Komisija povečala preglednost informacij in izvrševanja sredstev v oddelku III proračuna; odobri predlog proračuna za leto 2011, kot je bil spremenjen s stališčem Sveta;

4.  odobri skupno izjavo o odobritvah plačil, priloženo tej resoluciji;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bil proračun dokončno sprejet, ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter drugim zadevnim institucijam in organom.

PRILOGA

SKUPNA IZJAVA O ODOBRITVAH PLAČIL

„Ob upoštevanju stalnih prizadevanj za fiskalno konsolidacijo v državah članicah Evropski parlament in Svet soglašata o ravni odobritev plačil za leto 2011, kot je predlagana v predlogu proračuna Komisije z dne 26. novembra 2010. Komisijo pozivata, naj predloži spremembo proračuna, če odobritve v proračunu za leto 2011 ne bi zadostovale za kritje odhodkov v podrazdelku 1a (Konkurenčnost za rast in zaposlovanje), podrazdelku 1b (Kohezija za rast in zaposlovanje), razdelku 2 (Ohranjanje in upravljanje naravnih virov), razdelku 3 (Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica) in razdelku 4 (EU kot svetovni akter).

Evropski parlament in Svet še zlasti pozivata Komisijo, naj najpozneje do konca septembra 2011 predloži posodobljene zneske glede trenutnega stanja in ocene odobritev plačil v podrazdelku 1b (Kohezija za rast in zaposlovanje) in razvoj podeželja v razdelku 2 (Ohranjanje in upravljanje naravnih virov); po potrebi naj samo v ta namen predloži predlog spremembe proračuna.

Evropski parlament in Svet bosta kolikor hitro mogoče sprejela stališče o morebitnem predlogu spremembe proračuna, da bi se izognili morebitnemu primanjkljaju odobritev plačil. Evropski parlament in Svet se poleg tega zavezujeta, da bosta po hitrem postopku obravnavala morebitne prerazporeditve odobritev plačil, tudi v okviru razdelkov finančnega okvira, da bi čim bolje porabili odobritve plačil v proračunu in jih prilagodili dejanskemu izvrševanju proračuna in potrebam.„

(1) UL L 163, 23.6.2007, str. 17. (2) UL L 248, 16.09.02, str. 1. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0086. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0205. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0372. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0433.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/012 NL/Severna Holandija, IKT, Nizozemska) (KOM(2010)0685 – C7-0389/2010 – 2010/2279(BUD))

P7_TA(2010)0476 A7-0353/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0685 – C7-0389/2010),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1) (Medinstitucionalni sporazum), zlasti točke 28 Sporazuma,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0353/2010),

A.  ker je Evropska unija oblikovala primerne zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.  ker je bilo za vloge, vložene po 1. maju 2009, področje uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) razširjeno na podporo delavcem, ki so bili odpuščeni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize,

C.  ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za odpuščene delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev ESPG,

D.  ker je Nizozemska zaprosila za pomoč v zvezi s 613 presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v NACE revizija 2, oddelek 46 (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v nizozemski regiji Severna Holandija na ravni NUTS II,

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi o ESPG,

1.  od zadevnih institucij zahteva, naj naredijo vse potrebno, da bi pospešile uporabo sredstev ESPG;

2.  opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavljajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; poudarja vlogo, ki jo lahko ima ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela;

3.  poudarja, da bi bilo treba v skladu s členom 6 uredbe ESPG zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja; poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

4.  ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi natančne informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; ponovno poziva, naj se v letna poročila vključi tudi primerjalna ocena teh podatkov;

5.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija po številnih opozorilih Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve, v okviru uporabe ESPG predlagala vir plačil, ki je alternativa neporabljenim sredstvom Evropskega socialnega sklada;

6.  ugotavlja pa, da se bodo za uporabo ESPG v tem primeru sredstva za plačila prenesla iz proračunske vrstice, namenjene podpori malim in srednje velikim podjetjem ter inovacijam; obžaluje hude napake, ki jih je storila Evropska komisija pri izvajanju programov za konkurenčnost in inovativnost, zlasti med gospodarsko krizo, zaradi katere naj bi bile potrebe po takšni podpori znatno večje;

7.  opozarja, da bi morali delovanje in dodano vrednost ESPG oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira 2007–2013;

8.  pozdravlja novo obliko predloga Komisije, kjer so v obrazložitvenem memorandumu podane jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta;

9.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/012 NL/Severna Holandija, IKT, Nizozemska)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti njegove točke 28,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(4), zlasti njenega člena 12(3),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, nastalih kot posledica globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)  Področje uporabe ESPG je bilo za vloge, predložene po 1. maju 2009, razširjeno, da bi vključili pomoč za delavce, ki so bili odpuščeni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje 500 milijonov EUR.

(4)  Nizozemska je 8. aprila 2010 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v dveh podjetjih, ki delujeta v panogi, razvrščeni v oddelek 46 NACE (revizija 2) (trgovina na debelo, razen z motornimi vozili) v regiji NUTS II Severna Holandija (NL32) in jodo 5. avgusta 2010 dopolnila z dodatnimi informacijami. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo zneska v višini 2 557 135 EUR.

(5)  Zato je treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je predložila Nizozemska, –

SPREJELA TA SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi vsota 2 557 135 EUR za sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1. 1. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (4) UL L 406, 30.12.2006, str. 1. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti (KOM(2010)0105 – C7-0315/2010 – 2010/0067(CNS))

P7_TA(2010)0477 A7-0360/2010

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje – okrepljeno sodelovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2010)0105),

–  ob upoštevanju člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0315/2010),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. junija 2010(1), v katerem je podal soglasje k osnutku sklepa Sveta o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta 2010/405/EU z dne 12. julija 2010 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2010,

–  ob upoštevanju člena 55 in člena 74(g) (3)Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0360/2010),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Komisijo, naj poda predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 2201/2003, ki bo omejen na nujno dodajanje določbe forum necessitatis še pred obljubljenim splošnim pregledom te uredbe;

4.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 2 ob upoštevanju sklepa Sveta št. [...] z dne [...] o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ob upoštevanju sklepa Sveta št. 2010/405/EU z dne 12. julija 2010 o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti1, ____________________ 7 UL L […], […], str. […]. ____________________ UL L 189, 22. 7. 2010, str. 12. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Unija si je kot cilj zastavila, da bo ohranjala in razvijala območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno uvedbo tega območja mora Unija sprejeti ukrepe, ki izhajajo s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami. (1)  Unija si je kot cilj zastavila, da bo ohranjala in razvijala območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Unija sprejeti ukrepe, ki izhajajo s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar je to potrebno za pravilno delovanje notranjega trga. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  Svet v skladu s členom 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejema ukrepe v zvezi z družinskim pravom s čezmejnimi posledicami. (2)  V skladu s členom 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije morajo ti ukrepi vključevati tudi ukrepe za zagotavljanje združljivosti predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Bolgarija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Avstrija, Romunija in Slovenija so Komisiji kasneje poslale prošnjo, v kateri so navedle, da želijo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih, ter jo pozvale, naj v ta namen predloži predlog Svetu. (6)  Belgija, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Romunija in Slovenija so Komisiji nato poslale prošnjo, v kateri so navedle, da želijo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih. Grčija je 3. marca 2010 svojo prošnjo umaknila. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Svet je dne [...] sprejel sklep št. [...] o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. (7)  Svet je dne 12. julija 2010 sprejel sklep št. 2010/405/EU o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  V skladu s členom 328(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko v okrepljeno sodelovanje ob vzpostavitvi vključi vsaka država članica, ki izpolnjuje morebitne pogoje za sodelovanje, določene v sklepu o odobritvi. Vanj se lahko vključi tudi kadar koli pozneje, pri čemer pa mora poleg navedenih pogojev upoštevati v tem okviru že sprejete akte. (8)  V skladu s členom 328(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko v okrepljeno sodelovanje ob vzpostavitvi vključi vsaka država članica, ki izpolnjuje morebitne pogoje za sodelovanje, določene v sklepu o odobritvi. Vanj se lahko vključi tudi kadar koli pozneje, pri čemer pa mora poleg navedenih pogojev upoštevati v tem okviru že sprejete akte. Komisija in države članice, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju bi morale spodbujati vključitev čim večjega števila držav članic v okrepljeno sodelovanje. Ta uredba bi morala biti v celoti zavezujoča in bi se morala neposredno uporabljati v vseh udeleženih državah članicah v skladu s pogodbami. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) (9a)  Vsebinsko področje uporabe in normativni del te uredbe bi morala biti v skladu z Uredbo (ES) št 2201/2003. Za razveljavitev zakonske zveze pa naj se ne bi uporabljala. Ta uredba naj bi se uporabljala samo za razpad ali razrahljanje zakonske vezi. Pravo, ki ga določijo kolizijska pravila iz te uredbe, bi se moralo uporabljati za razloge za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Predhodna vprašanja glede zadev, kot so pravna sposobnost in veljavnost zakonske zveze, ter glede učinkov razveze ali prenehanja življenjske skupnosti na premoženje, ime, starševsko odgovornost, preživninske obveznosti, ali drugih vprašanj, povezanih s prenehanjem zakonske zveze, bi morala določati kolizijska pravila, ki se uporabljajo v ustrezni udeleženi državi članici. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Da se določi ozemeljsko področje uporabe te uredbe, je ustrezno navesti države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju. (10)  Da se določi ozemeljsko področje uporabe te uredbe, je ustrezno v skladu s členom 1(2) navesti države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)  Ta uredba je namenjena univerzalni uporabi, kar pomeni, da lahko njena enotna kolizijska pravila določijo pravo udeležene države članice, pravo neudeležene države članice ali pravo države, ki ni članica Evropske unije. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Ta uredba bi se morala uporabljati ne glede na vrsto sodišča, pred katerim se začne postopek. (11)  Ta uredba bi se morala uporabljati ne glede na vrsto sodišča, pred katerim se začne postopek. Po potrebi bi bilo treba šteti, da je sodišče začelo postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 2201/2003. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Da se zakoncem omogoči, da svobodno izbirajo pravo, ki se uporablja in s katerim so tesno povezani, ali, če nimata možnosti izbire, da se to pravo uporablja za njuno razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, je treba to pravo uporabljati tudi, če ni pravo udeležene države članice. Kadar se določi pravo druge države članice, lahko daje mreža, ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah10, sodiščem informacije glede vsebine tujega prava. (12)  Da se zakoncem omogoči, da svobodno izbirajo pravo, ki se uporablja in s katerim so tesno povezani, ali, če nimata možnosti izbire, da se to pravo uporablja za njuno razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, je treba to pravo uporabljati tudi, če ni pravo udeležene države članice. Kadar se določi pravo druge države članice, lahko daje mreža, ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah1, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 568/2009/ES z dne 18. junija 20092, sodiščem informacije glede vsebine tujega prava. ____________________ 10UL L 174, 27.6.2001, str. 25. ____________________ 1UL L 174, 27.6.2001, str. 25. 2UL L 168, 30.6.2009, str. 35. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost. Za dosego tega cilja mora ta uredba okrepiti neodvisnost strank na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter jima obenem do neke mere omogočiti, da izbereta pravo, ki se uporablja pri njuni razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti. Takšna možnost se ne bi smela uporabljati za razveljavitev zakonske zveze, ki je tesno povezana s pogoji veljavnosti zakonske zveze ter pri katerih bi bila neodvisnost strank neustrezna. (13)  Zaradi vedno večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost. Za dosego tega cilja mora ta uredba okrepiti neodvisnost strank na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti ter jima obenem do neke mere omogočiti, da izbereta pravo, ki se uporablja pri njuni razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Zakonca bi morala imeti možnost, da kot pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, izbereta pravo države, s katero imata posebno povezavo, ali pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. Pravo, ki ga izbereta zakonca, mora biti skladno s temeljnimi pravicami iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Možnost izbire prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ne sme posegati v načelo največje koristi otroka. (14)  Zakonca bi morala imeti možnost, da kot pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, izbereta pravo države, s katero imata posebno povezavo, ali pravo sodišča, pred katerim se začne postopek. Pravo, ki ga izbereta zakonca, mora biti skladno s temeljnimi pravicami, priznanimi v pogodbah in v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Preden se določi pravo, ki se uporablja, je pomembno, da imata zakonca dostop do najnovejših informacij glede bistvenih vidikov nacionalne zakonodaje in prava Unije ter postopkov na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Da se zagotovi dostop do ustreznih informacij, jih mora Komisija redno posodabljati na spletnem informacijskem sistemu za javnost, ki je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2001/470/ES. (15)  Preden se določi pravo, ki se uporablja, je pomembno, da imata zakonca dostop do najnovejših informacij glede bistvenih vidikov nacionalne zakonodaje in prava Unije ter postopkov na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Da se zagotovi dostop do ustreznih informacij, jih mora Komisija redno posodabljati na spletnem informacijskem sistemu za javnost, ki je bil vzpostavljen z Odločbo 2001/470/ES, kakor je bila spremenjena z Odločbo 568/2009/ES. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) (15a)  Če se zakonca ne moreta dogovoriti o pravu, ki se uporablja, bi morala opraviti postopek mediacije, ki bi vključeval najmanj en posvet s pooblaščenim mediatorjem. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Ozaveščena izbira zakoncev je temeljno načelo te uredbe. Vsak zakonec bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire prava, ki se uporablja. Možnost, da se zakonca sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja, ne sme posegati v njune pravice in enake možnosti. Zato se morajo nacionalni sodniki v državah članicah zavedati pomena ozaveščene izbire zakoncev v zvezi s pravnimi posledicami sklenjenega dogovora o izbiri prava. (16)  Ozaveščena izbira zakoncev je temeljno načelo te uredbe. Vsak zakonec bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire prava, ki se uporablja. Možnost, da se zakonca sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja, ne sme posegati v njune pravice in enake možnosti. Zato se morajo nacionalni sodniki v udeleženih državah članicah zavedati pomena ozaveščene izbire zakoncev v zvezi s pravnimi posledicami sklenjenega dogovora o izbiri prava. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Treba bi bilo uvesti določena jamstva, s katerimi se zagotovi, da se zakonca zavedata posledic svoje izbire. Zahtevati bi bilo treba vsaj to, da stranki dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, skleneta v pisni obliki z navedbo datuma in podpisom. Če pa so v pravu udeležene države članice, v kateri imata zakonca običajno prebivališče, določeni dodatni formalni pogoji, bi bilo treba te pogoje spoštovati. Taki dodatni formalni pogoji lahko na primer obstajajo v udeleženi državi članici, kjer je dogovor vključen v predporočno pogodbo. (17)  Da se zakoncem omogoči ozaveščena izbira in spoštuje njihov dogovor, bi bilo treba določiti pravila o materialni in formalni veljavnosti, s čimer bi bila zagotovljena pravna varnost in boljši dostop do pravnega varstva. Glede formalne veljavnosti bi bilo treba uvesti določena jamstva, s katerimi se zagotovi, da se zakonca zavedata posledic svoje izbire. Zahtevati bi bilo treba vsaj to, da stranki dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, skleneta v pisni obliki z navedbo datuma in podpisom. Če pa so v pravu udeležene države članice, v kateri imata zakonca običajno prebivališče v času sklenitve dogovora, določeni dodatni formalni pogoji, bi bilo treba te pogoje spoštovati. Taki dodatni formalni pogoji lahko na primer obstajajo v udeleženi državi članici, kjer je dogovor vključen v predporočno pogodbo. Če v času sklenitve dogovora zakonca običajno prebivata v različnih udeleženih državah članicah, ki določata različna formalna pravila, zadostuje upoštevanje formalnih pravil ene izmed teh držav. Če v času sklenitve dogovora samo eden izmed zakoncev običajno prebiva v udeleženi državi članici, ki določa dodatna formalna pravila, je treba upoštevati ta pravila. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Če zakonca nimata možnosti izbire prava, ki se uporablja, mora ta uredba določiti usklajena kolizijska pravila na podlagi različnih naveznih okoliščin, ki temeljijo na obstoju tesne povezave med zakoncema in zadevnim pravom, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost, pa tudi preprečijo situacije, v katerih eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Takšne navezne okoliščine so bile izbrane tako, da se zagotovi, da postopki glede razveze ali prenehanja življenjske skupnosti potekajo v skladu s pravom, s katerim imata zakonca tesno povezavo, ter da temeljijo predvsem na pravu države njunega običajnega prebivališča. (19)  Če zakonca nimata možnosti izbire prava, ki se uporablja, mora ta uredba določiti usklajena kolizijska pravila na podlagi različnih naveznih okoliščin, ki temeljijo na obstoju tesne povezave med zakoncema in zadevnim pravom, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost, pa tudi preprečijo situacije, v katerih eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo pred drugim, s čimer zagotovi, da postopek poteka v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju ugodnejši zanj. Takšne navezne okoliščine bi bilo treba izbrati tako, da se zagotovi, da postopki glede razveze ali prenehanja življenjske skupnosti potekajo v skladu s pravom, s katerim imata zakonca tesno povezavo. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) (19a)  Ko se v tej uredbi v zvezi z uporabo prava države kot navezno okoliščino navaja državljanstvo, se vprašanje, kako obravnavati primere večkratnega državljanstva, rešuje v skladu z nacionalnim pravom, ob popolnem spoštovanju splošnih načel Evropske unije. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) (19b)  Če v primeru postopka za pretvorbo prenehanja življenjske skupnosti v razvezo stranki ne izbereta prava, ki se uporablja za postopek, se za razvezo uporabi tisto pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti. S takšno kontinuiteto bi se zagotovila predvidljivost za stranke in povečala pravna varnost. Če pa pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, ne ureja pretvorbe prenehanja življenjske skupnosti v razvezo, se za razvezo uporabijo kolizijska pravila, ki veljajo v primerih, ko stranki ne sprejmeta nobene odločitve. To ne bi smelo zakoncem preprečiti, da poskušajo doseči razvezo na podlagi drugih pravil iz te uredbe. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  V določenih primerih, kadar pravo, ki se uporablja, bodisi ne predvideva razveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se bo začel postopek. (20)  V določenih primerih, kadar pravo, ki se uporablja, bodisi ne predvideva razveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporablja pravo sodišča, pred katerim se bo začel postopek. Vendar se s tem ne bi smelo posegati v določbo o javnem redu (ordre public). Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  Zaradi upoštevanja javnega interesa bi morala imeti sodišča udeleženih držav članic možnost, da v izjemnih okoliščinah zavrnejo tuje pravo, kadar bi bila njegova uporaba v določenem primeru očitno v nasprotju z javnim redom države, v kateri je sodišče, pred katerim se začne postopek. Vendar sodišča ne bi smela imeti možnosti uporabe izjeme javnega reda, da bi zavrnila pravo druge države članice, kadar bi bilo to v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. (21)  Zaradi upoštevanja javnega interesa bi morala imeti sodišča udeleženih držav članic možnost, da v izjemnih okoliščinah zavrnejo določbo tujega prava, kadar bi bila njegova uporaba v določenem primeru očitno v nasprotju z javnim redom države, v kateri je sodišče, pred katerim se začne postopek. Vendar sodišča ne bi smela imeti možnosti uporabe izjeme javnega reda, da bi zavrnila določbo prava druge države, kadar bi bilo to v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) (21a)  Če je v uredbi navedena okoliščina, da pravo udeležene države, v kateri je sodišče, ne predvideva razveze, je to treba razlagati tako, da pravo te države članice ne vključuje institucije razveze. V takem primeru sodišče ne bi smelo biti obvezano, da v skladu s to uredbo izda odločbo o razvezi. Če je v uredbi navedena okoliščina, da pravo udeležene države, v kateri je sodišče, v postopku za razvezo zadevne zakonske zveze ne priznava, je to treba med drugim razlagati tako, da po zakonodaji te države članice zadevna zakonska zveza ne obstaja. V takem primeru sodišče ne bi smelo biti obvezano, da v skladu s to uredbo izda odločbo o razvezi ali odredi prenehanje življenjske skupnosti. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  Ker imajo države in udeležene države članice dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, bi bilo treba določiti, do kakšnega obsega se določbe te uredbe uporabljajo na različnih ozemeljskih enotah teh držav in udeleženih držav članic. (22)  Ker imajo države in udeležene države članice dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, bi bilo treba določiti, do kakšnega obsega se določbe te uredbe uporabljajo na različnih ozemeljskih enotah teh držav in udeleženih držav članic, ali do kakšnega obsega se ta uredba uporablja za različne kategorije oseb v teh državah ali udeleženih državah članicah. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) (22a)  Če ni pravil za določanje prava, ki se uporablja, bi morala zakonca, ki se odločita za pravo države, katere državljan je eden od njiju, v primeru, da je država, katere pravo je bilo izbrano, sestavljena iz več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoj pravni sistem ali sklop pravil s področja razveze, obenem tudi navesti ozemeljsko enoto, za katere pravo sta se odločila. Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1a (novo) 1a.  Ta uredba se ne uporablja za naslednje zadeve, četudi se obravnavajo zgolj kot predhodno vprašanje ob postopku razveze ali prenehanja življenjske skupnosti: (a) pravna sposobnost fizičnih oseb; (b) obstoj, veljavnost ali priznanje zakonske zveze; (c) razveljavitev zakonske zveze; (d) priimki zakoncev; (e) premoženjske posledice zakonske zveze; (f) starševska odgovornost; (g) preživninske obveznosti; (h) upravljanje premoženja ali dedovanje. Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 2.  V tej uredbi se izraz „udeležena država članica“ uporablja za državo članico, ki je udeležena pri okrepljenem sodelovanju na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, v skladu s Sklepom Sveta št. [...] z dne [...] o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. 2.  V tej uredbi se izraz „udeležena država članica“ uporablja za državo članico, ki je udeležena pri okrepljenem sodelovanju na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/405/EU z dne 12. julija 2010 o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ali na podlagi odločitve, sprejete v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom člena 331(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 1 a (novo) Člen 1a Razmerje do Uredbe (ES) št. 2201/2003 Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) št. 2201/2003. Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 1 b (novo) Člen 1b Opredelitve V tej uredbi izraz „sodišče“ pomeni vse organe v udeleženi državi članici, ki so pristojni za zadeve s področja uporabe te uredbe. Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – uvodno besedilo 1.  Zakonca se lahko sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti, pod pogojem da je to pravo skladno s temeljnimi pravicami iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter z načelom javnega reda, izbereta pa lahko: 1.  Zakonca lahko sporazumno določita pravo, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti, pod pogojem da je to pravo eno izmed naslednjih: Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 3.  Dogovor iz odstavka 2 se sklene v pisni obliki, zakonca pa ga morata opremiti z datumom in podpisom. Vsako pošiljanje po elektronski pošti, ki zagotavlja, da se dogovor trajno zabeleži, je enakovredno pisni obliki. 3.  Če tako določa pravo sodišča, pred katerim se začne postopek, lahko zakonca pravo, ki se uporablja na sodišču, določita tudi med postopkom. V tem primeru mora sodišče evidentirati tovrstni dogovor v skladu s pravom sodišča, pred katerim se začne postopek. Vendar, če določa pravo udeležene države članice, v kateri imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, dodatne formalne pogoje za takšne dogovore, je treba te pogoje izpolniti. Če imata zakonca običajno prebivališče v različnih udeleženih državah članicah in pravo teh držav članic določa različne formalne pogoje, je dogovor pravno veljaven, če izpolnjuje pogoje po enem ali drugem pravu. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 4.  Če tako določa pravo sodišča, pred katerim se začne postopek, lahko zakonca pravo, ki se uporablja na sodišču, določita tudi med postopkom. V tem primeru mora sodišče evidentirati tovrstni dogovor v skladu s pravom sodišča, pred katerim se začne postopek. črtano Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 3 a (novo) Člen 3a Dogovor in materialna veljavnost 1.  Sklenitev in veljavnost dogovora o izbiri prava ali veljavnost določil v dogovoru se presoja po pravu, ki bi se uporabljalo po tej uredbi, če bi bil dogovor ali določila iz dogovora veljaven. 2.  Vendar se zakonec, kadar zatrjuje, da se ni strinjal, lahko sklicuje na pravo države, v kateri ima običajno prebivališče ob začetku postopka pred sodiščem., če je iz okoliščin mogoče sklepati, da učinka njegovega ravnanja ni primerno presojati po pravu iz odstavka 1. Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 3 b (novo) Člen 3b Formalna veljavnost 1.  Dogovor iz odstavka 3(1) in (2) se sklene v pisni obliki, oba zakonca pa ga opremita z datumom in podpisom. Vsako pošiljanje po elektronski pošti, ki zagotavlja, da se dogovor trajno zabeleži, je enakovredno pisni obliki. 2.  Vendar, če pravo udeležene države članice, v kateri imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, določa dodatne formalne pogoje za takšne dogovore, je treba te pogoje izpolniti. 3.  Če imata zakonca običajno prebivališče v različnih udeleženih državah članicah v času sklenitve dogovora in pravo teh držav članic določa različne formalne pogoje, je dogovor uradno veljaven, če izpolnjuje pogoje po enem ali drugem pravu. 4.  Če v času sklenitve dogovora samo eden izmed zakoncev običajno prebiva v udeleženi državi članici in če ta država določa dodatne formalne pogoje za takšne dogovore, je treba te pogoje izpolniti. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 4 a (novo) Člen 4a Pretvorba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo 1.  Za pretvorbo prenehanja življenjske skupnosti v razvezo se uporabi pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, razen če se stranki v skladu s členom 3 dogovorita drugače. 2.  Če pa pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, ne ureja pretvorbe prenehanja življenjske skupnosti v razvezo, se uporabi člen 4, razen če se stranki v skladu s členom 3 dogovorita drugače. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 7 a (novo) Člen 7a Razlike v nacionalnih zakonodajah Ta uredba v ničemer ne obvezuje sodišč udeležene države članice, katere pravo ne predvideva razveze ali v postopku za razvezo zadevne zakonske zveze ne priznava, da z uporabo te uredbe izdajo odločbo o razvezi. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 8 Države z več kot enim pravnim sistemom Države z dvema ali več pravnimi sistemi – ozemeljskimi enotami 1.  Če obsega država več ozemeljskih enot, ki imajo vsaka svoje pravne predpise za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, se pri določitvi, katero pravo se uporablja v skladu s to uredbo, vsaka ozemeljska enota obravnava kot država. 1.  Če obsega država več ozemeljskih enot, ki imajo vsaka svoje pravne predpise za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, se pri določitvi, katero pravo se uporablja v skladu s to uredbo, vsaka ozemeljska enota obravnava kot država. 1a.  V zvezi s tako državo: (a) vsako sklicevanje na običajno prebivališče v tej državi je treba razumeti kot sklicevanje na običajno prebivališče v ozemeljski enoti te države, (b) vsako sklicevanje na državljanstvo je treba razumeti kot sklicevanje na ozemeljsko enoto, ki jo opredeljuje zakonodaja te države, če pa ustreznih pravil ni, kot sklicevanje na ozemeljsko enoto, ki sta jo izbrala zakonca ali, če take izbire ni, kot sklicevanje na ozemeljsko enoto, s katero sta eden ali oba zakonca najtesneje povezana. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 8 a (novo) Člen 8a Države z dvema ali več pravnimi sistemi – medosebni spori V zvezi z državo, ki ima dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil, ki veljajo za različne kategorije oseb v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, je treba vsako sklicevanje na pravo te države razumeti kot sklicevanje na pravni sistem, ki ga določajo veljavni predpisi te države. Če takih pravil ni, se uporablja pravni sistem ali sklop pravil, s katerim sta eden ali oba zakonca najtesneje povezana. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 8 b (novo) Člen 8b Neuporaba te uredbe pri notranjih sporih Udeležena država članica, v kateri se uporabljajo različni pravni sistemi ali sklopi pravil v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, ni zavezana uporabljati te uredbe, če do kolizije zakonov pride samo med temi različnimi pravnimi sistemi ali sklopi pravil. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka a (a) formalnih pogojev za dogovore o izbiri sodišča in izbiri prava, ki se uporablja, ter (a) formalnih zahtev za sporazume o izbiri sodišča in izbiri prava, ki se uporablja v skladu s členom 3b (2) do (4), ter Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 Vendar lahko začne veljati tudi dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, sklenjen v skladu s pravom udeležene države članice pred začetkom uporabe te uredbe, če izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka člena 3(3). Vendar lahko začne veljati tudi dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, sklenjen pred začetkom uporabe te uredbe, če je v skladu s členoma 3a in 3b. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 1.  Ta uredba ne vpliva na uporabo dvostranskih ali večstranskih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več udeleženih držav članic ob sprejetju te uredbe in ki se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo, ne glede na obveznosti udeleženih držav članic v skladu s členom 351 Pogodbe o delovanju Evropske unije. 1.  Ta uredba ne vpliva na uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več udeleženih držav članic ob sprejetju te uredbe ali ob sprejetju sklepa iz člena 1(2) in ki določajo pravila glede kolizije zakonov o razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 2.  Ne glede na odstavek 1 ima ta uredba v odnosih med udeleženimi državami članicami prednost pred konvencijami, ki se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo, in katerih pogodbenice so udeležene države članice. 2.  Vendar pa ima ta uredba v odnosih med državami članicami prednost pred konvencijami, sklenjenimi izključno med dvema ali več državami članicami, če se te konvencije nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 Komisija najpozneje [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe. Temu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembe. 1.  Komisija najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe. Temu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za prilagoditev te direktive. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 a (novo) 1a.  V ta namen udeležene države članice Komisiji predložijo ustrezne podatke o tem, kako njihova sodišča uporabljajo to direktivo. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 a (novo) Za tiste države članice, ki v postopku sodelujejo v skladu z odločitvijo, sprejeto skladno z drugim ali tretjim pododstavkom člena 331 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, se ta uredba uporablja od datuma, navedenega v zadevni odločitvi.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0216. (2) UL L 189, 22.7.2010, str. 12.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (KOM(2010)0289 – C7-0143/2010 – 2010/0160(COD))

P7_TA(2010)0478 A7-0340/2010

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0289),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0143/2010),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 19. novembra 2010(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. decembra 2010(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. decembra 2010, da bo odobril stališče Parlamenta, v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0340/2010),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 15. decembra 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 513/2011.)

(1) UL C 337, 14.12.2010, str. 1. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi direktiv Sveta 71/317/EGS, 71/347/EGS, 71/349/EGS, 74/148/EGS, 75/33/EGS, 76/765/EGS, 76/766/EGS in 86/217/EGS o meroslovju (KOM(2008)0801 – C6-0467/2008 – 2008/0227(COD))

P7_TA(2010)0479 A7-0050/2010

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2008)0801),

–  ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0467/2008),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),

–  ob upoštevanju členov 294(3) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. maja 2009(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta z dne 10. novembra 2010, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0050/2010),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 15. decembra 2010 z namenom sprejetja Direktive 2011/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi direktiv Sveta 71/317/EGS, 71/347/EGS, 71/349/EGS, 74/148/EGS, 75/33/EGS, 76/765/EGS, 76/766/EGS in 86/217/EGS o meroslovju

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2011/17/EU.)

PRILOGA

Izjava Parlamenta, Sveta in Komisije

V skladu s členom 25 Direktive 2004/22/ES o merilnih instrumentih Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj pred 30. aprilom 2011 poroča o izvajanju te direktive in po potrebi predloži zakonodajni predlog.

V zvezi s tem in v skladu z načeli boljše priprave zakonodaje (po potrebi vključno z oceno učinka in odprtim posvetovanjem), bo opravljena ocena, da bi ugotovili, ali in, če je potrebno, v kolikšnem obsegu bi bilo treba razširiti področje uporabe Direktive 2004/22/ES, da bi vključili katere od merilnih instrumentov, ki jih zdaj urejajo direktive 71/317/EGS, 71/347/EGS, 74/148/EGS, 75/33/EGS, 76/765/EGS, 76/766/EGS in 86/217/EGS.

Datum za razveljavitev teh direktiv bo tudi ponovno preučen v skladu z izidom te ocene, da bi zagotovili skladnost zakonodajnih ukrepov Unije na področju merilnih instrumentov.

(1) UL C 277, 17.11.2009, str. 49.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi (KOM(2010)0119 – C7-0089/2010 – 2010/0074(COD))

P7_TA(2010)0480 A7-0350/2010

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0119),

–  ob upoštevanju člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter prvega odstavka člena 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0089/2010),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2010(1);

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. junija 2010(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. decembra 2010, da bo odobril stališče Parlamenta, v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za peticije, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0350/2010),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  je seznanjen z izjavo predsedstva Sveta in izjavami Komisije, priloženimi tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v prvi obravnavi dne 15. decembra 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 211/2011.)

PRILOGA

Izjavi

Izjavi Komisije

–I –

Komisija bo zagotovila natančne informacije o državljanski pobudi. Točneje, pripravila in posodabljala bo izčrpen in uporabniku prijazen priročnik o državljanski pobudi v vseh uradnih jezikih Unije, ki bo nato na voljo na njeni spletni strani, namenjeni temu instrumentu. V postopku prijave in obravnave predlogov za državljanske pobude bo pomagala in svetovala organizatorjem, ki bodo takšno pomoč potrebovali. Poleg tega bo organizatorje na njihovo željo obveščala o obstoječih ali predvidenih zakonodajnih predlogih v zvezi z njihovo pobudo.

–II –

Ko organizatorji prijavijo predlog pobude v enem od uradnih jezikov, lahko kadar koli v času zbiranja izjav o podpori od Komisije zahtevajo, da v register vključi prevod tega predloga v kateri koli drug uradni jezik. Prevode predlogov pobud morajo zagotoviti organizatorji. Pred vnosom posamezne nove jezikovne različice v register bo Komisija le-to primerjala z izvornim besedilom in zagotovila, da med njima ne bo očitnih ali pomembnih neskladij glede naslova pobude ter njene vsebine in ciljev.

Izjava belgijskega predsedstva Sveta

Predsedstvo si bo prizadevalo zagotoviti, da bodo ukrepi, potrebni za izvajanje trenutne uredbe, sprejeti kar najhitreje, najpozneje pa v letu dni po začetku njene veljavnosti, kot je predvideno v uredbi.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 267, 1.10.2010, str. 57.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o sporočilu Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2011

P7_TA(2010)0481 RC-B7-0688/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2011 (KOM(2010)0623),

–  ob upoštevanju zadnjega Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, zlasti njegove Priloge 4,

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker je bistveno, da se dialog med Evropskim parlamentom in Komisijo začne pravočasno, saj se bo tako mogoče posvetiti opredeljevanju poglavitnih strateških ciljev EU za prihodnje leto in naslednja leta,

B.  ker je za politične prednostne naloge treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva,

C.  ker je evropsko politiko in ukrepe ter politiko in ukrepe držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti mogoče (in jih je tudi treba) izvajati tako, da se dosežejo oprijemljivi rezultati, s tem pa državljanom pomagati, da lahko predvidijo hitre spremembe v družbi in se nanje odzovejo,

D.  ker bo leto 2011 ključnega pomena za prihodnji uspeh Unije in pomemben izziv za Evropsko komisijo in vso Unijo,

E.  ker finančna kriza še vedno pomembno vpliva na gospodarstva držav članic in bodo potrebne velike spremembe na nacionalni ravni in na ravni EU, ker popolno okrevanje zahteva skupno evropsko strategijo za trajnostno rast in odpiranje novih delovnih mest, podkrepljeno z zadostnimi pooblastili in sredstvi,

1.  ugotavlja, da je ta delovni program prvi, ki bo sprejet v novem programskem ciklu, in poudarja, da je treba obstoječi dialog s Komisijo poglobiti, da bi se izboljšala očitna povezanost med političnimi prednostnimi nalogami in proračunom za njihovo financiranje na ravni EU;

2.  poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo program pripravila realno in operativno, saj mora biti učinkovit, bolje prenesen v realno življenje in bolje izvajan kakor v preteklosti; poziva, naj se oblikuje jasnejši časovni načrt predstavitve glavnih predlogov;

3.  poziva Komisijo, naj evropski pravni red čim prej in po jasnem časovnem načrtu prilagodi določbam členov 290 in 291 PDEU;

Uvod

4.  poziva Komisijo, naj v čim večjem obsegu deluje v skladu s svojimi zakonodajnimi pooblastili in političnimi pristojnostmi; ugotavlja, da Evropska unija ne more učinkovito delovati, dokler Komisija ne opredeli, oblikuje in spodbudi splošnega interesa Unije in državljanov ter učinkovito ne izvaja svoje obveznosti nadzora nad izvrševanjem pogodb in prava EU;

5.  ugotavlja, da dosedanja prizadevanja za rešitev finančne krize in ohranjanje oživljanja evropskega gospodarstva še zdaleč ne dosegajo zahtevane ravni; obžaluje, da delovni program ne vključuje dodatnih ukrepov za ustvarjanje številnejših delovnih mest; zato poziva Komisijo, naj natančno obrazloži, kako bodo njene pobude in predlogi ustrezno pripomogli k reševanju izziva;

6.  meni, da mora EU brez odlašanja načeti vprašanje strukturnih reform, da bi lahko izboljšala svojo konkurenčnost in ponovno zagnala rast; meni tudi, da so osrednji elementi te strategije posodobitev infrastrukture (vključno s širokopasovno), okrepitev prizadevanj na področju raziskav, razvoja in inovacij, politika, ki bo zagotavljala zadostno, gospodarno in čisto energijo, inovacije in razvoj novih tehnologij ter kakovost izobraževanja in usposabljanja;

7.  pozdravlja dejstvo, da je reforma evropskega gospodarskega upravljanja prednostna naloga; opozarja, da če EU ne bo razvila verodostojnega gospodarskega upravljanja, zlasti v euroobmočju, ki bo lahko zagotovilo dobro davčno politiko in ponovno zagnalo rast, bo prihodnost eura ogrožena; vztraja pri tem, da bi taka reforma morala v celoti upoštevati stališče Parlamenta, kakor določa resolucija Parlamenta z dne 20. oktobra 2010, njen namen pa mora biti spodbujanje doseganja gospodarskih in socialnih ciljev Unije, kakor določa člen 3 Lizbonske pogodbe;

8.  ponovno opozarja, da bi morala biti Parlament in Svet kot dve veji proračunske oblasti vedno enako vključena v uporabo evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo; poziva, naj se hitro predstavijo predlogi za spremembo mehanizmov za reševanje krize v stalne mehanizme (npr. Evropski monetarni sklad), naj se strategija EU 2020 popolnoma vključi v dolgoročni makroekonomski okvir, naj se naredijo prvi koraki za vzajemno izdajo dela dolžniških certifikatov ter naj se zato uvedejo obveznice, kakor je Parlament opisal v prejšnjih poročilih, in naj se zagotovi enotno zunanje predstavljanje euroobmočja; namesto temeljitejše spremembe Pogodbe podpira le manjši poseg vanjo, ki bo temu mehanizmu zagotovil ustrezno pravno podlago;

9.  vztraja na tem, da mora Komisija kmalu predlagati revizijo veljavnega finančnega okvira; meni, da mora večletni finančni okvir za obdobje po letu 2013 prav tako odražati povečan obseg teh pristojnosti; poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen investicijski predlog, da se dosežejo cilji strategije EU 2020 in ustvarijo delovna mesta, spodbudi rast in zagotovi varnost evropskih državljanov; meni, da bo v tem okviru prožnost bistvenega pomena in da bi proračun EU moral omogočati uporabo alternativnih virov financiranja (namenska poraba, projektne obveznice itd.);

10.  ponovno poudarja, da sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru zahteva odobritev Parlamenta; poziva Komisijo, naj spodbudi čimprejšnje sprejetje medinstitucionalnega sporazuma o vlogi Parlamenta pri pripravi prihodnjega večletnega finančnega okvira in pogajanjih o njem;

11.  poziva Komisijo, naj junija 2011, po sprejetju stališča Parlamenta o novem večletnem finančnem okviru, predloži drzne in inovativne predloge za vsebinsko revizijo sistema lastnih sredstev, da se v zvezi z davčnim bremenom za državljane EU ustvari sistem, ki bo pravičen, jasen, pregleden in nevtralen; močno verjame, da sta večletni finančni okvir in izdaja lastnih sredstev povezana, bi bilo o njih treba odločati istočasno na podlagi odprte medinstitucionalne razprave ob sodelovanju nacionalnih parlamentov, ki je ni več mogoče odložiti;

12.  poudarja, da je kohezijska politika eden izmed najpomembnejših instrumentov EU za odzivanje na gospodarsko krizo, saj spodbuja naložbe v realno gospodarstvo; v zvezi s tem pozdravlja prvo oceno Komisije o izvajanju s kohezijsko politiko povezanih ukrepov v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, v kateri poudarja poglavitno vlogo kohezijske politike v procesu odpravljanja posledic krize; poudarja nedvomno povezavo kohezijske politike z vsemi tremi glavnimi prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020, ker omogoča hitrejšo pametno, trajnostno in vključujočo rast in spodbuja skladen razvoj v 271 regijah Unije;

Oživitev rasti in zaposlovanja: pospešeno do leta 2020

13.  opaža uvedbo „evropskega semestra“; meni, da bi morali imeti odbori Evropskega parlamenta pomembnejšo vlogo, da bodo lahko izkazali svojo strokovnost s pripravo letnih poročil o napredku pri doseganju pomembnih ciljev, čemur bodo sledile (skupne) resolucije političnih skupin;

14.  obžaluje, da predlogi za evropski semester in upravljalni sveženj dajejo malo možnosti za evropski demokratični nadzor, ter vztraja pri veliki vključenosti Parlamenta v obe področji;

Finančna ureditev: dokončanje reforme

15.  poziva Komisijo, naj čim prej predloži predloge za prenovo direktive o zlorabi trga in direktive o trgih in finančnih instrumentih; ugotavlja, da mora Komisija upoštevati morebiten skupni učinek predlogov, ki jih uvaja, da zagotovi, da bodo povečali stabilnost, preglednost in odgovornost finančnega sektorja ter njegovo sposobnost, da pripomore k realnemu gospodarstvu, kar zadeva rast in delovna mesta;

16.  poziva, naj bo zakonodajna pobuda o reševanju krize v bančnem sektorju usklajena s pravili o konkurenci, da se ustvari celosten okvir za obvladovanje kriznih razmer, ki bi vključeval zasebne in javne subjekte ter zaščitil davkoplačevalce; meni, da bi morala revizija uredbe o bonitetnih agencijah obravnavati pomanjkanje konkurence v tem sektorju, in poziva Komisijo, naj se odzove na nedavno zahtevo Parlamenta, da preuči možnosti za ustanovitev neodvisne evropske bonitetne agencije in za večjo vključenost neodvisnih javnih subjektov v izdajanje bonitetnih ocen;

Pametna rast

17.  poziva Komisijo, naj predstavi celovit akcijski načrt, ki bo vseboval časovni razpored in cilje, za vzpostavitev enotnega trga za spletne vsebine in storitve v interesu odprte in uspešne digitalne družbe, in za premostitev digitalnega razkoraka;

18.  poudarja, da so digitalna agenda in naložbe v informacijske in komunikacijske tehnologije ključnega pomena za dolgoročno konkurenčnost Evrope, zato poziva države članice in Komisijo, naj še naprej uvajajo nove generacije omrežij na trg in dostop njih z nenehno liberalizacijo notranjega trga komunikacij, da se spodbudijo inovacije v EU;

19.  močno spodbuja Komisijo, naj v osmem okvirnem programu po vmesnem pregledu pospešuje znanje in inovacije, in ponovno opozarja, kako pomembno je, da bi imel Parlament pred sprejetjem osmega okvirnega programa leta 2012 možnost predstaviti svoje prednostne naloge;

20.  pozdravlja želje Komisije v zvezi z Unijo inovacij, ki bo vključevala revizijo državne pomoči za razvoj in raziskave, inovacijske okvire ter večjo vlogo EIB in kapitala za nova podjetja, ki obetajo veliko rast; priznava tudi vlogo, ki jo lahko imajo javna naročila pri spodbujanju inovacij;

21.  poziva Komisijo, naj v svojih programih za raziskave in razvoj zmanjša birokracijo in poveča sodelovanje inovativnih podjetij v projektih; meni, da bi Komisija morala še bolj spodbujati javno-zasebna partnerstva za pospeševanje evropskih raziskav, razvoja in inovacij;

22.  poudarja, da je treba prednostno obravnavati nove večletne programe za čas po letu 2013 na področju izobraževanja, kulture, avdiovizualnih vsebin, mladine in državljanstva, ki naj bi bili predstavljeni v letu 2011; meni, da bi se morali dejavnosti in ukrepi, sprejeti v teh programih, odzivati na potrebe evropskih državljanov ter temeljiti na ustreznem in učinkovitem proračunskem okviru; meni, da pobuda „Mladi na potezi“ poudarja pomembnost navedenih programov;

Trajnostna rast

23.  poudarja strateški pomen vodilne pobude o učinkovitosti virov in Komisijo poziva, naj hitro pripravi ambiciozen predlog za izpolnitev zavezujočih ciljev in konkretnih mejnikov v okviru evropskega semestra o usklajevanju politike EU 2020; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo za dodatno zmanjšanje emisij v EU;

24.  meni, da je treba dati prednost pravilnemu in funkcionalnemu izvajanju obstoječih zakonodajnih instrumentov, kot je tretji energetski paket, ter v celoti podpira strategijo za leto 2050, pametna omrežja in pobude za zanesljivost oskrbe;

25.  poudarja, da so za trajnostno gospodarsko rast enako bistveni zanesljiva, nepretrgana oskrba z energijo, spoštovanje pogodbenih obveznosti, poštena tržna cena in preprečevanje odvisnosti od premajhnega števila proizvajalcev;

26.  meni, da bi morali sporočilu o novi industrijski politiki za Evropo slediti učinkoviti ukrepi, zlasti da se doseže zaželeni prehod na nizkoogljično in trajnostno gospodarstvo in da se zagotovi uresničitev cilja 20-odstotne energetske učinkovitosti EU;

27.  poudarja, da sta blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam visoko prednostni nalogi, ki bosta pripomogli tudi h konkurenčnosti evropske industrije ter malih in srednjih podjetij;

28.  pozdravlja glavne prednostne naloge glede objave bele knjige in poziva Komisijo, naj pospeši priprave za revizijo smernic TEN-T in posodobljenih finančnih mehanizmov v skladu s strategijo Evropa 2020 ter za pregled proračuna EU;

29.  že od začetka vztraja, da mora proces reforme skupne kmetijske pripeljati do močne, pravične, resnično skupne in večnamenske politike, ki bo izpolnjevala pričakovanja potrošnikov in proizvajalcev, učinkovito zagotavljala „javne dobrine“, zlasti prehransko varnost, ter ki bo jamčila prehrambeno samozadostnost EU;

30.  opozarja, da je v svoji resoluciji z dne 8. julija 2010 o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013 vztrajal, da bi bilo treba zneske, namenjene SKP v proračunskem letu 2013, ohraniti vsaj na isti ravni tudi v naslednjem finančnem programskem obdobju;

31.  zahteva, da se uvoz kmetijskih proizvodov iz tretjih držav v EU dovoli samo, če so bili ti proizvedeni na način, skladen z evropskimi standardi varstva potrošnikov, dobrega počutja živali, varstva okolja in v skladu z minimalnimi socialnimi standardi; vztraja, da sklepanje dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumov ne sme škodovati kmetijskim proizvajalcem EU;

32.  poziva Komisijo, naj glede na ugotovitve poročila Računskega sodišča o reformi trga sladkorja ponovno preuči svoje postopke presoje vplivov in zagotovi, da bo pri pripravi vseh ocen uporabila najboljše in pravočasne informacije, saj bo to izjemno pomembno pri ocenjevanju vpliva prihodnjih dvostranskih trgovinskih sporazumov na poglavitne sektorje gospodarstva EU;

33.  pozdravlja prihodnje predloge Komisije za izvajanje celostne pomorske politike, kot so predlog o okviru za prostorsko načrtovanje morskega okolja, sporočilo o trajnostni rasti v obalnih območjih in v pomorskem sektorju, kot tudi sporočilo o povezovanju pomorskega nadzora; vendar poudarja, da morajo biti finančna sredstva za izvajanje celostne pomorske politike zagotovljena v proračunu Unije s sorazmernimi prispevki vseh sektorjev, ki jih ta politika zadeva;

Vključujoča rast

34.  meni, da je vključujočo rast možno zgraditi le na temelju enakega obravnavanja vseh delavcev na delovnem mestu in enakih možnosti za vsa podjetja; meni, da bi delovni program Komisije moral vključevati predloge za zagotovitev spoštovanja teh načel, in vztraja, da mora zakonodajni predlog o izvrševanju direktive o napotitivi delavcev, kakor je predviden v sporočilu o aktu o enotnem trgu, pojasniti izvrševanje temeljnih socialnih pravic;

35.  poziva, naj Komisija predstavi predlog o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe;

36.  v svojih poročilih o novem znanju in spretnostih in novih delovnih mestih ter o platformi za boj proti revščini poziva Komisijo, naj upošteva specifične težave, s katerimi se spopadajo ženske, zlasti naj spodbuja enakost na delovnem mestu kot sredstvo za boj proti revščini ter naj ženske spodbuja k podjetništvu z ukrepi na osnovi praktičnih zgledov;

37.  je trdno prepričan, da je zapolnitev vrzeli med spoloma glede plačila je še vedno resničen izziv, ki ga je treba premagati, in ponovno poudarja zahtevo Komisiji iz resolucije iz leta 2008, naj Parlamentu predloži zakonodajni predlog o reviziji obstoječe zakonodaje v zvezi z izvrševanjem načela enakega plačila za moške in ženske, ob upoštevanju priporočil iz priloge resolucije iz leta 2008;

38.  poziva Komisijo, naj na področju upokojevanja upošteva stališča socialnih partnerjev in zagotovi, da bo bela knjiga odražala pričakovanja obeh socialnih partnerjev in vključevala okrepitev prvega stebra;

39.  pozdravlja prenovo delovnega portala mreže EURES (Evropski zavodi za zaposlovanje) za boljši dostop mladih delavcev do informacij in nasvetov, vendar obžaluje dejstvo, da je bil predlog odložen na leto 2012, mladi pa informacije potrebujejo že danes;

40.  poziva k večji učinkovitosti in uspešnosti dveh osrednjih agencij EU za usposabljanje – Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) in Evropske ustanove za usposabljanje (ETF);

Izkoriščanje možnosti za rast, ki jih ponuja enotni trg

41.  močno podpira večje povezovanje trga, usmerjeno k odpravljanjem trdovratnih vrzeli, kot je že ugotovil profesor Monti, in k povečanju zaupanja evropskih državljanov, delavcev, malih podjetij in potrošnikov; pozdravlja objavo akta o enotnem trgu in meni, da bi morali biti predlogi ambicioznejši in konkretnejši; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi jasne prednostne naloge in zakonodajne predloge;

42.  poziva k posodobitvi zakonodajnega okvira javnih naročil EU z uskladitvijo direktiv in sporazuma o vladnih naročilih ter poziva k jasnejšemu časovnemu načrtu za prihodnje leto;

43.  poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno približevanje pravnega instrumenta o evropskem pogodbenem pravu in direktive o pravicah potrošnikov; meni, da je treba še v letu 2011 – ne v letu 2014, kot je bilo prvotno predvideno – nujno in celovito obravnavati jasno strategijo Komisije za potrošniško politiko;

44.  podpira revizijo direktive o potovalnih paketih in direktive o splošni varnosti proizvodov, osredotočeno na tržni nadzor;

45.  poudarja, da je potreben učinkovit pravni okvir za varnost proizvodov v EU; podpira pregled direktive o splošni varnosti proizvodov, ki zahteva vzpostavitev jasnejšega časovnega razporeda, v skladu s pregledom novega zakonodajnega okvira; poziva Komisijo, naj pregleda sistem označevanja z oznako CE, da se omogoči, da bi potrošniki oznako CE jemalio kot oznako za varnost;

46.  poudarja, da so civilnopravne pobude ključne za oživitev enotnega trga; podpira ukrepe Komisije v zvezi s civilnim pravom ter poziva, naj bodo instrumenti civilnega prava bolj v skladu z e-pravosodjem;

47.  poziva h končni rešitvi težav, povezanih z vzpostavitvijo evropskega patenta, in Komisijo poziva, naj po potrebi predloži predlog za okrepljeno sodelovanje;

48.  močno obžaluje, da v zvezi s kabotažo ni zakonodajnih pobud in da se je dostop do železniškega trga zavlekel v leto 2012, vključno z odprtjem trga za notranje potnike; ponovno poudarja trdno prepričanje Parlamenta, da je treba ohraniti in razvijati politiko celovitih pravic potnikov v Evropi;

Prizadevanja za koristi za državljane: svoboda, varnost in pravica

49.  izraža globoko zaskrbljenost, ker ni konkretnih predlogov o temeljnih pravicah ali za horizontalno direktivo o nediskriminaciji in ker se vprašanje nediskriminacije sploh ne omenja; poziva Komisijo, naj hitro ukrepa in deblokira direktivo o nediskriminaciji;

50.  poziva k predstavitvi predloga za sporočilo o okrepljeni solidarnosti znotraj EU na področju azila, vendar obžaluje, da ni zakonodajnih predlogov o azilu, saj da bi Unija leta 2012 že morala imeti skupno azilno politiko;

51.  poziva k predlogom o migracijah; opozarja, da bo pravilno delovanje predlaganega sistema vstopa/izstopa odvisno od uspeha sistema VIS in sistema SIS II, čeprav slednji še ne deluje v celoti;

52.  po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe poudarja potrebo po ambiciozni politiki o temeljnih pravicah in čim učinkovitejšem uresničevanju temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost vseh pravnih pobud s temeljnimi pravicami in naj zagotovi, da bodo države članice pri izvajanju prava Unije spoštovale Listino EU o temeljnih pravicah; poziva k okrepitvi zmogljivosti za spremljanje kršitev Listine o temeljnih pravicah ter za uporabo mehanizmov, ki jih omogoča Pogodba, za boj proti takim kršitvam;

53.  poudarja, da je treba v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu v celoti spoštovati pravice in svoboščine državljanov EU ter da sta zaščita podatkov in pravica do pravnih sredstev bistveni za oblikovanje verodostojne in učinkovite varnostne politike; meni, da je treba zaradi čedalje večjega števila kaznivih dejanj oblikovati več načrtov Skupnosti za boj proti organiziranemu kriminalu in za spletno varnost;

54.  pozdravlja predlog o pravicah žrtev kaznivih dejanj, zlasti pravico do pravne pomoči, vendar obžaluje, da je to edini predvideni ukrep; poziva k jasnemu časovnemu razporedu za ostale ukrepe iz časovnega načrta procesnih pravic;

55.  pozdravlja dejstvo, da bo leta 2011 začel veljati nov celostni pravni okvir za varstvo osebnih podatkov v EU; poudarja, da bo skrbno preučil vse predloge, vključno s sistemoma EU o letalskih potnikih in programom za sledenje financiranja terorizma, da zagotovi, da bodo skladni s temeljnimi pravicami;

56.  pozdravlja predloge o civilnem pravu, vendar poziva Komisijo, naj za dosego skupnih standardov za državljane EU v vseh državah članicah poskuša pospešiti spremembo pravnega reda na področju civilnega in kazenskega prava ter o tem poroča Parlamentu;

57.  podpira pobude, namenjene usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, med drugim tudi s pomočjo ukrepov, povezanih z minimalnim dopustom za nego in varstvo za otroka in spodbujanjem prožnih delovnih ureditev za ženske in moške ter pomočjo skrbnikom, da bodo lažje usklajevali delo in skrbništvo;

58.  obžaluje, da Komisija zamuja s pripravo zakonodajnih predlogov za „lizbonizacijo“ veljavnega pravnega reda pri policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, ki je prednostna naloga na področju državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev;

59.  meni, da je po sprejetju Lizbonske pogodbe nujna revizija pravnega okvira, ter obžaluje, da je ta sprememba predlagana šele za obdobje 2012–2013; vztraja, da morajo biti vse agencije na področju pravosodja in notranjih zadev učinkovite in – kar je najpomembnejše – odgovorne;

Evropa v svetu: dejavna udeležba na svetovnem prizorišču

60.  poudarja, da je zavzemanje za človekove pravice po svetu glavni cilj Evropske unije na svetovnem prizorišču ter da lahko boljši trgovinski odnosi in okrepljena razvojna pomoč prispevajo k napredku na tem področju;

61.  poziva Komisijo, naj ohrani zagon v procesu širitve;

62.  poudarja, da bi bile dobrodošle nove pobude o naslednjih temah:

63.  meni, da mora EU podpirati mlade demokracije v Evropi in poglabljati odnose s partnericami, če želi učinkovito širiti svoje vrednote in načela ter prispevati k politični stabilnosti in gospodarskemu razvoju v svoji soseščini; poziva Komisijo, naj dokonča pregled evropske sosedske politike, da bi se zagotovila boljša skladnost med cilji politike in finančnimi instrumenti; meni, da bi bilo treba v odnosih s sosednjimi državami povečati pogojenost pomoči s človekovimi pravicami in demokracijo;

64.  poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni prehranski varnosti po vsej Afriki; poudarja potrebo po trajnostni okrepitvi kmetijskega sektorja v Afriki; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj revnim v Afriki zagotovi boljši dostop do kreditnih in finančnih storitev; poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe za povečanje trgovine znotraj afriške celine, vključno z nadgrajenimi svežnji podpore za regionalne gospodarske skupnosti, in za izboljšanje infrastrukture po vsej afriški celini;

65.  poziva Komisijo, naj do leta 2015 pripravlja letna poročila o napredku EU pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, naj uvede ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo države članice izpolnile svojo obveznost in vsaj 0,7 % BND namenile za uradno razvojno pomoč, in naj spremlja izpolnjevanje te obveznosti;

66.  poudarja, da se je treba v okviru sedanjih pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu ponovno osredotočiti na razvojno razsežnost;

67.  poziva Komisijo, naj se dejavno zavzema za dosego vidnega napredka pri pogajanjih s STO, da bi se krog pogajanj iz Dohe čim prej sklenil; vztraja pri tem, da je zelo pomembno okrepiti veljavne dvostranske in regionalne sporazume o prosti trgovini in skleniti nove, vendar je treba to obravnavati kot dopolnilno strategijo, ne pa kot alternativo večstranskemu okviru;

68.  opozarja, da mora multilateralizem ostati glavna prednostna naloga EU, in zahteva, da je treba na sedanjih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih spoštovati načelo posebne in diferencirane obravnave držav v razvoju; trdno verjame, da potrebujemo učinkovit in reformiran večstranski trgovinski okvir za izgradnjo bolj uravnoteženega in pravičnejšega gospodarskega sistema, kot del novega svetovnega upravljanja, ki bo služilo razvoju in izkoreninjanju revščine;

69.  poudarja, da je treba uvoženo blago iz tretjih držav dati na trg EU le, če je v skladu z evropskimi standardi za varstvo potrošnikov; meni, da bi morala Komisija pri mednarodnih pogajanjih vztrajati pri tem, da morajo trgovinski partnerji upoštevati evropske okoljske, socialne in delovne standarde;

70.  poziva k vključitvi klavzule o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v vse mednarodne trgovinske sporazume, ki jih podpiše EU; meni, da mora to vključevati tudi poročanje in preglednost za korporacije ter postopek skrbnega pregleda za podjetja in skupine podjetij, preiskave v primeru dokazanih kršitev zavez k družbeni odgovornosti gospodarskih družb ter boljši dostop do sodišč za žrtve ravnanja gospodarskih družb;

71.  poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajno pobudo, podobno novemu zakonu ZDA o „krvavih rudninah“, za večjo preglednost in boljše upravljanje rudarstva v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj pospeši boj proti korupciji v teh državah, saj korupcija slabi človekove pravice in dobro upravljanje;

Od vložka do učinka: čim boljši izkoristek politik EU

72.  poziva Komisijo, naj hitro predloži predloge za spremembo pravne ureditve urada OLAF;

73.  poudarja, da bi morala Komisija bolj odkrito prispevati k pozitivni naravnanosti do izjav o državnem upravljanju, ki so jih podpisali finančni ministri; poudarja, da bi morala Komisija od držav članic zahtevati, naj izdajo izjave o državnem upravljanju; zahteva uvedbo izčrpnih in uporabnikom prijaznih spletnih podatkovnih zbirk;

74.  zato poziva k sistematičnim, rednim in neodvisnim ocenam programov EU – tako na področju notranjih politik kot razvojne pomoči – s katerimi bi zagotovili želene rezultate na stroškovno učinkovit način, da bi:

75.  je trdno prepričan, da sta pravilen in pravočasen prenos ter izvajanje evropskih direktiv posebej pomembna za odpravo nezaupanja državljanov v delovanje EU; meni, da je pri tem potrebno učinkovito sodelovanje med Komisijo in državami članicami;

76.  poziva k poenostavitvi zakonodaje EU in poudarja, da je treba pred sprejetjem zakonodaje opraviti nepristransko in učinkovito presojo vplivov, pri tem pa upoštevati tudi izvajanje; odločno podpira nenehna prizadevanja Komisije v zvezi s projektom pametne pravne ureditve;

77.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija v presojah vpliva posvetila več pozornosti vidiku konkurenčnosti, ter poudarja, da je treba vrednotiti kumulativni učinek na konkurenčnost kombiniranih delov zakonodaje (t.i. pregledi ustreznosti – fitness checks);

o
o   o

78.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o prihodnosti strateškega partnerstva med EU in Afriko po tretjem vrhunskem srečanju EU-Afrika

P7_TA(2010)0482 RC-B7-0693/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave predsednikov držav ali vlad z dne 30. novembra 2010 v Tripoliju,

–  ob upoštevanju izjave pred vrhunskim srečanjem evropskega in vseafriškega parlamenta z dne 27. novembra 2010,

–  ob upoštevanju členov 177 do 181 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A.  ker partnerstvo med Afriko in Evropsko unijo temelji na vzajemnem interesu za izkoriščanje njunih združenih potencialov,

B.  ker izjava iz Tripolija izraz volje različnih voditeljev do utrditve strateškega partnerstva, vzpostavljenega med tema celinama pred tremi leti, da bi se skupaj spoprijeli s skupnimi izzivi in spodbudili trajnostno gospodarsko rast v korist vseh v Afriki,

C.  ker Evropska unija zagotavlja več kot polovico razvojne pomoči in je še vedno glavna trgovinska partnerica Afrike,

D.  ker Afrika sklepa nova partnerstva, zlasti z velikimi azijskimi in latinskoameriškimi državami,

1.  pozdravlja sprejetje strateškega akcijskega načrta za obdobje 2010–2013 in partnerstev v okviru tega načrta ter upa, da bo prispeval k sporazumu iz Cotonouja in Sredozemski uniji ter da gre za izraz ambicioznega pristopa k medcelinskim odnosom;

2.  poudarja, da bi morala biti načela skupne strategije Afrika-EU zasnovana tako, da bi podpirala trajnostne potrebe držav v razvoju, zato da bi se lahko spopadle z revščino, zagotovile dostojen dohodek in preživetje ter uresničevanje temeljnih človekovih pravic, vključno s socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi pravicami;

3.  želi, da bi bile težave, ki so se pojavile pri izvajanju prvega akcijskega načrta 2008–2010, v poduk, in upa, da bodo uresničene namere, ki so jih predsedniki držav in vlad načelno izrazili v svoji končni izjavi;

4.  z zanimanjem ugotavlja, da bi lahko zasebnemu sektorju in civilni družbi, zlasti iz Afrike, omogočili, da bi precej bolj učinkovito prispevala k strategiji kot doslej;

Partnerstvo 1. Mir in varnost

5.  poleg tega priznava pomembno razsežnost regionalnega povezovanja za rast in razvoj ter poudarja zlasti zavezo iz izjave iz Tripolija, da se v tesnem sodelovanju z regionalnimi organizacijami omogoči popolno delovanje afriško strukture za mir in varnost;

6.  pozdravlja napredek, dosežen pri izvajanju afriške strukture za mir in varnost, da bi se spopadli z izzivi na področju miru in varnosti na afriški celini; s tem v zvezi poudarja pomen predvidljivega in trajnostnega financiranja operacij za podporo miru v Afriki, potrebo po vzpostavitvi lokalnih zmogljivosti za odpor ter odločenost za zaščito civilistov v oboroženih konfliktih;

7.  meni, da je tudi politika preprečevanja konfliktov bistven pogoj za trajni mir ter da bi bilo treba obravnavati strukturne vzroke konfliktov z vzpostavitvijo politike trajnostnega razvoja, da bi zadostili osnovnim potrebam prebivalcev Afrike in se borili proti brezposelnosti ter socialnim in ekonomskim krivicam;

8.  meni, da je sprejetje novega zakona ZDA o krvavih mineralih velik korak naprej v boju proti nezakonitemu izkoriščanju mineralov v Afriki, saj se iz tega napajajo državljanske vojne in konflikti; meni, da bi morala Komisija in Svet oblikovati podobna predloga, da bi zagotovili sledljivost uvoženih mineralov na trgu EU, pri tem pa upoštevati pobude za preglednost v ekstraktivni industriji;

Partnerstvo 2. Demokratično upravljanje in človekove pravice

9.  poziva Evropsko unijo in Afriško unijo, naj se skupaj spopadeta s ključnimi vprašanji skupnega pomena, kot so odzivi na politično krizo, ter podpreta gospodarsko upravljanje, da bi določili skupne prednostne naloge na tem področju z novo platformo za dialog o upravljanju in človekovih pravicah;

10.  pozdravlja, da sta se Afrika in EU skupaj zavezali k temeljnim načelom, med katere spadajo spoštovanje človekovih pravic, demokratična načela, načelo pravne države ter obsojanje vseh oblik terorizma;

11.  ugotavlja, da so predsedniki držav ali vlad v svoji izjavi izjavili, da so „združeni [...], da bi zagotovili varstvo človekovih pravic na obeh celinah“; poudarja načelo univerzalnosti teh pravic, ki ga je treba upoštevati zlasti pri ukrepih, predvidenih v okviru partnerstva za demokratično upravljanje in človekove pravice;

12.  glede na nenehna prizadevanja za demokratično upravljanje in človekove pravice močno obžaluje, da je bil Robert Mugabe povabljen na 3. vrhunsko srečanje EU-Afrika in na njem dejavno sodeloval; poziva vse udeležence, naj v prihodnje zavzamejo odločnejše politično stališče, da bi jasno sporočili svoje trdno prepričanje o pravni državi in demokraciji;

13.  poziva, naj izvajanje vseh ukrepov v okviru posameznih partnerstev poteka brez vsakršne diskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali diskriminacije oseb, ki živijo z virusom HIV/aidsom;

14.  odobrava poziv vseafriškega parlamenta vsem državam članicam Afriške unije, naj ratificirajo listino Afriške unije o demokraciji, volitvah in upravljanju;

15.  poudarja poziv predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuyja, naj afriški voditelji podprejo Mednarodno kazensko sodišče in se popolnoma zavežejo načelu boja proti nekaznovanosti;

16.  poziva Evropsko unijo in Afriško unijo, naj si skupaj prizadevata za vzpostavitev boljšega sodelovanja med Afriko in Evropo v ustreznih mednarodnih forumih, vključno z Združenimi narodi;

Partnerstvo 3. Trgovina, regionalno povezovanje in infrastruktura

17.  pozdravlja dogovor, sklenjen med Evropsko unijo in Afriško unijo za začetek političnega dialoga, da bi našli rešitve za vprašanja skupnega pomena v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu; priznava, da so regionalno povezovanje, trgovina in naložbe bistvenega pomena za gospodarsko stabilnost in trajnostno rast;

18.  poziva Evropsko unijo in Afriško unijo, naj sodelujeta na področju trajnostnega izkoriščanja surovin, s posebnim poudarkom na krepitvi zmogljivosti, upravljanju, razvoju infrastrukture, naložbah, geološkem znanju in veščinah ter na preglednosti pogodb o rudarjenju; v zvezi s tem poziva k uvedbi okolju prijaznih in družbeno trajnostnih politik glede surovin, ki bodo koristile tudi lokalnemu prebivalstvu;

19.  poziva vse države članice Afriške unije, naj na eni strani spodbudijo vzpostavljanje pravnega in fiskalnega okvira, ugodnega za spodbujanje gospodarske rasti, in privabijo neposredne tuje naložbe, na drugi strani pa odpravijo korupcijo ter zmanjšajo birokracijo in slabo upravljanje;

20.  poziva afriške voditelje in voditelje EU, naj spoštujejo zavezo iz Tripolija in strategijo uporabijo kot orodje za spodbujanje notranje trgovine v Afriki, vključno z nadgrajenimi paketi podpore za regionalne gospodarske skupnosti in izboljšanje infrastrukture na afriški celini;

Partnerstvo 4. Razvojni cilji tisočletja

21.  ugotavlja, da so se države Evropske unije ponovno zavezale, da bodo do leta 2015 namenile 0,7 % svojega BDP razvojni pomoči, kar je ključnega pomena za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015;

22.  si bo zlasti prizadeval zagotoviti, da bo pri izvajanju vseh partnerstev prednostna naloga uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja;

23.  opozarja, da je za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja potrebna uvedba posebnih dejavnosti na področju zdravja mater, zdravja novorojenčkov in zdravja otrok, enakosti spolov, izobraževanja, zemljiške politike, trajnostnega razvoja, dostopa do vode in čistilnih naprav ter pomoči invalidnim osebam; spodbuja nadaljevanje programov na področju izobraževanja in zdravja;

24.  poudarja, da je treba povsod v Afriki zagotoviti prehransko varnost in trajnostno okrepiti kmetijstvo in ribištvo, zlasti male kmete in ribiče;

25.  opozarja na prevladujočo vlogo, ki jo ima kmetijstvo v gospodarstvih afriških držav; zato poudarja osrednjo vlogo, ki jo imata usklajevanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter krepitev zmogljivosti za afriški kmetijski sektor;

26.  obžaluje, da nekateri tuji vlagatelji, ki jih podpirajo vlade, kupujejo kmetijska zemljišča v Afriki, kar utegne ob neustrezni ureditvi ogroziti lokalno preskrbo s hrano ter povzročiti hude in daljnosežne posledice, če to vprašanje ne bo obravnavano na vrhunskem srečanju;

27.  meni, da bi morali afriški in evropski voditelj pokazati svojo dejansko zavezanost oblikovanju mehanizma, s katerimi bi preprečili nezakoniti beg kapitala in davčne utaje, pri poročanje po državah spodbudili popolno preglednost ter povečali mednarodni pritisk na vse jurisdikcije, ki bi utegnile omogočati izogibanje davkom ali davčne utaje v Afriki;

Partnerstvo 5. Energija

28.  meni, da je energija iz obnovljivih virov bistvena za gospodarski in socialni razvoj v Afriki ter opozarja na poziv predsednika Komisije Joséja Manuela Barrosa k okolju prijazni energetski revoluciji v Afriki;

29.  pozdravlja načrt Afrika-EU za sodelovanje na področju obnovljivih energij ter politične cilje, določene na srečanju na visoki ravni o energiji septembra 2010 na Dunaju, ki jih je treba doseči do leta 2020, zlasti v zvezi z dostopom dodatnih sto milijonov afriških državljanov do sodobnih in trajnostnih energetskih storitev, podvojitvijo zmogljivosti čezmejnih električnih povezav v Afriki, podvojitvijo uporabe naravnega plina v Afriki in povečanjem uporabe obnovljivih virov energije v Afriki ter izboljšanjem energetske učinkovitosti v vseh sektorjih na tej celini;

Partnerstvo 6. Podnebne spremembe

30.  poziva Evropsko in Afriško unijo, naj združita prizadevanja za zmanjšanje emisij, ki so posledica krčenja in propadanja gozdov;

31.  opozarja na zavezo Evropske unije, da bo v obdobju 2010–2012 namenila 7,2 milijarde EUR za nujne pobude in projekte na področju podnebnih sprememb, od česar naj bi bil znaten del dodeljen za Afriko;

32.  poudarja, da podnebne spremembe najprej oškodujejo najrevnejše na svetu, in poziva vse akterje, naj podprejo države v razvoju pri prilagajanju posledicam podnebnih sprememb ter naj izkoreninijo revščino z razvojem nizkoogljičnih rešitev;

33.  ugotavlja, da je doseganje napredka pri svetovnem dogovoru glede podnebja bistveno za omejevanje revščine, in v zvezi s tem poudarja velikanski potencial naravnih virov, kot so sonce, veter, reke in plimovanje, ki jih je v državah v razvoju v izobilju;

Partnerstvo 7. Preseljevanje, mobilnost in zaposlovanje

34.  opaža, da ima preseljevanje v resnici pozitiven učinek, in vztraja, da so za zmanjšanje negativnih učinkov nezakonitega priseljevanja potrebna skupna strategija s časovnim načrtom in namenski projekti;

35.  opominja na zavezo vseh partnerjev za ustvarjanje več in boljših delovnih mest s spodbujanjem trajnostne in vključujoče rasti;

36.  pozdravlja okrepitev obstoječih programov glede mobilnosti študentov in visokošolskih profesorjev s pobudami, kakršna je Vseafriška univerza ali Usklajevanje izobraževalnih struktur in programov;

37.  meni, da je beg možganov med glavnimi težavami Afrike in da je treba strokovnjake, ki so zapustili državo, močno spodbujati, da se vrnejo in uporabijo pridobljeno izobrazbo v svojih državah izvora;

Partnerstvo 8. Znanost, informacijska družba in partnerstva na področju vesolja

38.  pozdravlja začetek dialoga na visoki ravni o znanstveni in tehnološki politiki, in sicer na ravni visokih uradnikov in ministrov, da bi okrepili okvir sodelovanja na znanstvenem in tehnološkem področju, da bi v Afriki hitreje spodbudili vključujočo gospodarsko rast in družbeni razvoj;

Splošne ugotovitve

39.  ugotavlja, da Sudan ni zastopan, saj oblasti te države menijo, da niso zavezane izjavi predsednikov držav in vlad iz Tripolija, ter želi, da bi se v skladu s to izjavo izvajali vsi elementi iz mirovnega sporazuma iz leta 2005, torej tudi referendum, načrtovan za januar 2011, ki mora prebivalcem južnega Sudana omogočiti, da na miroljuben način izberejo svojo usodo;

40.  obžaluje, da se nekateri predsedniki držav ali vlad iz večjih držav članic Evropske unije niso mogli udeležiti vrhunskega srečanja EU-Afrika;

41.  obžaluje, da skupne strategije Afrika-EU ne spremlja finančni program, in ponovno poziva k vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun EU, da bi zagotovili parlamentarni nadzor nad izvajanjem različnih finančnih instrumentov EU, ki se uporabljajo pri vzpostavljanju različnih partnerstev;

42.  upa, da bodo ministrstva bolj vključena v izvajanje te strategije;

43.  poziva, naj se vseafriškemu parlamentu in Evropskemu parlamentu omogoči opravljanje vloge nadzora nad izvajanjem strateškega akcijskega načrta;

44.  poziva nacionalne parlamente vseh afriških držav in držav Evropske unije, naj preučijo strateški načrt in o njem razpravljajo;

o
o   o

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter svetu in komisiji Afriške unije, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (2009/2161(INI))

P7_TA(2010)0483 A7-0344/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji, zlasti drugega odstavka in odstavkov štiri do sedem,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(3), druga alineja, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000, ki je bila razglašena v Strasbourgu 12. decembra 2007,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji“ (KOM(2010)0573),

–  ob upoštevanju vseh sorodnih konvencij in priporočil Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov, tudi specializiranih organov za spremljanje, s področja temeljnih pravic,

–  ob upoštevanju odločitev in sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo(1),

–  ob upoštevanju stockholmskega programa – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje,

–  ob upoštevanju dejavnosti in letnih poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju poročil NVO o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju javne predstavitve, ki jo je pripravil Evropski parlament 21. in 22. junija 2010, o vplivu Listine EU o temeljnih pravicah na razvoj evropskega območja svobode, varnosti in pravice,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2009 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v obdobju 2004–2008(2),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0344/2010),

A.  ker člen 2 Pogodbe o Evropski uniji Unijo utemeljuje kot skupnost nedeljivih in univerzalnih vrednot, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, solidarnosti, načela pravne države in človekovih pravic za vse ljudi na ozemlju Evropske unije, vključno s pripadniki manjšin; ker mora biti učinkovito varovanje in spodbujanje pravic glavni cilj vseh evropskih politik, vključno z njihovo zunanjo dimenzijo, in bistveni pogoj za utrjevanje Evropske unije, ki krepi mir, vrednote in načela na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter blaginjo ljudi,

B.  ker se je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe na področju človekovih pravic v EU vzpostavilo novo stanje, saj je postala Listina EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) pravno zavezujoča, s čimer so se temeljne vrednote preoblikovane v konkretne pravice; ker je Listina s sprejetjem postala vir navdiha za sodno prakso evropskih sodišč; ker je Komisija objavila letno poročilo o izvajanju Listine, o spodbujanju in izvajanju temeljnih pravic, ki izhajajo iz nje, in ker mora v svojih letnih poročilih poročati Agencija za temeljne pravice,

C.  ker je treba v institucijah EU in državah članicah razvijati, spodbujati in krepiti resnično kulturo temeljnih pravic, zlasti pri uporabi in izvajanju prava Unije, bodisi navznoter bodisi v odnosih s tretjimi državami,

D.  ker lahko v skladu s svojim poslovnikom Evropski parlament letno obravnava, proučuje in vrednoti razmere na področju temeljnih pravic ter daje priporočila,

Novi ustroj temeljnih pravic po Lizbonski pogodbi

1.  poudarja, da je učinkovito varovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelj demokracije v Uniji in bistveni pogoj za utrjevanje evropskega območja svobode, varnosti in pravice, da pa zahteva ukrepanje na različnih ravneh (mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni); poudarja še vlogo, ki jo pri konkretnem izvajanju in spodbujanju teh pravic lahko igrajo regionalne in lokalne oblasti; zato vse institucije EU ter vlade in parlamente držav članic poziva, naj z novim institucionalnim in pravnim okvirom, ki je bil vzpostavljen z Lizbonsko pogodbo, za EU in države članice oblikujejo celovito notranjo politiko na področju človekovih pravic, ki bo na nacionalni ravni in na ravni EU prinesla učinkovite mehanizme odgovornosti za obravnavo kršitev človekovih pravic;

2.  opozarja na svoje resolucije in ustna vprašanja z razpravo ter ugotovitve misij iz leta 2009 o konkretnih primerih temeljnih pravic, kot so pravica do zasebnosti, osebnega dostojanstva in varovanja podatkov, prepovedi mučenja, svobode misli, vesti in verovanja, svobode izražanja in obveščanja, svobode tiska in medijev, nediskriminacije, uporabe manjšinskih jezikov, ter o romskih vprašanjih in o prostem gibanju, Romkinjah, diskriminaciji porok istospolnih partnerjev in parov, ki živijo v zunajzakonskih skupnosti, o mladoletnikih, centrih za pridržanje priseljencev in o domnevno nezakonitem pridržanju zapornikov po programu CIE za izročitev ujetnikov; poudarja, da vse te resolucije odražajo vrednote, ki so zapisane v Listini, da kažejo jasno zavezo Parlamenta vsakodnevnemu varovanju temeljnih pravic in vsebujejo politično sporočilo za vse ljudi v Uniji, za države članice in institucije Unije, pa tudi za mednarodne partnerje;

3.  obžaluje, da Svet in Komisija nista sprejela nadaljnjih ukrepov v zvezi s priporočili iz poročila Evropskega parlamenta iz leta 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA(3) in tudi nista seznanila Evropskega parlamenta z vsebino razprav med EU in ZDA o tej temi;

4.  meni, da je treba razmisliti o dosežkih na področju varovanja temeljnih pravic v obdobju po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, zato namerava s to resolucijo pojasniti vlogo, ki naj bi jo vsaka institucija in mehanizem imeli v novem evropskem ustroju temeljnih pravic;

5.  ponovno poudarja, da je uveljavitev Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 bistveno spremenila pravno podobo EU, ki naj bi se vse bolj uveljavljala kot skupnost skupnih vrednot in načel; tako pozdravlja novi večplastni sistem Unije za zaščito temeljnih pravic, ki izhaja iz različnih virov in se izvršuje prek številnih mehanizmov, vključno s pravno zavezujočo Listino; pravice, ki ji zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in katerih priznavanje izhaja iz obveznosti Unije, da pristopi k tej konvenciji, in pravice, ki temeljijo na ustavnih tradicijah držav članic in njihovi razlagi glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije;

6.  ponovno potrjuje, da ima Listina enako pravno veljavo kot Pogodbe in je najsodobnejša kodifikacija temeljnih pravic, ki nudi dobro ravnovesje med pravicami in solidarnostjo ter zajema civilne, politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice, pa tudi pravice „tretje generacije“ (na primer pravico do dobrega upravljanja, zdravega okolja in varovanja potrošnikov); meni, da bi morala Unija vzpostaviti regulativni okvir za zaščito pred kršitvami temeljnih pravic, ki jih zakrivijo podjetja;

7.  poudarja, da vključitev Listine v primarno zakonodajo EU, ne da bi se sočasno razširile pristojnosti Unije in upoštevalo načelo subsidiarnosti iz člena 51, pomeni, da institucije, ki sprejemajo in izvajajo odločitve, nosijo novo odgovornost, kar velja tudi za države članice, ko zakonodajo EU izvajajo na nacionalni ravni, in da so postale določbe Listine neposredno izvršljive na evropskih in nacionalnih sodiščih; poziva institucije Unije in države članice, naj zagotovijo večjo skladnost različnih organov za spremljanje in izvajanje zakonodaje, da bi se vzpostavljeni celoviti okvir učinkovito uporabljal, okrepijo naj poseben mehanizem spremljanja povsod v Uniji, pa tudi sistem zgodnjega opozarjanja, kakršen je splošni redni pregled;

8.  opominja, da so spoštovanje temeljnih vrednot EU ter varovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin splošna podlaga za odnose Unije s tretjimi državami in da Listina Unijo obvezuje tudi pri tem; v zvezi s tem opozarja, da je spodbujanje demokracije in načel pravne države neločljivo povezano s spoštovanjem, varovanjem in spodbujanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da lahko Evropska služba za zunanje delovanje v novem institucionalnem ustroju EU ponudi bolj usklajena in učinkovitejša prizadevanja zunanje politike za spodbujanje človekovih pravic in demokracije le, če bodo struktura, viri in dejavnosti službe izhajali iz človekovih pravic; poudarja vodilno vlogo Unije pri spodbujanju človekovih pravic po svetu; v zvezi s tem Unijo poziva k zagotavljanju učinkovitosti klavzul o človekovih pravicah v mednarodnih sporazumih in k upoštevanju načel Listine pri sklepanju sporazumov s tretjimi državami, pa tudi k ohranjanju skladnosti med notranjo in zunanjo politiko na področju človekovih pravic;

9.  ugotavlja, da bo pristop EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP) prinesel minimalno raven zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi in dodaten mehanizem za uveljavljanje človekovih pravic, natančneje možnost vložitve pritožbe pri Evropskemu sodišču za človekove pravice v zvezi s kršitvijo človekovih pravic zaradi delovanja institucije EU ali države članice, ki izvaja pravo EU, če kršitev sodi v pristojnost EKČP; sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice bo s tem poleg sodne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju še dodatno okrepila sedanje in prihodnje delovanje Unije za spoštovanje in spodbujanje temeljnih pravic na področju državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev;

10.  poziva vse države članice EU in Sveta Evrope, naj pokažejo jasno politično zavezo in odločenost v podporo pristopnega postopka in sporazuma, ter ob poudarjeni potrebi po resničnem posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi zagotovijo preglednost tega postopka; poziva Komisijo, naj konča notranja posvetovanja, pa tudi pogajanja s Svetom Evrope, in poišče ustrezne rešitve za glavna tehnična vprašanja, da se bo v dobro državljanov pristopni postopek zaključil v razumnem času in bo zagotovljena najvišja možna raven zaščite človekovih pravic v Evropi;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj s pripravo smernic o ustreznem izvajanju in učinkih tega dodatnega mehanizma, pa tudi z njegovo vključitvijo v usposabljanje za strokovne delavce s teh področij, obveščajo o koristih pristopa k EKČP in zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kandidatke, s tem pa zagotovijo, da se bo ta mehanizem uporabljal učinkovito in uspešno;

12.  poleg tega pozdravlja nove horizontalne obveznosti po Lizbonski pogodbi za boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji, za spodbujanje socialne pravičnosti in varstva, enakosti žensk in moških, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, medgeneracijske solidarnosti in varovanja otrokovih pravic, za oblikovanje skupne politike o azilu in priseljevanju, za preprečevanje trgovine z ljudmi, pa tudi izrecno omembo pripadnikov manjšin, kar je še ena od ustanovnih vrednot Unije; pozdravlja dejstvo, da je Unija pridobila pravno osebnost, kar ji omogoča, da pristopa k mednarodnim pogodbam; pozdravlja izboljšanje sodnega varstva s širitvijo jurisdikcije Sodišča na področja, ki so očitno pomembna za varstvo temeljnih pravic, kot so policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, okrepljena vloga Evropskega in nacionalnih parlamentov v evropskem postopku odločanja, zlasti pri ocenjevanju izvajanja politike EU na območju svobode, varnosti in pravice, okrepljena vloga evropskih državljanov, ki lahko sedaj preko evropske državljanske pobude sprožijo zakonodajni postopek, ter obveznost za vzdrževanje odprtega, preglednega in rednega dialoga s predstavniškimi združenji in civilno družbo (člen 11(2) PEU);

13.  poziva, da se v skladu z mednarodnim in evropskim pravom o človekovih pravicah popolno in dosledno izvaja stockholmski program, ki obveznosti in načela iz Pogodbe pretvarja v prakso tako, da določa strateške smernice za območje svobode, varnosti in pravice;

Institucije, ki izvajajo novi ustroj temeljnih pravic

14.  meni, da evropske institucije pri varovanju temeljnih pravic pogosto delujejo vzporedno, zato poziva k razmisleku o sprejetih ukrepih in boljšemu medinstitucionalnemu sodelovanju, po zgledu vzpostavljenega medinstitucionalnega sodelovanja pri vsakoletnem spremljanju razmer na področju človekovih pravic v EU, da lahko vsaka institucija gradi na poročilih drugih institucij;

15.  je seznanjen z ustanovitvijo novega resorja za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo pri Komisiji, kar kaže, da ta institucija dejansko želi okrepiti prizadevanja na področju temeljnih pravic in svoboščin, resor pa pomeni pozitiven odgovor na večkrat ponovljene zahteve Parlamenta v tej zvezi; takšno razlikovanje med pravosodjem in varnostjo ne bi smelo krepiti zmotne predstave o dihotomiji med potrebo po varovanju človekovih pravic vseh ljudi in potrebo po zagotavljanju njihove varnosti; novi komisar bi moral posvetiti posebno pozornost politikam EU za boj proti nezakoniti migraciji in terorizmu, pri čemer je za zagotavljanje vidne vloge novega komisarja ključna podpora celotne Komisije;

16.  poziva Komisijo, naj leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanstva, s čimer bi spodbudila razpravo o evropskem državljanstvu in državljane EU obveščala o njihovih pravicah, zlasti tistih, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe;

17.  pričakuje konkretne ukrepe novega pristojnega komisarja, pač v skladu z izrečenimi namerami: predvsem in kot najbolj pomembno pozdravlja obljubo o uvedbi ocenjevanja učinka vseh novih zakonodajnih predlogov na temeljne pravice in o nadziranju zakonodajnega postopka, da bodo končna besedila skladna z Listino; o izvajanju politike ničelne strpnosti do kršitev Listine z izvajanjem poglobljenih preiskav in uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev, če države članice pri izvajanju zakonodaje EU kršijo svoje obveznosti glede človekovih pravic; o tem, da so državljani EU resnično ustrezno obveščeni o novem ustroju temeljnih pravic; poziva k nadaljnjim ukrepom v zvezi s sporočilom Komisije za leto 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji (KOM (2003)0606), da bi se določilo, kako se pregledno in skladno odzivati na možne kršitve človekovih pravic, in kako na osnovi novega ustroja temeljnih pravic ustrezno uporabljati člen 7 PEU;

18.  Komisijo opominja, naj spremlja, ali so z Listino skladni vsi novi zakonodajni postopki, ter preverja skladnost veljavnih instrumentov; predlaga, naj bo iz ocene učinka predlogov Komisije jasno, ali je predlog v skladu z Listino, tako da bo to postalo sestavni del priprave zakonodajnih predlogov; opozarja Komisijo, da je izrecno odgovorna za vključevanje zainteresiranih strani v obsežna posvetovanja, da se zagotovi usklajenost in preglednost delovanja Unije (člen 11(3) PEU); v zvezi s tem opozarja na pomen platforme Agencije za temeljne pravice, ki je pomembno sredstvo za izpolnjevanje te naloge;

19.  opominja Komisijo, naj opravi objektivne preiskave in začne postopke za ugotavljanje kršitev vsakič, ko država članica pri izvajanju zakonodaje EU krši pravice, zapisane v Listini; poleg tega opominja Komisijo, naj države članice zaprosi za zanesljive podatke in dejstva, informacije naj zbira tudi iz nevladnih virov, za podatke pa prosi tudi Agencijo za temeljne pravice in druga telesa s področja človekovih pravic;

20.  opozarja na nedavno oživitev nacionalizma, ksenofobije in diskriminacije v nekaterih državah članicah ter poudarja, da bi morala Komisija pri preprečevanju teh morebitnih kršitev temeljnih pravic in v boju proti njim prevzeti osrednjo vlogo;

21.  poudarja, kako pomembno je, da Komisija skladnost z Listino spremlja vsako leto; opozarja, da bi morala ta poročila o spremljanju vključevati oceno o izvajanju zajamčenih pravic, oceno najbolj spornih vprašanj in položaja najbolj ranljivih skupin v Uniji, obstoječih vrzeli v zaščiti, opredeliti pa bi morala še ključne trende in strukturne probleme na nacionalni ravni in na ravni Unije, da bi se lahko pripravili predlogi za konkretne pobude in ukrepe; priporoča seznanjanje držav članic s primeri najboljše prakse;

22.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji“, ki med drugim omenja preprečevanje kršitev kot poseben pristop pri učinkovitem izvajanju, pomembnost notranjega usposabljanja o temeljnih pravicah, sistematični pregled ocen učinka Komisije z vidika temeljnih pravic, ki ga bo izvajal odbor za oceno učinka, ter ukrepe ciljnega obveščanja, prilagojenega različnim situacijam, ki so potrebni v tem kontekstu; poleg tega pozdravlja posebno pozornost, ki jo omenjeno sporočilo Komisije namenja pomembnosti političnih meril za pristop, ki jih je Evropski svet določil na zasedanju leta 1993 v Københavnu in v skladu s katerimi mora država kandidatka imeti stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin; ohranjanje tega merila pomeni podporo varstvu človekovih pravic v prihodnjih državah članicah;

23.  poziva Komisijo, naj skozi konkretne zakonodajne predloge izvršuje vrednote in načela iz Pogodbe in Listine ter strategijo po stockholmskem programu, pri izvajanju teh dejavnosti pa naj upošteva sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; poleg tega poziva k „lizbonizaciji“ veljavnega pravnega reda na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja ter h krepitvi demokratične odgovornosti na območju svobode, varnosti in pravice;

24.  predlaga, naj se vzpostavi delovni odnos med komisarjem za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo in Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, in sicer naj se komisarja redno vabi k izmenjavi mnenj o odprtih vprašanjih in najnovejšem stanju v zvezi s temeljnimi pravicami;

25.  poudarja, da bi moral tudi Evropski parlament okrepiti svoje avtonomne ocene učinka temeljnih pravic pri zakonodajnih predlogih in predlogih sprememb v zakonodajnem procesu, da bodo te ocene učinka bolj sistematične; to naj stori z razširitvijo možnosti iz člena 36 poslovnika Evropskega parlamenta o spoštovanju Listine, in s pridobivanjem mnenj pravne službe o pravnih vprašanjih, povezanih s temeljnimi pravicami v EU;

26.  poziva Svet, naj se prilagodi spremembam, ki jih določa Pogodba, in pri sprejemanju zakonodaje spoštuje Listino; zato pozdravlja ustanovitev stalne delovne skupine Sveta o temeljnih in državljanskih pravicah ter prostem pretoku oseb; poudarja, da je za novi organ pomembno, da ima širok mandat, ki bo zajemal za Unijo in države članice pomembna vprašanja v zvezi s temeljnimi pravicami in bo predstavljal nekakšen forum, kjer bo Svet izmenjeval mnenja o notranjih zadevah s področja človekovih pravic, za njegovo delo pa je pomembna preglednost in učinkovitost, tudi v odnosu do Evropskega parlamenta;

27.  podpira medinstitucionalni dogovor o skupnem pristopu k oceni učinka(4), ki je omenjen v sporočilu Komisije z naslovom „Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji“ in ki določa, da sta Parlament in Svet sama odgovorna za ocenjevanje učinka lastnih predlogov sprememb;

28.  poziva Svet, naj delovni skupini za temeljne in državljanske pravice ter prosti pretok oseb podeli širok mandat, ki bo na primer vključeval razprave o poročilih Agencije za temeljne pravice in uradno odzivanje nanje (poleg tega bi skupina lahko obravnavala tudi priporočila organov OZN, posebne postopke in mehanizme), ocenjevanje učinka instrumentov in politik EU na področju temeljnih pravic po svetu v sodelovanju z delovno skupino Sveta za človekove pravice, usklajevanje z agencijami, ki nimajo pooblastil za delovanje na področju človekovih pravic, a njihovo delovanje na človekove pravice vseeno vpliva (na primer EIB ali Frontex), preverjanje pristopov k mednarodnim instrumentom na področju človekovih pravic, njihovih ratifikacij in zagotavljanja skladnosti z njimi v državah članicah in v EU, hkrati pa bi pomenil forum za razprave o notranjih vprašanjih na področju človekovih pravic v Svetu;

29.  poziva k spoštovanju njegove pravice do demokratičnega nadzora na podlagi pogodb; vztraja, da je treba med institucijami EU povečati preglednost in dostop do dokumentov, da bi vzpostavili učinkovitejše medinstitucionalno sodelovanje in odgovornost pri zadevah, ki si povezane s temeljnimi pravicami; opozarja na svojo vlogo pri ukrepih, ki sledijo resolucijam v zvezi s temeljnimi pravicami v EU, in na vlogo, ki jo ima pri vrednotenju dela drugih institucij Unije s stališča njihovega ukrepanja ali neukrepanja, ko ocenjuje dosežke na tem področju (na primer z letnimi poročili), pri tem pa združuje politična sporočila s pristopom, ki temelji na dejstvih; opozarja na svoje pravice po členu 218(10) PDEU, da ga je treba nemudoma in izčrpno obveščati v vseh fazah postopka sklepanja mednarodnih sporazumov med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami;

30.  ponovno potrjuje, da je Sodišče okrepilo svojo vlogo pri zagotavljanju, da vse institucije in agencije EU ter države članice, ki izvajajo zakonodajo EU, spoštujejo Listino, in dodaja, da bo to Sodišču omogočilo, da okrepi in nadalje razvija sodno prakso na področju temeljnih pravic; poudarja, da je treba vzpostaviti sodelovanje med nacionalnimi sodišči, Sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice ter nadalje razvijati skladen sistem sodne prakse na področju;

31.  poudarja, da Agencija za temeljne pravice svojo vlogo pri stalnem spoštovanju temeljnih pravic v Uniji in vplivu Lizbonske pogodbe na tem področju opravlja z analiziranjem, pomočjo in strokovnim znanjem, kar od nje terja kakovost, objektivnost, dejansko nepristranskost in preglednost; poziva Komisijo, naj mandat agencije pregleda in okrepi, da bo ta svoje delo lahko uskladila z zahtevami po Lizbonski pogodbi in Listini; poudarja, da bi bilo z revidiranim mandatom treba nadzorne naloge agencije razširiti tudi na države pristopnice; za povečan obseg nalog po začetku izvajanja Listine je torej treba zagotoviti ustrezna sredstva; ponovno zahteva, naj se Parlament polno vključi v revizijo večletnega programa agencije; pozdravlja, da je bila v letna poročila Agencije za temeljne pravice vključena posebna priloga z navedbo držav članic, ki so ratificirale mednarodne instrumente na področju človekovih pravic;

32.  poudarja, da je glavna naloga Agencije za temeljne pravice ta, da institucijam, ki sprejemajo odločitve, posreduje dejstva in podatke o vprašanjih temeljnih pravic in s tem namenom zbira in analizira podatke, pa tudi da skrbi za boljše poznavanje tematike in zato izvaja strokovne raziskave in ankete na podlagi skrbno pripravljenih metodologij, objavlja tematska in letna poročila, skrbi za mreženje in spodbuja dialog s civilno družbo; pozdravlja poročilo agencije za leto 2009, ki gradi na primerjalnem pregledu in poudarjanju dobre prakse v 27 državah članicah;

33.  poziva institucije EU, ki sprejemajo odločitve, naj podatke in dejstva, ki jih pripravi agencija, uporabijo v pripravljalni fazi zakonodajne dejavnosti in pri sprejemanju odločitev in/ali spremljanju ter naj z agencijo stalno in tesno sodelujejo ob vključevanju njene platforme NVO;

34.  poziva vse evropske agencije, naj ostanejo zavezane varovanju temeljnih pravic in naj na spoštovanju temeljnih pravic temelječ pristop vključijo v vse svoje dejavnosti; Unijo ob tem poziva, naj zagotovi polno pravno odgovornost svojih agencij v tej zvezi;

35.  meni, da bi morala agencija Frontex vzpostaviti strukturirano sodelovanje z agencijami, ki delujejo na področju temeljnih pravic, migrantov ali azila, in z uradom visokega komisarja OZN za begunce, da bi se s tem poenostavilo delovanje v operacijah, ki vplivajo na varstvo temeljnih pravic; pozdravlja sporazum o sodelovanju, ki sta ga Frontex in Agencijo za temeljne pravice podpisali leta 2010;

36.  poudarja dejstvo, da si Unija in države članice, vsaka na svojem področju odgovornosti in v skladu z načelom subsidiarnosti, delijo obveznosti na področju izvajanja in/ali izvrševanja človekovih in temeljnih pravic EU, in da sta deljena odgovornost in pristojnost za države članice in institucije EU tako možnost kot obveznost; poudarja okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov, ki jo določa Lizbonska pogodba, in podpira vzpostavitev uradnega, nenehnega dialoga med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

37.  opozarja države članice, da so Komisiji, ki je varuhinja Pogodb, na njeno zahtevo dolžne zagotoviti zanesljive podatke in dejstva;

38.  poudarja pomen pravosodnih organov v državah članicah, ki imajo osrednjo vlogo pri spoštovanju in izvrševanju temeljnih pravic, zato se zavzema za enostaven dostop do sodišč in izvedbo postopkov v razumnem roku, ker je to sredstvo za okrepljeno varovanje temeljnih in človekovih pravic; poziva države članice, naj si prizadevajo za stalno usposabljanje nacionalnih sodnikov, da bodo ti poznali temeljne pravice in svoboščine, vključno z novimi vidiki, ki jih na to področje prinaša uveljavitev Lizbonske pogodbe;

39.  meni, da ukrepi EU ne bi smeli biti usmerjeni le proti kršitvam temeljnih pravic, ki so se že zgodile, temveč tudi v njihovo preprečevanje; zato poziva k premisleku o mehanizmih za zgodnje odkrivanje morebitnih kršitev temeljnih pravic v EU in državah članicah, k začasni ustavitvi izvajanja ukrepov, ki pomenijo tako kršitev, pospešitvi pravnih postopkov ugotavljanja, ali je ukrep v nasprotju s temeljnimi pravicami EU, in sankcioniranja, kadar se ti ukrepi vseeno izvajajo v nasprotju s pravom EU;

40.  poziva institucije EU in države članice, naj si še bolj prizadevajo za ustrezno obveščanje in osveščanje javnosti, saj je varovanje temeljnih pravic učinkovitejše, če se posamezniki zavedajo svojih pravic in mehanizmov, ki so na voljo za njihovo zaščito; poziva k dejavni uporabi izkušenj civilnih in ustreznih nevladnih organizacij ter vzdrževanju stalnega delovnega odnosa s temi organi pri izvajanju novega ustroja temeljnih pravic in ukrepanju v posebnih primerih;

41.  ponovno potrjuje svojo pravico do priprave letnega poročila o razmerah na področju temeljnih pravic v EU in obravnave vprašanj o temeljnih pravicah v institucijah in agencijah EU ali v državah članicah, če je to potrebno;

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami v novem ustroju temeljnih pravic

42.  predlaga, naj se poiščejo boljši načini za sodelovanje institucij in agencij EU z mednarodnimi organizacijami za varovanje temeljnih pravic in svoboščin, ter naj se bolje uporabi in učinkoviteje usmerja pridobljene izkušnje na tem področju;

43.  poziva institucije EU, naj za boljšo sinergijo in skladnost na evropski ravni izkoristijo ves potencial memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in EU, in predlaga, naj se bolje uporabijo izkušnje, pridobljene z mehanizmi za spremljanje človekovih pravic, standardov in dognanj, ki jih je razvil Svet Evrope, da se tako izogne podvajanju dela; ponovno potrjuje, da se mora Unija bolj vključevati v delo komisarja za človekove pravice Sveta Evrope in da mora pri izvajanju politike na področju svobode, varnosti in pravice, njegovo delo upoštevati v večji meri;

44.  poziva države članice EU, naj podpišejo in ratificirajo temeljne konvencije Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah ter dodatne izbirne protokole k tem konvencijam, med njimi: evropsko socialno listino (revidirano), konvencijo o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi, okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin, evropsko listino Sveta Evrope za regionalne in manjšinske jezike, konvencijo OZN o preprečevanju mučenja in drugih krutih, nečloveških in ponižujočih kazni ali ravnanj, konvencijo OZN o statusu beguncev, konvencijo OZN o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin, konvencijo OZN o organiziranem kriminalu in njena dva protokola proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju, konvencijo OZN o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk, konvencijo OZN o otrokovih pravicah in konvencijo OZN o pravicah invalidov; prav tako predlaga, naj evropski zakonodajni postopek bolje upošteva mednarodne dokumente in se nanje večkrat sklicuje;

45.  poudarja, da je treba nameniti ustrezno pozornost različnim mehanizmom OZN za spremljanje ter ugotovitvam organov OZN za človekove pravice, in predlaga, naj se pozorno spremljajo njihova priporočila, ki se nanašajo na države članice; poudarja pomen splošnega rednega pregleda, ki ga pripravi svet OZN za človekove pravice; priporoča sodelovanje z uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice in uradom visokega komisarja OZN za begunce; pozdravlja otvoritev prvega evropskega regionalnega urada komisarja OZN za človekove pravice v Bruslju;

46.  poudarja pomembno vlogo in delo urada za demokratične institucije in človekove pravice, posebnih predstavnikov OVSE za svobodo medijev in za boj proti trgovini z ljudmi ter visokega komisarja za narodnostne manjšine;

47.  poziva države članice EU, ki so članice varnostnega sveta OZN, naj zagotovijo postopkovna jamstva v zvezi s postopkom oblikovanja seznama domnevnih terorističnih organizacij ali posameznikov ali izbrisa z njega, kot to terja sodna praksa Sodišča Evropske unije;

Najpomembnejši izzivi nove dobe

48.  poudarja, da bo novi ustroj merjen glede na to, kako učinkovito bodo pristojne institucije v državah članicah in na ravni EU, tudi v povezavi z njenimi zunanjimi odnosi, obravnavale najbolj pereča vprašanja in najpogosteje se ponavljajoče kršitve;

49.  zato opozarja na svoje resolucije, razprave in ugotovitve misij iz leta 2009 o vprašanjih temeljnih pravic, ki so pokazale, da je veliko nerešenih vprašanj in posebnih primerov kršitev temeljnih pravic, zaradi katerih so nujni ukrepi, srednjeročne strategije in dolgoročne rešitve, potrebno pa je tudi nadaljnje ukrepanje institucij EU, kot so:

o
o   o

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Združenim narodom, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) CM(2007)74. (2) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 48. (3) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 309. (4) Dokument Sveta 14901/05, 24.11.2005.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov (2010/2052(INI))

P7_TA(2010)0484 A7-0338/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov)(4),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah, zlasti njenih členov 7 (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja) in 8 (varstvo osebnih podatkov),

–  ob upoštevanju 95/46/ES Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o varstvu potrošnikov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o pregledu notranjega trga(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2009 o prenosu, izvajanju in izvrševanju Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 o pregledu stanja potrošniških trgov(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2008 o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2009 o spremljanju rezultatov za potrošnike na enotnem trgu – druga izdaja pregleda stanja potrošniških trgov' (KOM(2009)0025) in spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije „Drugi pregled stanja potrošniških trgov“ (SEC(2009)0076),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 29. marca 2010 z naslovom Consumer Markets Scoreboard – Consumers at Home in the Internal Market: Monitoring the integration of the retail Internal Market and Benchmarking the Consumer Environment in Member States (SEC(2010)0385),

–  ob upoštevanju poročila o varstvu potrošnikov na notranjem trgu, ki ga je oktobra 2008 objavila Komisija v posebni izdaji Eurobarometra 298,

–  ob upoštevanju analitskega poročila z naslovom Odnos podjetij do čezmejnega trgovanja in varstva potrošnikov, ki ga je Komisija objavila marca 2010 (Flash Eurobarometer, 282),

–   ob upoštevanju evropskega pristopa k medijski pismenosti v digitalnem okolju (KOM(2007)0833),

–   ob upoštevanju smernic Komisije o izvrševanju direktive o nepoštenih poslovnih praksah (SEC(2009)1666),

–  ob upoštevanju mnenja 2/2010 o spletnem vedenjskem oglaševanju, ki ga je 22. junija 2010 sprejela delovna skupina za varstvo podatkov iz člena 29,

–  ob upoštevanju mnenja 5/2009 o socialnem mreženju na spletu, ki ga je 12. junija 2009 sprejela delovna skupina za varstvo podatkov iz člena 29,

–   ob upoštevanju sporočila francoske komisije za informatiko in svoboščine (CNIL), sprejetega 5. februarja 2009, z naslovom Ciljano spletno oglaševanje,

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0338/2010),

A.  ker oglaševanje spodbuja konkurenco in konkurenčnost, lahko zmanjša zlorabe prevladujočega položaja ter spodbuja inovativnost na notranjem trgu, s tem pa tudi nudi koristi potrošnikom, zlasti z vidika raznolikosti izbire, znižanja cen in obveščanja o novih izdelkih,

B.  ker je za dinamično in konkurenčno medijsko okolje oglaševanje pomemben in pogosto ključen finančni vir ter aktivno prispeva k raznolikemu in neodvisnemu tisku v Evropi,

C.  ker pa lahko nekatere oblike oglaševanja slabo vplivajo na notranji trg in potrošnike (nepoštena praksa, vdiranje v javni/zasebni prostor, izbiranje ciljnih skupin oseb, ovire pri dostopu in izkrivljanje notranjega trga),

D.  ker se je treba na področju oglaševanja še vedno boriti proti nepošteni poslovni praksi, saj je iz posebne izdaje Eurobarometra 29 jasno razvidno, da je pogosta,

E.  ker razvoj sredstev komunikacije pomembno vpliva na oglaševanje, zlasti razvoj interneta, socialnih omrežij, forumov, spletnih dnevnikov, čedalje večja mobilnost uporabnikov in razmah digitalnih izdelkov,

F.  ker so potrošniki do neke mere naveličani množičnega širjenja oglaševalskih sporočil, je prisotna skušnjava, da se uporabijo nove oblike komuniciranja za pošiljanje sporočil v komercialne namene, čeprav kot takšna niso jasno opredeljena, zato lahko zavajajo potrošnike,

G.  ker se z razvojem novih oblik oglaševanja prek spleta in mobilnih aparatov pojavlja problematika, na katero moramo biti pozorni, da bi zagotovili visoko raven varstva uporabnikov,

H.  ker ima spletno oglaševanje pomembno ekonomsko vlogo, zlasti s financiranjem brezplačnih storitev, in je eksponentno naraslo,

I.  ker ciljano oglaševanje (kontekstualno, na podlagi analize osebnega profila, vedenjsko), ki se prilagaja interesom internetnih uporabnikov, močno ogroža varovanje zasebnosti, kadar temelji na sledenju posameznikov (s pomočjo piškotkov, ustvarjanjem profilov, na podlagi geolociranja) in zanj potrošnik ni predhodno prostovoljno in izrecno podal svojega soglasja,

J.  ker oglaševanje na podlagi specifičnih osebnih profilov ne sme privesti do vsiljivega oglaševanja, ki krši zakonodajo o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti,

K.  ker je treba zlasti zaščititi posebej ranljive skupine oseb bodisi zaradi njihovih duševnih, telesnih ali psihičnih motenj, starosti ali lahkovernosti, kot so otroci, mladoletniki, starejše osebe ali posamezniki, ki so ranljivi zaradi njihovega družbenoekonomskega položaja (na primer prezadolžene osebe),

L.  priznava, da še vedno ni informacij o natančnih družbeno-psiholoških učinkih novih, prodornejših in bolj razširjenih oblik oglaševanja, zlasti na položaj tistih, ki si ne morejo privoščiti dobrin in storitev, ki so predmet teh oglaševanj,

M.  ker je zaradi posebnosti nekaterih proizvodov, kot so tobak, alkohol, zdravila in spletne stave, potrebna ustrezna pravna ureditev spletnega oglaševanja, namenjena preprečevanju zlorab, odvisnosti in ponarejanja,

N.  ker oglaševanje lahko deluje kot pobudnik v boju proti stereotipom in predsodkom, ki temeljijo na rasizmu, seksizmu in ksenofobiji,

O.  ker oglaševanje pogosto prenaša pristranska in/ali poniževalna sporočila, ki ohranjajo stereotipne predsodke o spolih in s tem ogroža strategije za enakost spolov, katerih namen je odprava neenakosti,

Ocena obstoječega zakonodajnega in nezakonodajnega okvira

1.  meni, da direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij zagotavlja ustrezen pravni okvir za boj proti zavajajočemu in agresivnemu oglaševanju v odnosih med podjetji in potrošniki; priznava, da še ni mogoče opraviti izčrpne ocene, vendar so že vidne nekatere težave pri izvajanju in razlagi te direktive (predvsem pri novih, prodornejših oblikah oglaševanja), kot so pokazale sodbe Sodišča, ki je razsodilo, da obstoječi nacionalni ukrepi presegajo določbe direktive o nepoštenih poslovnih praksah podjetij, kar lahko postavi pod vprašaj učinkovitost te direktive;

2.  poudarja, da zaradi različne razlage in izvajanja te direktive na nacionalni ravni ni bilo doseženo načrtovano usklajevanje, posledica tega pa je pravna negotovost in ogrožanje čezmejnega trgovanja na notranjem trgu;

3.  poziva Komisijo, naj zelo redno posodablja, pojasni in okrepi svoje smernice o izvajanju omenjene direktive in poskrbi za prevod v uradne jezike Evropske unije, države članice pa, naj jih čim dosledneje upoštevajo;

4.  pozdravlja namen Komisije, da novembra 2010 dokonča in objavi bazo podatkov o nacionalnih ukrepih, sprejetih v sklopu prenosa direktive o nepoštenih poslovnih praksah podjetij, zadevne sodne prakse in drugih s tem povezanih dokumentov;

5.   poudarja, da je področje uporabe direktive o nepoštenih poslovnih praksah omejeno na odnose med podjetji in potrošniki, direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju pa obravnava odnose med podjetji; poudarja, da določeni subjekti, na primer nevladne organizacije ali interesne skupine, niso zajeti v področju uporabe direktive o nepoštenih poslovnih praksah podjetij niti v direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju; zato poziva Komisijo, naj izvede ločeno analizo o vplivu zavajajočih oblik oglaševanja, pri čemer naj se osredotoči na kategorije, ki očitno niso urejene z nobeno od teh direktiv; poziva države članice, naj izboljšajo medsebojno usklajevanje in zagotovijo ustrezne rešitve za kategorije, ki so predmet čezmejnih zavajajočih oblik oglaševanja znotraj EU;

6.  pozdravlja usklajene kontrolne ukrepe, ki so jih izvedle države članice (t. i. „sweep“ – pometanje), ter poziva k ponovitvi in razširitvi področja uporabe tovrstnih ukrepov; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o rezultatih omenjenih ukrepov in po potrebi pripravi nadaljnje korake za izboljšanje notranjega trga za potrošnike;

7.  poziva države članice, naj svojim pristojnim organom v ta namen zagotovijo potrebna finančna, kadrovska in tehnološka sredstva in vire za njihovo učinkovitost; poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj z mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov še naprej lajša sodelovanje med nacionalnimi organi in izboljšuje učinkovitost njihovih kontrol;

8.  poziva Komisijo, naj pripravi analizo obveznosti in kontrolnih funkcij nacionalnih organov, pristojnih za področje potrošnikov, ter zagotovi izmenjavo najboljših praks, da bi se izboljšala učinkovitost njihovega dela;

9.  poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe Uredbe (ES) št. 2006/2004 na ponarejanje in nezakonite izdelke ter izboljša izmenjavo informacij med državami članicami v okviru te uredbe, da bi izboljšala preprečevanje goljufij, povezanih z nezakonitim oglaševanjem;

10.  meni, da je praksa samoregulacije dinamičen, fleksibilen in odgovoren način za dopolnjevanje obstoječega zakonodajnega okvira; meni, da bi morale države članice, ki še nimajo samoregulativnih organov, spodbujati njihovo vzpostavitev, na podlagi izkušenj v drugih državah članicah, in/ali jih uradno priznati;

11.  vendar poudarja, da je sistem samoregulacije omejen in da ne more nikakor nadomestiti zakonodaje, zlasti za oblikovanje standardov na področju varstva osebnih podatkov potrošnikov in sankcioniranje v primeru nespoštovanja teh standardov;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo izvajanje nacionalnih kodeksov ravnanja na področju javnih občil ter novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij; poziva države članice, naj ocenijo učinkovitost nacionalnih samoregulativnih organov;

13.  poudarja družbeno odgovornost, ki jo prinašata vpliv ter razsežnost obsežnega in prodornega oglaševanja, in vlogo oglaševalskih podjetij pri širjenju kulture družbene zavesti in odgovornosti gospodarskih družb;

14.  spodbuja posvetovanje z različnimi interesnimi stranmi v procesu oblikovanja zakonodaje;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da bodo strokovnjaki s področja trženja in oglaševanja zagotavljali spoštovanje človekovega dostojanstva in da bodo nasprotovali neposrednim in posrednim diskriminatornim ali stereotipnim podobam oziroma vsakršnemu spodbujanju sovraštva na podlagi spola, rasnega ali etičnega porekla, vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali družbenega statusa;

16.  poziva države članice, ki še ne izvajajo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, naj to nemudoma storijo; z zanimanjem pričakuje objavo poročila Komisije o izvrševanju te direktive ter poudarja, da je treba upoštevati rabo novih tehnologij (na primer televizija prek naslova IP);

Težave zaradi razvoja interneta in novih tehnologij

17.  obsoja pojav „prikritega“ spletnega oglaševanja, ki ni zajeto v direktivi o nepoštenih poslovnih praksah podjetij (odnosi med potrošniki), in sicer z objavo komentarjev na socialnih omrežjih, forumih ali spletnih dnevnikih, ki jih je vsebinsko težko razlikovati od preprostega mnenja; meni, da obstaja nevarnost, da se bodo potrošniki napačno odločili v veri, da so informacije, na katerih temelji njihova odločitev, iz objektivnega vira; obsoja primere, v katerih poslovni akterji posredno ali neposredno financirajo dejavnosti, s čimer spodbujajo pošiljanje elektronskih sporočil ali komentarje o izdelkih in storitvah, za katere je videti, kot da bi jih poslali potrošniki, v resnici pa gre za sporočila v oglaševalne ali komercialne namene, zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno izvrševanje direktive o nepoštenih poslovnih praksah;

18.  predlaga državam članicam, naj spodbujajo vzpostavitev opazovalcev/moderatorjev na forumih, ki bodo pozorni na tveganja, povezana s prikritim oglaševanjem, in informacijske kampanje za opozarjanje potrošnikov na te „prikrite“ oblike oglaševanja;

19.  opozarja, da je kampanja na evropski ravni za boj proti tej prikriti obliki oglaševanja pomembna za saniranje trga in povečanje zaupanja potrošnikov, saj je lahko za nekatere poklicne strokovnjake način za izmikanje pravilom konkurence ter umetno in brezplačno precenitev lastnega podjetja ali celo nepošteno očrnitev konkurentov;

20.  izraža zaskrbljenost, ker je vedenjsko oglaševanje postalo splošen pojav in ker se pojavljajo vsiljujoče oblike oglaševanja (branje elektronske pošte, uporaba socialnih omrežij in geolociranja, ponovno vedenjsko ciljanje), ki vdirajo v zasebnost potrošnikov;

21.  opozarja na nevarnost, ki jo predstavljajo podjetja, ki istočasno ponujajo vsebine in oglašujejo (možnost križanja podatkov, zbranih v obeh dejavnostih), ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ločenost podatkov, pridobljenih na različnih ravneh zbiranja;

22.  poudarja potrebo po jasnem, razumljivem in jedrnatem obveščanju potrošnikov o zbiranju, obdelavi in uporabi njihovih osebnih podatkov ter poziva oglaševalce naj si prizadevajo za standardno uporabo potrošnikom prijazne možnosti sodelovanja; ugotavlja, da bi se morali osebni podatki hraniti in uporabljati samo z izrecnim soglasjem potrošnika;

23.  poudarja, da mora biti potrošnik popolnoma obveščen, ko se strinja, da se mu pošiljajo oglaševalna sporočila v zamenjavo za spremembo nakupne cene, ki izhaja iz vedenjskih metod;

24.  poudarja potrebo po vključitvi vprašanj zasebnosti kot standarda v prihodnjih tehnoloških rešitvah, ki vključujejo osebne podatke; meni, da morajo razvijalci nove tehnologije že od samega začetka procesa razvijanja vključiti varnost in zaščito podatkov v skladu z najvišjimi standardi in ob upoštevanju zasebnosti;

25.  poziva Komisijo, naj preuči različna sredstva (zakonodajna ali druga) in preveri tehnične možnosti, da bi na ravni Evropske unije učinkovito:

Zaščita ranljivih skupin

26.  poziva Komisijo, naj do leta 2012 pripravi podrobno analizo o tem, kako zavajajoče in vsiljivo oglaševanje vpliva na ranljive potrošnike, zlasti otroke in najstnike, in naj zagotovi pravilno uporabo zadevnih pravnih predpisov za varstvo otrok in mladostnikov;

27.  poziva Komisijo, naj prednostno izvede poglobljeno študijo o natančnih družbeno-psiholoških učinkih oglaševanja, z vidika uporabe novih izboljšanih tehnik;

28.  poudarja, da so otroci in najstniki posebej ranljivi, saj so zelo dovzetni, radovedni, nedozoreli, se težko sami odločajo in so nadvse lahko vodljivi, zlasti z uporabo novih sredstev komunikacije in tehnologij;

29.  poziva države članice, naj spodbujajo boljše varstvo ranljivih potrošnikov, kot so otroci, in spodbujajo medije, naj omejijo otrokom namenjeno televizijsko oglaševanje med televizijskimi programi, ki jih gledajo v glavnem mladi (na primer otroški izobraževalni programi, risanke itd.), saj se podobni ukrepi že izvajajo v nekaterih državah članicah;

30.  zahteva, da se v vedenjsko ciljanje ne zajame nobenih specifičnih interesov otrok;

31.   opozarja, da so potrošniki nagnjeni k posnemanju, kar lahko vodi v neprimerno vedenje, napetost, razočaranje, anksioznost, škodljive odvisnosti (kajenje, droge), motnje hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija, in porušeno duševno ravnovesje; poziva vse oglaševalske agencije in medijske strokovnjake, naj premislijo o reklamiranju izredno suhih manekenk in manekenov, da bi preprečili škodljiva sporočila o videzu, nepopolnosti telesa, starosti in teži ter naj upoštevajo vpliv in posledice oglaševanja na otroke in mladino;

Zagotavljanje enakost med spoloma in človeškega dostojanstva pri oglaševanju

32.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da se pri trženju in oglaševanju zagotovi spoštovanje človekovega dostojanstva brez diskriminacije na podlagi spola, vere, prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

33.  meni, da je oglaševanje lahko učinkovito sredstvo pri obravnavanju stereotipov in soočanju z njimi ter pomoč pri odvračanju od rasizma, seksizma in diskriminacije, kar je za današnje večkulturne družbe odločilnega pomena; poziva Komisijo, države članice in oglaševalske strokovnjake, naj okrepijo usposabljanje in izobraževanje, namenjeno premagovanju stereotipov, boju proti diskriminaciji in spodbujanju enakosti med spoloma; države članice še posebej poziva, naj vzpostavijo in razvijajo tesno sodelovanje z obstoječimi šolami za trženje, komunikacije in oglaševanje ter tako prispevajo k primernemu izobraževanju delavcev, ki bodo v prihodnosti zaposleni v teh sektorjih;

34.  poziva Evropsko komisijo, naj v državah članicah spodbuja primerjalne raziskave in zbiranje dokumentacije o prikazovanju ženske podobe v oglaševanju in promocijskih sporočilih ter naj poišče dobre prakse učinkovitega in spolom prijaznega oglaševanja;

35.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj spodbujajo vlogo združenj uporabnikov oziroma potrošnikov, ki se ukvarjajo z vplivom oglaševanja z vidika spola, ter spodbujajo posvetovanje z njimi;

36.  poudarja, da oglaševanje pogosto vsebuje diskriminatorna in/ali nedostojanstvena sporočila, ki temeljijo na vseh vrstah stereotipov o spolih, kar zavira strategije za enakost spolov; poziva Komisijo, države članice, civilno družbo in oglaševalske samoregulativne organe, naj tesno sodelujejo v boju proti takšnemu ravnanju z uporabo učinkovitih sredstev, ki bodo s trženjem in oglaševanjem zagotavljala spoštovanje človekovega dostojanstva in pravičnosti;

37.  poudarja, da je oglaševanje potrošniškega blaga neposredno povezano s tiskom, radiom in televizijo, katere neločljiv del je, in posredno s filmsko industrijo ter televizijskimi nadaljevankami v obliki promocijskega prikazovanja izdelkov, zato lahko ustrezno oglaševanje in spodbujanje zdravih vzorov pozitivno vplivata na to, kako družba dojema vprašanja, kot so vloge spolov, telesni videz in normalnost; spodbuja oglaševalce, naj bodo pri svojem delu bolj konstruktivni in naj spodbujajo pozitivno vlogo ženk in moških v družbi, na delovnem mestu ter v družinskem in javnem življenju;

Izobraževanje in obveščanje posameznih akterjev

38.  poudarja, da sta izredno pomembna preglednost in obveščanje potrošnikov o oglaševanju ter da je treba razviti kritični pristop potrošnikov do kakovosti vsebin, ki jih ponujajo mediji;

39.  poziva Komisijo, naj:

40.  poziva Komisijo, naj oblikuje skupne smernice za mala in srednja podjetja in države članice, naj spodbujajo državne organe in/ali samoregulativne organe k zagotavljanju svetovalnih storitev malim in srednjim podjetjem in k izvajanju informacijskih kampanj, da bi mala in srednja podjetja opozarjali na njihove zakonske obveznosti na področju oglaševanja;

o
o   o

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 149, 11.6.2005, str. 22. (2) UL L 376, 27.12.2006, str. 21. (3) UL L 95, 15.4.2010, str. 1. (4) UL L 364, 9.12.2004, str. 1. (5) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. (6) UL L 201, 31.7.2002, str. 37. (7) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0046. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0051. (10) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 26. (11) UL C 16 E, 22.2.2010, str. 5. (12) UL C 295 E, 4.12.2009, str. 43. (13) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0051.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti (2010/2107(INI))

P7_TA(2010)0485 A7-0331/2010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2006z naslovom Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (KOM(2006)0545),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom 20 20 do leta 2020 – priložnost Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 z naslovom Energetska učinkovitost: doseganje cilja 20-odstotnega deleža (KOM(2008)0772),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom Energetska politika za Evropo (KOM(2007)0001) in kasnejšega sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 z naslovom Drugi strateški pregled energetske politike: akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo s spremnimi dokumenti (KOM(2008)0781),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o oblikovanju programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti projektom na področju energetike (evropski energetski program za oživitev)(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (direktiva o energetskih storitvah)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku(3),

–  ob upoštevanju uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza(8),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 7. maja 2010 z naslovom Na poti do nove energetske strategije za Evropo 2011–2020,

–  ob upoštevanju neodvisne študije z naslovom Obdavčenje službenih vozil. Subvencije, blaginja in ekonomija (ang. Company Car Taxation. Subsidies, welfare and economy), izvedene na zahtevo Komisije(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2009 o drugem strateškem pregledu energetske politike(10),

–  ob upoštevanju prvega odstavka člena 170 Pogodbe o delovanju Evropske unije, po katerem Unija prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju transporta, telekomunikacij in energetske infrastrukture,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika(11),

–  ob upoštevanju člena 34(3) Listine EU o temeljnih človekovih pravicah o boju proti socialni izključenosti in revščini, kjer je določeno, da Unija zagotovi dostojno življenje vsem, ki nimajo zadostnih sredstev,

–  ob upoštevanju člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za regionalni razvoj (A7-0331/2010),

A.  ker sta energetska učinkovitost in varčevanje z energijo stroškovno najučinkovitejša in najhitrejša načina za zmanjšanje emisij CO2 in drugih emisij ter za večjo zanesljivost oskrbe; ker se je treba z energetsko revščino spoprijeti strateško z višjimi stopnjami energetske učinkovitosti pri stavbah in napravah; ker je energetska učinkovitost osrednja prednostna naloga strategije Evropa 2020 in evropske energetske strategije 2011–2020 in ker sedanji viri v javnih institucijah niso skladni s to ambicijo,

B.  ker je varčevanje z energijo bistveno za povečanje zanesljivosti oskrbe; če bi dosegli na primer cilj 20 % prihranka energije, bi prihranili toliko energije, kot bi jo lahko proizvedlo petnajst plinovodov Nabucco,

C.  ker energetski prihranek lahko prinese končnim uporabnikom in celotnemu gospodarstvu znatne gospodarske in socialne prednosti, med drugim bi lahko do leta 2020 ustvarili do milijon delovnih mest; ker evropski uvoz energije narašča in je bil leta 2007 vreden 332 milijard EUR; ker lahko po podatkih Komisije energetske koristi letno nanesejo do 1000 EUR na gospodinjstvo, ki bodo investirani drugje v gospodarstvu, uspešno uresničevanje cilja glede energetske učinkovitosti pa bi lahko EU prihranilo okoli 100 milijard EUR in zmanjšalo emisije za skoraj 800 milijonov ton na leto; ker sta torej energetski prihranek in učinkovite politike rešitev za energetsko revščino,

D.  ker bo prihodnji razvoj cen energije spodbudil posameznike, da bodo zmanjšali svojo porabo energije; znatne prihranke energije je torej mogoče doseči s spodbujanjem učinkovitejše skupne infrastrukture v stavbah, sistemih ogrevanja in v prometnem sektorju, saj drugače posamezniki ali podjetja odločitev za boljšo uporabo energije ne morejo nadzirati niti nanje vplivati,

E.  ker znanstveni dokazi jasno podpirajo večja prizadevanja, tudi na regionalni in lokalni ravni, da bomo do leta 2020 uresničili cilj za 20 % večje energetske učinkovitosti, saj bo s sedanjimi stopnjami napredka do leta 2020 doseženega le približno polovica tega cilja, čeprav praksa in tehnologija za njegovo uresničitev že obstajata,

F.  ker na ravni EU in na nacionalni ravni sicer obstajajo številni zakonodajni ukrepi, s katerimi naj bi dosegli prihranek energije, vendar ne vodijo vsi do želenega rezultata,

G.  ker je amortizacijska doba pri energetski učinkovitosti relativno kratka v primerjavi z drugimi naložbami, tovrstne naložbe pa lahko tako na podeželju kot v mestih ustvarijo številna nova lokalna delovna mesta, ki se večinoma ne morejo seliti drugam, zlasti v gradbenem sektorju ter malih in srednjih podjetjih, za kar so potrebni ozaveščenost javnosti in usposobljeni delavci,

H.  ker ima uporaba javnih sredstev v ponavljajočih se finančnih instrumentih za izplačevanje finančnih spodbud ukrepom s področja energetske učinkovitosti v teh časih proračunskih omejitev to prednost, da omogoča vzdrževanje večine teh sredstev na daljši rok,

I.  ker povpraševanje močno prispeva k večji porabi energije in ker se je treba dejansko spoprijeti s problematiko tržnih in regulativnih ovir za energetsko učinkovitejše izdelke ter spodbujati njihovo uporabo, da bi ločili porabo energije od gospodarske rasti,

J.  ker številne ovire preprečujejo, da bi v celoti izkoristili možnosti za energetski prihranek, vključno z vnaprejšnjimi stroški naložb in nerazpoložljivostjo ustreznih sredstev, pomanjkanjem ozaveščenosti, različnimi spodbudami za lastnike in najemnike ter nezadostno jasnostjo glede odgovornosti za zagotavljanje energetskega prihranka,

K.  ker so se obvezni cilji izkazali za učinkovite tudi na drugih prednostnih področjih, kot je energija iz obnovljivih virov in kakovost zraka, za zagotavljanje zagona, lastništva in usmerjenosti na ravni EU in na nacionalnih ravneh, ki so potrebni za zagotovitev zadostnih ambicij v posebnih politikah in prizadevanj za njihovo izvajanje,

L.  ker napredek pri energetskem prihranku ovira premalo odgovornosti in zavezanosti za uresničitev cilja 20 %,

M.  ker stavbe porabijo okoli 40 % energije in povzročijo okoli 36 % emisij toplogrednih plinov v EU in ker je gradbeništvo z okoli 12 % BDP EU pomemben del evropskega gospodarstva; ker se obstoječe stavbe premalo obnavljajo in ker še vedno ni ustreznih ukrepov za zmanjšanje njihove energetske porabe, ker je bistveno povečati število in stopnjo temeljitih obnov v obstoječem stavbnem fondu, da bi dosegli cilje politike EU za leto 2020 in leto 2050 o podnebju in energiji, obenem pa bi lahko ustvarili veliko delovnih mest in tako znatno prispevali h gospodarski obnovi EU; ker rešitve za energetsko učinkovitost glede ovoja stavbe s tehničnimi sistemi in napravami že obstajajo in se lahko izvajajo na obstoječih in novih stavbah, kar bi prineslo znaten energetski prihranek,

N.  ker bivališča niso pripravljena na podnebne spremembe: v vseh državah obstajajo bivališča, ki poleti niso prijetno hladna, in bivališča, ki pozimi niso prijetno topla (več kot 15 % v Italiji, Latviji, na Poljskem in Cipru ter 50 % na Portugalskem), v državah, kot sta Ciper in Italija, pa hiše niso zgrajene za hladne zime,

O.  ker industrijski električni motorji porabijo 30 % do 40 % proizvedene svetovne električne energije in ker lahko ustrezna optimalizacija tovrstnih motornih sistemov z uravnavanjem hitrosti in drugimi tehnikami prihrani med 30 % in 60 % porabljene energije,

P.  ker je med 50 in 125 milijonov Evropejcev žrtev energetske revščine, te številke pa bi se utegnile z gospodarsko krizo in povečanjem cen energije še povečati, ker so vzroki za energetsko revščino v EU vsesplošni in vključuje kombinacijo nizkih dohodkov gospodinjstev, slabih standardov ogrevanja in izolacije ter nedosegljivih cen energije; poudarja, da so energetski prihranek in politike energetske učinkovite rešitev za energetsko revščino,

Q.  ker je promet odgovoren za skoraj 30 % vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi, bi prehod s tradicionalnih avtomobilov na fosilna goriva na vozila, ki uporabljajo zeleno tehnologijo, pripomogel k znatnemu zmanjšanju CO2 ter omogočil dodatno shranjevanje energije, kar bi energetskim omrežjem omogočilo, da bi se spoprijela z nihajočo proizvodnjo virov obnovljive energije,

R.  ker po ocenah v 69 % stanovanjskega fonda v Evropi živijo lastniki, 17 % pa – največkrat posamezni lastniki – zasebno oddajajo v najem; ker se zasebni stanovanjski sektor sooča s finančnimi omejitvami za izvedbo energetske prenove,

S.  ker bi lahko sedanja gospodarska kriza pospešila prehod na nizkoogljično in energetsko učinkovito gospodarstvo ter spodbudila spremembo vedenja državljanov glede porabe energije,

T.  ker je razvijanje in trženje nove vrhunske tehnologije nujno za trajnostno proizvodnjo in učinkovitejšo uporabo energije,

U.  ker bo zavezujoči cilj 20 % obnovljivih virov energije končne porabe energije do leta 2020 dosežen le, če bo zajet tudi obstoječi stanovanjski fond,

V.  ker imajo evropska podjetja presenetljive evidence za zmanjšanje svojih emisij toplogrednih plinov in še pomembneje za omogočanje zmanjšanja emisij v evropski družbi in po svetu z inovativnimi proizvodi in rešitvami,

W.  ker je treba ohraniti konkurenčnost evropskih energetsko intenzivnih podjetij, ki se soočajo z globalno konkurenco,

Skladnost z veljavno zakonodajo in njeno izvajanje

1.  poziva države članice, lokalne oblasti in zlasti Komisijo, naj energetski učinkovitosti namenijo zasluženo pozornost in vire (osebje in finančna sredstva) v skladu z njihovimi ambicijami;

2.  poudarja, da bi bilo treba energetsko učinkovitost vključiti v vsa ustrezna področja politike, tudi v financiranje, regionalni razvoj in razvoj mest, promet, kmetijstvo, industrijsko politiko in izobraževanje;

3.  poziva Komisijo, naj dovolj zgodaj pred vrhunskim srečanjem o energiji dne 4. februarja 2011 v okviru revidiranega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost predstavi oceno izvajanja veljavne zakonodaje; meni, da bi moral akcijski načrt za energetsko učinkovitost na podlagi rezultatov ocenjevanja vključevati ukrepe, ki jih bo pripravila Komisija za zapolnitev te vrzeli in uresničitev splošnega cilja glede energetske učinkovitosti do leta 2020, na primer posamezne cilje glede energetske učinkovitosti, ki bodo skladni z najmanj 20-odstotnim izboljšanjem energetske učinkovitosti do leta 2020 na ravni EU in ki bodo upoštevali relativno izhodišče in nacionalne posebnosti, ter vnaprejšnjo odobritev nacionalnega akcijskega načrta posameznih držav članic za energetsko učinkovitost; meni, da bi morali biti taki dodatni ukrepi pravični in merljivi ter neposredno vplivati na uresničevanje cilja nacionalnih načrtov za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo o skupni metodologiji za merjenje nacionalnih ciljev glede energetske učinkovitosti in o spremljanju napredka pri njihovem doseganju;

4.  pripisuje velik pomen postopkom načrtovanja na evropski ravni; meni, da bi morali energetski učinkovitosti v energetskem akcijskem načrtu za obdobje 2011–2020 nameniti primerno pozornost; se zavzema, da bi čim prej predstavili novi evropski akcijski načrt za energetsko učinkovitost in da bi energetska učinkovitost imela pomembno vlogo v prihodnjem časovnem načrtu za nizkoogljični sistem in gospodarstvo do leta 2050;

5.  poziva EU, naj sprejme zavezujoč cilj glede energetske učinkovitosti za vsaj 20 % do leta 2020 ter tako pospeši prehod na trajnostno in zeleno gospodarstvo;

6.  meni, da bi moral biti akcijski načrt za energetsko učinkovitost ambiciozno zastavljen ob poudarku na celotni verigi oskrbe z energijo, ki bo upošteval napredek, dosežen z vsemi ukrepi iz akcijskega načrta 2006, okrepil izvajanje še vedno potekajočih ukrepov za energetsko učinkovitost, sprejetih po opredelitvah iz akcijskega načrta 2006, in zajemal dodatne stroškovno učinkovite in ustrezne ukrepe, ki morajo biti skladni z merili subsidiarnosti in proporcionalnosti, za uresničitev cilja za leto 2020;

7.  poziva Komisijo, naj oblikuje nov akcijski načrt o energetski učinkovitosti ob upoštevanju potreb ranljivih potrošnikov energije; ugotavlja, da bi potrošnikom energije izboljšanje energetske učinkovitosti najbolj koristilo, vendar nimajo sredstev za izvedbo potrebnih naložb; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in učinkovite politike, na primer nacionalne akcijske načrte ali ciljno usmerjene socialne ukrepe, da bi zmanjšale energetsko revščino in redno poročale o svojih ukrepih za odpravo tega problema; pozdravlja, da Svet za energijo rešuje problem energetske revščine, in podpira prizadevanja belgijskega predsedstva v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj obravnava energetsko revščino v vseh energetskih politikah;

8.  poziva k reviziji direktive o energetskih storitvah leta 2011, ki bo vključevala razširjen časovni okvir do leta 2020, kritično oceno nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost in njihovega izvajanja, vključno s skupnimi standardi poročanja, ki bodo vsebovali zavezujoče minimalne elemente o na primer ustreznih politikah energetske učinkovitosti, med drugim tudi „mehka“ in podporna orodja, kot so financiranje, ocenjevanje in razvrščanje ukrepov držav članic ter združevanje obveznosti poročanja iz direktive o energetskih storitvah, energetskega označevanja in okoljsko primerne zasnove, kadar je to potrebno in zmanjšuje obremenitev držav članic;

9.  poziva države članice, naj začnejo hitro in učinkovito izvajati programe za tržni nadzor in spremljanje skladnosti v zvezi z Direktivo 2009/125/ES o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, Direktivo 2010/30/EU o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku ter Uredbo (ES) št. 1222/2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre, Komisijo pa poziva, naj izvajanje teh programov poenostavi ter spremlja in po potrebi začne postopke za ugotavljanje kršitev;

10.  predlaga, naj Komisija glede na razumevanje izziva in pomembnost tržnega nadzora omogoči sodelovanje med državami članicami in izmenjavo informacij med njimi, zlasti z vzpostavitvijo odprte zbirke podatkov o rezultatih preskusov in neskladnih proizvodih, odkritih v državah članicah, ter z ukrepanjem, da bi tovrstne neskladne proizvode iz posamezne države članice umaknili z vseh 27 trgov;

11.  spodbuja Komisijo, naj po začetku veljavnosti revidirane direktive o energetskem označevanju in pred letom 2014, ki je določen v direktivi, oceni, kako novozasnovano energetsko označevanje in obvezno sklicevanje oglaševanja na energetske oznake vplivata na vedenje potrošnikov, ter naj po potrebi nadalje ukrepa, da bi njihovo učinkovitost še povečala;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ukrepe EU za večjo ozaveščenost in znanje vseh zainteresiranih strani in strokovnih udeležencev o vprašanjih energetske učinkovitosti na vseh stopnjah (ocenjevanje obstoječe energetske učinkovitosti, snovanje in izvajanje rešitev za energetsko učinkovitost, energetsko učinkovito obratovanje in vzdrževanje);

13.  poziva Komisijo in države članice, naj preverijo učinkovitost zakonodajnih ukrepov za varčevanje z energijo in povečanje energetske učinkovitosti;

14.  meni, da bi dolgoročni sporazumi z industrijskim sektorjem omogočili visoko stopnjo skladnosti z zahtevami glede energetske učinkovitosti ter s tem letno pripomogli k 2-odstotnemu izboljšanju energetske učinkovitosti;

Energetska infrastruktura (proizvodnja in prenos)

15.  meni, da je potrebna močnejša osredotočenost na sistemske inovacije, kot so pametna omrežja (za elektriko, pa tudi za ogrevanje in hlajenje), pametni števci, plinska omrežja, ki bi uporabljala tudi bioplin, in shranjevanje energije, ki lahko povečajo energetsko učinkovitost z zmanjšanjem prometnih konic, odklopov iz omrežja, lažjim vključevanjem obnovljivih tehnologij, vključno z decentralizirano proizvodnjo, zmanjšanjem zahtev po rezervni proizvodnji ter večjimi in prožnejšimi zmogljivostmi za shranjevanje; poziva, naj se zagotovi, da bodo končni porabniki dobili pravičen delež nastalega dobička;

16.  poudarja, da omrežja za ogrevanje in hlajenje na daljavo prispevajo k uresničitvi energetsko učinkovitega gospodarstva do leta 2050 ter da je potrebna izrecna in celovita strategija pridobivanja in uporabe toplote (industrijska toplota, ogrevanje bivališč, hlajenje) – vključno z metodo z referenčnimi vrednostmi za različna goriva za omrežja za ogrevanje in hlajenje na daljavo –, ki bo temeljila na sinergiji med sektorji; poziva Komisijo, naj začne raziskavo o povečanju njihove učinkovitosti; poudarja, da morajo tudi ta omrežja omogočati konkurenco; opozarja, da bo izboljšana energetska učinkovitost stanovanjskega fonda privedla do zmanjšanega povpraševanja po toploti, kar bi bilo treba upoštevati pri oceni zmogljivosti za ogrevanje na daljavo;

17.  poudarja, da ima oskrba pri energetski učinkovitosti pomembno vlogo; poudarja, da prenos in distribucija znatno prispevata k energetskim izgubam (zlasti v generatorjih in transformatorjih, ter izgubam zaradi prekomernega upora pri prenosu) in da krajšanje predolgih verig za pretvorbo ene vrste energije v drugo vrsto električne energije predstavlja glavni vir varčevanja; poudarja vlogo, ki bi jo mikroproizvodnja ter decentralizirana in raznolika proizvodnja lahko imeli pri zagotavljanju varnosti oskrbe in zmanjševanju izgub; meni, da bi bilo treba oblikovati spodbude za izboljšanje infrastrukture, in poziva Komisijo, naj oblikuje predloge za sprostitev neizkoriščenih varčevalnih možnosti, vključno z uvedbo poročil o trajnosti za elektrarne in sprejetjem ukrepov za olajšanje dodatnega opremljanja in posodobitve elektrarn;

18.  poudarja, da bi bilo treba obravnavanje izgube (električne) energije med prenosom po omrežju obravnavati prednostno takoj za energetsko učinkovitostjo pri viru (to je v primarni proizvodnji energije); s prehodom na bolj decentraliziran sistem proizvodnje bi se zmanjšale poti prevoza in s tem tudi izguba energije med prevozom;

19.  poziva (petro)kemično industrijo po vsej Evropski uniji, naj okrepi energetsko predelavo med sežigom odpadnih plinov;

20.  meni, da se je treba bolj posvetiti povečanju učinkovitosti vsega energetskega sistema, zlasti da bi zmanjšali izgube; zato poziva k reviziji direktive o spodbujanju soproizvodnje v okviru delovnega programa za leto 2011, da bi spodbudili visoko učinkovito soproizvodnjo toplote in električne energije, mikrosoproizvodnjo, uporabo odvečne toplote iz industrije ter ogrevanje/hlajenje na daljavo s tem, da bi države članice spodbudili k oblikovanju stabilnega in ugodnega regulativnega okvira, tako da bi uvedli integrirano načrtovanje povpraševanja po elektriki za hlajenje in ogrevanje, soproizvodnji omogočili prednostni dostop do električnega omrežja, izkoriščali odpadno toploto industrijskih procesov ter spodbujali uporabo visoko učinkovite soproizvodnje, mikrosoproizvodnje ter ogrevanja/hlajenja na daljavo v stavbah in s trajnostnim financiranjem soproizvodnje, na primer tako, da bi države članice pozivali k uvedbi finančnih spodbud;

21.  poudarja pomen hkratne proizvodnje toplote in električne energije ali trigeneracijskega sistema, kar v praksi omogoča podvojitev celotne energetske učinkovitosti; poleg tega poudarja, da bi bil s skladiščenjem toplote ali hladu sistem prožnejši tudi ob konicah, saj bi omogočil proizvodnjo električne energije in skladiščenje toplote v primerih, ko proizvodnja preseže lokalne potrebe;

22.  poziva države članice, naj visoko učinkovito industrijsko soproizvodnjo ne samo podpirajo, med drugim s prehodom s fosilnih goriv na biomaso, temveč naj v državah članicah, ki imajo infrastrukturo za daljinsko ogrevanje, njeno uporabo spodbujajo tudi z vzpostavljanjem in posodabljanjem sistemov za ogrevanje na daljavo na podlagi ustreznih finančnih in regulativnih ukrepov,

23.  meni, da je nujno, da se pri postopkih obdelave odpadkov prepreči izguba bioplina in toplote, in sicer z zbiranjem in proizvajanjem pare in/ali električne energije; meni, da objekti za obdelavo odpadkov brez vsake oblike zbiranja toplote ali proizvajanje energije ne bi smeli dobiti dovoljenj;

24.  pozdravlja potekajoče delo Komisije na področju pametnih omrežij in pametnih števcev; meni, da je pomembno zagotoviti dolgoročno in stabilno ter usklajeno regulativno okolje za tovrstna omrežja in števce; Komisijo poziva, naj podpira in spodbuja razvoj tovrstnih omrežij in števcev z določitvijo skupnih standardov, ki morajo zajemati tudi zahteve glede zasebnosti, podatkov ter pogostnosti; priporoča, naj delovna skupina za pametna omrežja v okviru Komisije ustrezno upošteva mnenja vseh zainteresiranih strani; poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotavlja redna poročila o napredku pri delu te skupine;

25.  pozdravlja prizadevanja Komisije za enotno evropsko energetsko omrežje ter jo v zvezi s tem poziva, naj pripravi konkretne predloge za poenostavitev in pospešitev postopkov za izdajo dovoljenja za prednostne infrastrukturne projekte;

26.  poziva Komisijo, naj poveča sodelovanje med EU in operaterji energetskih omrežij (okrepljena vloga ENTSO), da bi okrepila čezmejna omrežja in zmogljivost;

27.  poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja pripravo in razvoj evropskega visokonapetostnega enosmernega prenosnega sistema (HVDC), s katerim bi kar najbolj izkoristili obnovljive vire energije, zlasti veter in vodo; ta sistem bi zagotovil prenos energije na dolge razdalje z nizko izgubo energije, pri tem pa omogočil sinergijo med vsemi obnovljivimi viri energije;

Mestni razvoj in stavbe

28.  podpira decentraliziran pristop k politiki energetske učinkovitosti na več ravneh; poudarja, da ima lahko energetska učinkovitost odločilno vlogo pri razvoju mestnih in podeželskih območij; poudarja, da je treba za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bolj podpirati pobude, ki so usmerjene na lokalno in regionalno raven, kakršni sta konvencija županov in pobuda za pametna mesta; poudarja, da ima spodbujanje in izvajanje najboljše prakse v zvezi z energetsko učinkovitostjo na ravni občinskih in regionalnih agencij velik potencial; poleg tega bi lahko z usklajevanjem kohezijske politike s strategijo EU 2020 prispevali k pametni in trajnostni rasti v državah članicah in regijah;

29.  poziva Komisijo, naj oceni potencial obstoječih stavb za učinkovitost, začenši z javnimi upravnimi stavbami, vključno s šolami, in predlaga stroškovno učinkovit cilj za zmanjšanje primarne energetske porabe v stavbah; poziva države članice, naj izvajajo praktične programe v podporo temeljitim obnovam, s katerimi bodo energetske potrebe na začetku zmanjšane za več kot 50 odstotkov v primerjavi z učinkovitostjo pred obnovo in kjer bodo finančna in/ali davčna ter druga podpora sorazmerno povezane s stopnjo izboljšanja; poziva, naj se od držav članic zahteva, da v nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost vključijo določene letne cilje obnove, Komisijo pa poziva, naj predlaga politične možnosti za dosego skoraj ničelne porabe stavbnega fonda v okviru energetskega načrta 2050;

30.  poziva Komisijo, naj področje uporabe politike stavb razširi na eko-okrožja za zagotovitev, da se bo z najboljšo uporabo virov na lokalni ravni zmanjšala poraba primarne energije v stavbah in se bodo znižali stroški za odjemalce;

31.  meni, da je bistveno, da se stanovanja gospodinjstev, ki so žrtve energetske revščine, izboljšajo do čim višjih standardov energetske učinkovitosti, ne da bi jim ob tem zviševali vsakodnevne stroške; poudarja, da bodo za to pogosto potrebne znatne naložbe v stanovanja, obenem pa se bodo tako ustvarile druge ugodnosti, med drugim manjša umrljivost, boljše splošno počutje, manjša zadolženost in manjši zdravstveni stroški zaradi manjšega onesnaženja v prostorih in manjšega toplotnega stresa;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo preglede ravni naložb, da bi ocenile kakovost energetskih izkaznic; Komisijo poziva, naj državam članicam na podlagi teh ocen zagotovi smernice, s čimer bo zagotovila kakovost njihovih energetskih izkaznic ter zaradi priporočil iz teh izkaznic izboljšala energetsko učinkovitost izvedenih ukrepov;

33.  je prepričan, da je ključ do uresničenja cilja glede energetskega prihranka to, da so javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za zgled; poziva javne organe, naj znatno presežejo zahteve iz direktive o energetski učinkovitosti stavb, zlasti pri čimprejšnji obnovi svojega stavbnega fonda na ravni, primerljivi s standardom za skoraj ničelno porabo, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo; po drugi strani se zaveda, da obstoječe proračunske omejitve, zlasti na regionalni in lokalni ravni, pogosto omejujejo zmožnost javnih organov za vnaprejšnje naložbe; poziva Komisijo in države članice, naj omogočajo in spodbujajo nove inovativne rešitve za reševanje tega vprašanja, tudi z instrumenti za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije ali tržnimi instrumenti in s spodbujanjem javnih organov, da prihranke obravnavajo v večletnih proračunskih okvirih, če to že ni storjeno;

34.  priznava prodorno vlogo Evropske unije; meni, da bi morale biti institucije in agencije EU za zgled, zlasti pri stavbah, ki imajo priznan potencial za energetsko učinkovitost, in do leta 2019 te stavbe stroškovno učinkovito obnoviti za skoraj ničelno porabo kot del širšega pregleda v zvezi s tem, kako institucije porabljajo energijo;

35.  se zaveda potenciala energetskega varčevanja v stavbah, tako v mestih kot na podeželju; opozarja, da obstajajo različne ovire za energetsko obnovo, zlasti v stanovanjskem sektorju, na primer vnaprejšnji stroški in različne spodbude ali zapletena pogajanja v večstanovanjskih stavbah; poziva k inovativnim rešitvam, da bi odpravili te ovire, kot so načrti za obnovo okrožij, finančne spodbude in tehnična pomoč; poudarja, da bi morali sistemi EU zagotavljati spodbude, da bi pri rekonstrukciji stavb presegli minimalne zakonske zahteve, in obravnavati samo stavbe s potencialom za energetsko učinkovitost; poziva k spodbujanju tehnik prenove, ki so bolj ekonomične in hkrati zagotavljajo velike prihranke energije;

36.  poudarja, da je pomembno zmanjšati visoke stroške kuriva v revnejših gospodinjstvih, in sicer s podporo temeljiti obnovi, da bi zmanjšali porabo energije in stroške; poziva pristojne organe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU, naj posebno pozornost posvetijo socialnim stanovanjem in zagotovijo, da dodatni stroški za naložbe v varčevanje z energijo ne bodo bremenili ranljivih najemnikov;

37.  poziva Komisijo, naj uvaja nove pobude v podporo prenovi stavb glede na prihajajočo inovacijsko strategijo, na primer inovacijska partnerstva za energetsko učinkovitost v energetsko učinkovitih mestih oziroma mestih z ničelnimi emisijami;

38.  poziva države članice, naj spodbujajo zamenjavo nekaterih neučinkovitih stavb, ki niso del dediščine, katerih obnova ne bi bila trajnostna ali stroškovno učinkovita;

39.  poziva države članice, naj pospešijo uvedbo energetskih izkaznic, ki jih neodvisno izdajajo usposobljeni in/ali pooblaščeni strokovnjaki, ustanovijo enotne točke za dostop do tehničnega svetovanja in podpore ter zagotovijo finančne spodbude na regionalni, lokalni in evropski ravni;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo širšo uporabo pregledov energetske učinkovitosti in strukturiranih procesov upravljanja z energijo v podjetjih in industrijskih stavbah ter razvijejo mehanizme za pomoč malim in srednjim podjetjem, s čimer bodo okrepile nacionalne sisteme ali prostovoljne sporazume ali spodbudile njihovo vzpostavitev;

41.  poziva Komisijo, naj zbere vsa potrebna sredstva za izvedbo obsežnega posvetovanja, da bi se tako izognila nasprotovanju držav članic, preden bo do 30. junija 2011 predložila primerjalni metodološki okvir za izračun stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb; meni, da bo primerjalna metodologija, ko bo uvedena, motivirala udeležence na trgu za naložbe v energetsko učinkovite rešitve;

42.  poziva Komisijo, naj predlaga primerjalna energetska merila ali zahteve, ki jih morajo javni organi upoštevati pri nameščanju ulične razsvetljave, vključno z uporabo pametnejše regulacije in energijsko varčnimi vzorci porabe do leta 2012; poziva, naj ti ukrepi zajemajo opredelitev skupnih življenjskih stroškov za vsa javna naročila za sisteme razsvetljave;

43.  poziva države članice, naj sistematično uporabljajo energetsko učinkovite prakse javnih naročil; meni, da bi ta politika dobila velik zagon, če bi energetsko učinkovitost opredelili sistematično kot merilo za dodeljevanje javnih naročil in bi postala pogoj za projekte, financirane z javnimi sredstvi;

Tehnologija in proizvodi informacijske tehnologije

44.  poziva Komisijo, naj razvije politiko za proizvode, ki zagotavlja večjo skladnost okoljskih politik za proizvode z boljšim usklajevanjem oblikovanja, pregledovanja in izvajanja različnih političnih instrumentov, ter tako spodbudi večjo dinamiko pri preoblikovanju trga in bolj smiselne informacije o prihrankih energije za potrošnike; zato poziva Komisijo, naj skupaj pregleda direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o energetskem označevanju (tj. skrajša rok za pregled direktive o energetskem označevanju); če je mogoče, je treba istočasno pregledati tudi predpise o znaku za okolje in zelenih javnih naročilih ter jih izvajati v skladu z ukrepi glede okoljsko primerne zasnove in energetskega označevanja;

45.  poziva k hitremu in pravilnemu izvajanju direktiv o okoljsko primerni zasnovi in energetskem označevanju ter obžaluje dolge zamude; predlaga jasnejše in strožje roke za njuno sprejetje s pripravo izvedbenih ali delegiranih aktov, ki bi veljali za nove proizvode, povezane z energijo; obžaluje, da Komisija doslej ni izkoristila celotnega potenciala direktive o okoljsko primerni zasnovi, in je prepričan, da bi morala zajemati več proizvodov, po potrebi tudi nove gospodinjske aparate, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, proizvode, povezane z energijo, za uporabo v stavbah (na primer industrijske električne motorje, stroje, klimatske naprave, prenosnike toplote, naprave za ogrevanje, opremo za razsvetljavo in črpalke), industrijsko in kmetijsko opremo, gradbeni material ter proizvode za učinkovito rabo vode; poziva Komisijo, naj pri sprejemanju izvedbenih aktov upošteva razlike med potrošniškim in investicijskim blagom ter pred njihovo izdajo dokaže potencial za varčevanje z energijo in njegovo izvedljivost; poziva, naj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v direktivi o okoljsko primerni zasnovi zajemajo opredelitev skupnih življenjskih stroškov in emisij za vse proizvode, vključno s stroški recikliranja;

46.  poziva Komisijo, naj veljavno evropsko zakonodajo, na primer direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o energetskem označevanju, združi, da bi kar se da učinkovito izvajala zakonodajo EU in izkoristila sinergije, zlasti za potrošnika;

47.  poziva Komisijo, naj sprejme konkretne pobude za izboljšanje učinkovitosti porabe virov pri proizvodih, na primer prek zakonodajnih ukrepov; ugotavlja, da bi z izboljšanjem učinkovitosti virov dosegli tudi velike prihranke energije;

48.  vztraja, da je treba bolj poudariti analizo posledic standardov energetske učinkovitosti, tudi povezavo med ceno in kakovostjo končnih proizvodov, vplivu energetske učinkovitosti in koristi za potrošnike; priznava, da Komisija analizira vse te učinke, vendar vztraja, da si morajo Komisija in države članice mnogo bolj prizadevati za komunikacijo in nadzor vseh proizvodov, vključno z izvozom, na primer energetsko učinkovitih žarnic;

49.  pri tem meni, da so enotni tehnični standardi primerno sredstvo za doseganje višje stopnje uveljavitve energetsko učinkovitih izdelkov, črpalk, motorjev ipd. na trgu;

50.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v zakonodaji obravnavani proizvodi, sistemi in njihova poraba energije, ter meni, da je nujno povečati ozaveščenost državljanov EU, tudi ustreznih strokovnjakov za prodajo, glede učinkovitosti potrošniških proizvodov, pa tudi proizvodov, povezanih z energijo, pri porabi energije in virov; meni, da bi bilo treba posamezne proizvode in sestavne dele pri ocenjevanju porabe energije obravnavati kot celoto in ne zgolj posamično;

51.  poudarja, da mora imeti Evropa vodilni položaj pri razvoju internetnih ter nizkoogljičnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in aplikacij, povezanih z energijo; poudarja, da informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) lahko ima in mora imeti pomembno vlogo pri spodbujanju odgovorne porabe energije v gospodinjstvih, prometu, pridobivanju in distribuciji energije ter v samem sektorju IKT (ki porabi približno 8 % električne energije); zato poziva, naj se zlasti oceni potencial za energetsko učinkovitost v informacijskih središčih; meni, da mora okrepljeno podporo inovacijam vedno spremljati zmanjševanje birokracije za vlagatelje; priznava potrebo po podpiranju partnerstev med sektorjem IKT in sektorji, ki povzročajo veliko emisij, da bi se izboljšala energetska učinkovitost in zmanjšale emisije teh sektorjev;

52.  poudarja, da je ozaveščanje družbe o koristih pametnih števcev bistveno za njihovo uspešnost; opozarja, da je v samoiniciativnem poročilu Parlamenta o „novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu“ določen cilj politike, da bo do leta 2015 50 % stanovanj v Evropi opremljenih s pametnimi števci; pozdravlja delo delovne skupine za pametne števce in poziva Komisijo, naj pred letom 2011 vloži številna priporočila, da bo zagotovila:

53.  ugotavlja, da lahko tehnološki napredek ponudi priložnosti za skokovite spremembe energetske učinkovitosti; poziva Komisijo, naj v evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo vključi del za razvoj in uveljavljanje tehnologije in materialov, na primer za gradbeništvo ali proizvodnjo strojev, ter proizvodov, na primer razsvetljave z izjemno nizko porabo energije ali tiskane elektronike; poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo spodbude in programe za še posebej inovativne tehnologije, vključno s ciljno usmerjenimi raziskavami in razvojem, maloserijsko proizvodnjo itd.;

54.  da bi spodbujali energetsko učinkovitost, poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi energetskimi regulatorji združi delo v zvezi s pametnimi omrežji in števci z delom za cenovne spodbude (oblikovanje različnih cen) in večjo prožnost cen v nacionalnih tarifah, na primer na podlagi ur, da bi podprla manjšo porabo elektrike; opominja na obveznost držav članic po tretjem energetskem svežnju, da morajo razviti inovativne formule za izračunavanje cen;

55.  poziva, da je treba sprejeti ukrepe za obravnavanje povratnih učinkov, s katerimi bi zagotovili, da negativni pritisk na cene energije in večja poraba ne bi izničila učinka tehničnih izboljšav;

Transport

56.  poziva Komisijo, naj objavi ambiciozno zastavljeno belo knjigo o transportu, da bo razvila trajnostno evropsko transportno politiko, ki bo spodbujala uvajanje energetsko učinkovitih novih tehnologij in zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, predvsem nafte, po možnosti z elektrifikacijo in drugimi sredstvi; v zvezi s tem spodbuja višjo energetsko zavest na področju infrastrukture in prostorskega načrtovanja;

57.  meni, da so vsa orodja, vključno z obdavčitvijo vozil in goriva, označevanjem, minimalnimi standardi učinkovitosti ter ukrepi za izboljšanje in spodbujanje javnega prevoza, nujno potrebni za spoprijem z emisijami v prometu;

58.  poudarja, da bo uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v sektorju cestnega prevoza in pri njegovih vmesnikih do drugih načinov prevoza bistveno prispevala k izboljšanju energetske učinkovitosti, varnosti in zanesljivosti cestnega prometa, še toliko bolj, če bo povezana z logističnimi izboljšavami in drugimi oblikami racionalizacije prometa, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno in učinkovito uvedbo e-tovornega prometa in inteligentnih prometnih sistemov (ITS) v celotni Uniji;

59.  poudarja, da je za izpolnitev zgoraj omenjenih ciljev energetske učinkovitosti bistveno vlaganje v prometni sektor, zlasti v železniški in mestni prometni sistem, da bi kar se da zmanjšali uporabo tistih, ki porabijo več energije;

60.  poudarja potrebo po povečanju energetske učinkovitosti celotnega prometnega sistema s prehodom z energetsko izredno intenzivnih načinov prevoza, kot so tovornjaki in avtomobili, na načine prevoza z nizko porabo energije, kot so železniški prevoz, kolesarjenje in hoja, za potnike ali železniški prevoz in okolju prijazen ladijski promet za tovor;

61.  priznava, da lahko večji izkoristek goriva vozil znatno zmanjša porabo goriva; poziva Komisijo, naj oceni dosežen napredek za zmanjšanje emisij pri različnih vrstah prevoza in zagotovi dolgoročno načrtovanje, zlasti v avtomobilskem sektorju in cestnem prometu, po potrebi z določitvijo novih ciljev in spodbujanjem novih standardov energetske učinkovitosti, na primer za mobilne klimatske naprave; meni, da bi moral biti cilj EU doseči največje prihranke energije na svetu; ugotavlja, da imata lahko obveščanje potrošnikov in oglaševanje pomembno vlogo pri usmerjanju potrošnikov k izbiri učinkovitejših nakupnih odločitev in voznih navad;

62.  poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj in uporabo inovativnih naprav za povečanje energetske učinkovitosti (na primer spojlerji za tovornjake in druge oblike izboljšane aerodinamike ali delovanja) za vse vrste prevoza na stroškovno učinkovit način;

63.  ob tem spodbuja uporabo energetsko učinkovitih pnevmatik, ne da bi bila ogrožena varnost, in poziva Komisijo, naj določi minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti za vozila, ki jih kupijo javni organi, in pnevmatike na teh vozilih; poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 predstavi strategijo za zmanjšanje porabe goriva in emisij CO2 težkih tovornih vozil, ki trenutno niso zadostno obravnavana;

64.  poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi enotnega obveznega vseevropskega sistema za označevanje potniških vozil, kar bi zmanjšalo izkrivljanje trga, okrepilo ozaveščenost javnosti v Evropi in pomagalo tehničnim inovacijam za znižanje porabe energije in zmanjšanje emisij onesnaževal iz vozil; prav tako poziva Komisijo, naj preuči možnost razširitve predlaganega enotnega sistema za označevanje na električna in hibridna vozila;

65.  poziva Komisijo, naj najpozneje do sredine leta 2011 zagotovi okvirne pogoje za razvoj električnih vozil, zlasti glede standardizacije infrastrukture in tehnologij za polnjenje, kar bo zagotovilo interoperabilnost in varnost infrastrukture ter spodbudilo vzpostavitev infrastrukture za polnjenje v državah članicah; poleg tega poziva Komisijo, naj določi usklajene zahteve za odobritev električnih vozil s posebnim poudarkom na zdravju in varnosti delavcev in končnih uporabnikov; poziva Komisijo, naj zagotovi primerljive okvirne pogoje za razvoj vozil, ki uporabljajo gorivne celice ali druge bolj trajnostne vire energije;

66.  ponovno poudarja, da je treba spodbujati intermodalne rešitve prevoza ter razvoj pametnih transportnih sistemov, da bi ustvarili energetske prihranke v tem sektorju (višje cene v prometnih konicah, informacijske tehnologije za upravljanje prometa, železniška infrastruktura itd.)

67.  poziva države članice, naj odpravijo davčne ureditve, ki subvencionirajo avtomobile z neučinkovitim izkoristkom goriva, in jih nadomestijo z davčnimi sistemi, ki spodbujajo nakup avtomobilov z visokim izkoristkom goriva;

68.  priznava, da je uvedba modularnih cestnih vlakov trajnostna rešitev, ki prispeva k višji ravni energetske učinkovitosti v sektorju cestnega prevoza; poleg tega priznava, da različna pravila, s katerimi se srečujejo modularni cestni vlaki pri prečkanju državnih mej, negativno vplivajo na večjo uporabo tega načina cestnega prevoza; poziva Komisijo, naj preuči, katere razlike v pravilih bi bilo mogoče enostavno premostiti in kako bi bilo mogoče zagotoviti večje ravni čezmejnega prevoza z modularnimi cestnimi vlaki;

69.  meni, da so cenovni signali bistveni za povečanje energetske učinkovitosti in da bi morala biti pregledana direktiva o obdavčitvi energije vključena v pregledan akcijski načrt za energetsko učinkovitost, saj je uporaba ekonomskih instrumentov stroškovno najučinkovitejši način spodbujanja prihrankov energije;

Spodbude in financiranje

70.  opozarja Komisijo in države članice na model „trias energetica“, v skladu s katerim se mora povpraševanje po energiji zmanjšati pred sprejetjem dogovora o naložbah v dodatno oskrbo z energijo;

71.  poziva Komisijo, naj vloži poročilo o potrebi po dodatni finančni pomoči za povečanje energetske učinkovitosti v obstoječih stavbah, ki bo vsebovalo oceno sedanjih finančnih instrumentov; Komisija bi lahko predložila predloge o oblikovanju evropskega okvira ponavljajočih se finančnih instrumentov, ki bodo podpirali ali zagotavljali dopolnilne ukrepe za energetsko učinkovitost, nacionalne sisteme in distribucijske poti (na primer z delitvijo tveganja) ter spodbujali oblikovanje in izboljševanje sistemov držav članic za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta za energetsko učinkovitost predlaga politične možnosti za vzpostavitev skladov za energetsko učinkovitost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da bi ti skladi prek finančnih posrednikov lahko imeli pomembno vlogo pri razvoju takih instrumentov, ki bi nudili možnosti financiranja zasebnim lastnikom nepremičnin, malim in srednjim podjetjem ter podjetjem za energetske storitve; podpira zamisel, da ti instrumenti spodbujajo podporo zahtevnejšim ukrepom za varčevanje z energijo;

72.  meni, da je treba pri razvijanju tega okvira nameniti pozornost vsem finančnim virom, ki so na voljo v državah članicah, za ustvarjanje sinergije in preprečevanje prekrivanja z drugimi finančnimi instrumenti;

73.  pozdravlja podporo prenosu davčne obremenitve na obdavčitev energije in okoljske davke, ki je bila izražena v strategiji Evropa 2020, kar lahko spodbudi potrošnike in industrijo k energetski učinkovitosti in ustvarjanju delovnih mest; poziva države članice, naj obravnavajo možnost zmanjšanja stopnje DDV za dela v okviru energetsko učinkovitih prenov;

74.  poziva Komisijo, naj predloži letno poročilo o tem, ali in kako so bile uvedene (fiskalne in subvencijske) ustrezne spodbude na nacionalni ravni za pospešitev ukrepov za energetsko učinkovitost, na primer amortizacija industrijske opreme manjše vrednosti do 10.000 EUR v zasebnem okolju ter v malih in srednjih podjetjih ali 50-odstotna progresivna amortizacijo v prvem letu ali vzpostavitev ustreznih naložbenih vzpodbud in subvencij za raziskave v industrijskem okolju;

75.  izpostavlja sistem trgovanja z emisijami EU kot velik potencialni vir za naložbe v energetsko učinkovitost; ugotavlja, da bo z dražbo pravic EU do emisije dosežen izkupiček v višini več milijard eurov; opozarja, da mora biti po direktivi o sistemu za trgovanje z emisijami vsaj 50 % teh prihodkov namenjenih ukrepom za prilagoditev in ublažitev, med drugim tudi za energetsko učinkovitost; poudarja, da je treba te prihodke in prihodke iz obdavčitve ogljika prednostno nameniti za stroškovno učinkovito financiranje energetske učinkovitosti in razširjanje tehnologije; poleg tega ugotavlja, da družbe EU kupujejo dobropise mehanizma čistega razvoja (CDM) v višini več milijonov, večinoma na Kitajskem in v Indiji, medtem ko bi lahko vlagale v CDM in najmanj razvite države ali energetsko učinkovitost v Evropi;

76.  meni, da bi moral ta okvir upoštevati izkušnje obstoječih ponavljajočih se instrumentov, ki jih ponujajo javni finančni posredniki, vključevati obstoječe evropske sklade in biti oblikovan tako, da bi pritegnil druga javna ali zasebna sredstva, da bi dosegli čim večji učinek; meni, da Evropska komisija ne more biti vedno edini vir vseh finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj izpolni ključno vlogo pri sproščanju sredstev, ki jih nudijo javne in zasebne finančne ustanove, in doseganju učinka vzvoda v zvezi z njimi; meni, da mora Komisija spodbujati finančne ustanove in programe financiranja, kot je Evropska investicijska banka, naj veliko pozornost namenijo inovativnim pobudam za energetsko učinkovitost, zlasti če prispevajo k drugim ciljem EU, kot je odpiranje novih delovnih mest;

77.  priznava, da je pomanjkanje vnaprejšnjega financiranja velika ovira za prenovo stavb v stanovanjskem sektorju in sektorju malih in srednjih podjetij, ter poziva Komisijo, naj navede inovativne rešitve in najboljše prakse pri odpravi te težave, kot so uspešni mehanizmi po načelu „plačaj na podlagi prihranka“, ponavljajoči se finančni instrumenti in zelene investicijske banke (na podlagi modela banke KfW v Nemčiji ali Caisse Depots v Franciji);

78.  priznava, da je ena največjih ovir za uresničevanje energetske učinkovitosti na lokalni in regionalni ravni potreba po predhodnih naložbah; prepričan je, da mora vsak ukrep, sprejet na ravni EU, ustrezno upoštevati posledice za občine in regije in njihove proračunske omejitve; zato predlaga Komisiji, naj se pri oblikovanju razvojnih smernic na področju energije posvetuje z regionalnimi predstavniki ter naj se lokalnim in regionalnim projektom zagotovi finančna podpora prek inovativnih programov, ki uporabljajo obstoječe vire energije in strukturne sklade;

79.  pozdravlja sporazum med Parlamentom in Svetom za uporabo nerazporejenih sredstev po uredbi o evropskem energetskem programu za oživitev, da bi ustvarili namenski finančni instrument v podporo pobudam za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije na lokalni in regionalni ravni; hkrati ugotavlja, da daje evropski načrt za oživitev gospodarstva vlaganju v energetsko učinkovitost neupravičeno malo podpore, četudi ima tovrstno vlaganje velik potencial za ustvarjanje novih delovnih mest;

80.  poziva, da je treba izboljšati uporabo obstoječih skladov EU, na primer Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, za financiranje ukrepov za energetsko učinkovitost; poziva države članice, naj v operativnih programih dajo prednost energetski učinkovitosti, ter poziva Komisijo in nacionalne organe, naj razvijejo načine za spodbujanje uporabe strukturnih skladov za ukrepe za energetsko učinkovitost, na primer z zagotavljanjem boljšega pretoka informacij na lokalni ravni ali z vzpostavitvijo točk „vse na enem mestu“; opozarja, da bi morali biti ti ukrepi ocenjeni in da bi morali biti prihranki energije pri tej oceni pomemben parameter;

81.  glede na pričakovani pregled kohezijske in regionalne politike ter finančne perspektive EU poziva, naj se varčevanje z energijo vključi med pogoje za odobritev pomoči EU, ter naj se razmisli o možnosti usmerjanja večjega deleža nacionalnih sredstev v doseganje energetske učinkovitosti in ukrepe glede obnovljivih energij;

82.  poziva Komisijo, naj izkoristi vmesni pregled za dodelitev večjega deleža sredstev za programe energetske učinkovitosti in spodbujanje možnosti uporabe do 15 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za energetsko učinkovitost;

83.  poudarja, da je treba razvijati tehnično pomoč in finančni inženiring na ravni lokalnih in regionalnih organov, da bi lokalne akterje podpirali pri oblikovanju projektov, na primer prek mehanizma za tehnično pomoč ELENA Evropske investicijske banke in izkušenj podjetij za energetske storitve;

84.  poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti financiranja (npr. program ELENA) in razmisli o oblikovanju dodatnih mehanizmov, ki bi se financirali iz programa za pametno energijo;

85.  poudarja, da morajo biti politike za energetsko učinkovitost usmerjene k vključitvi čim več strani, javnih in zasebnih, za zagotovitev čim večjega učinka vzvoda, ustvarjanje delovnih mest, prispevanje k bolj zeleni rasti in spodbujanje vzpostavitve konkurenčnega, povezanega in trajnostnega evropskega trga za energetsko učinkovitost;

86.  ugotavlja, da bi lahko uvedba obveznega izpolnjevanja obveznosti za energetske družbe glede varčevanja z energijo zagotovila dodatne vire financiranja za ukrepe za energetsko učinkovitost, kot so omrežnina za upravljavce prenosnih ali distribucijskih omrežij, finančna sredstva, ki jih zagotovijo dobavitelji, kot način izpolnitve obveznosti, ali kazni za neizpolnjevanje zahtev;

87.  ugotavlja, da je pri premoščanju tržnih nepopolnosti in za zagotovitev pravočasnega prehoda na nizkoogljične prakse, da bi zagotovili skladnost s cilji EU glede obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij, potrebno posredovanje javnega sektorja, čeprav bo moral zasebni sektor za naložbe v varčevanje z energijo vnaprej zagotoviti veliko kapitala;

88.  poziva Komisijo, naj uveljavlja ukrepe EU za spodbujanje tehnične podpore, ki bi jo zagotavljali izkušeni (nacionalni in mednarodni) finančni posredniki:

89.  priznava, da dobro delujoči energetski trg spodbuja energetski prihranek; poziva Komisijo, naj oceni in poroča o vlogi energetskih družb, tudi podjetij za energetske storitve (ESCO) pri spodbujanju energetske učinkovitosti ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za spodbuditev energetskih družb v naložbe v energetsko učinkovitost ter olajšanje izboljšav energetske učinkovitosti pri končnih uporabnikih; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila, temelječa na najboljši praksi, med katerimi lahko države članice izberejo model, ki najbolj ustreza njihovim razmeram, na primer sistem belih certifikatov, davčne olajšave, spodbude itd.;

90.  poziva Komisijo, države članice ter lokalne in regionalne vlade, naj povečajo prizadevanja za krepitev izobraževanja in usposabljanja strokovnjakov za energetsko učinkovitost vseh vrst, zlasti posredniških tehnikov, in v vseh sektorjih, zlasti v vsej stavbni vrednostni verigi ter malih in srednjih podjetjih, za izpopolnjevanje znanj in spretnosti v gradbenem sektorju, ter tako ustvarijo zelena lokalna delovna mesta in olajšajo izvajanje ambiciozno zastavljene zakonodaje o energetski učinkovitosti; ob tem poziva k celovitemu izkoriščanju in povečanju strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za namene usposabljanja;

91.  poziva Komisijo, naj preuči uporabnost inovativnih oblik regulacije, ki bi lahko učinkovito združevale zelo velik potencial za varčevanje z energijo v novih državah članicah s kapitalom in tehnološkim potencialom v razvitejših državah članicah;

92.  poudarja potrebo po izboljšanju razvitosti trgov za energetske storitve; poziva Komisijo, naj pri pregledu direktive o energetskih storitvah obravnava ukrepe za spodbujanje pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v zasebnem sektorju; meni, da so podjetja za energetske storitve v številnih pogledih najprimernejša za pomoč gospodinjstvom, malim in srednjim podjetjem ter javnemu sektorju pri premagovanju ovir zaradi visokih stroškov vnaprejšnjih naložb pri obnavljanju obstoječih stavb za večjo energetsko učinkovitost; predlaga, naj Komisija izvede študijo za oceno najboljše prakse v državah članicah ter prepozna prepreke in ovire, ki onemogočajo, da bi v celoti izkoristili potencial tega finančnega mehanizma;

93.  poudarja, da imajo podjetja prek inovacijskih prizadevanj bistveno vlogo pri oblikovanji in izvajanju ukrepov za varčevanje z energijo; upa, da bo financiranje iz strukturnih skladov spodbujalo podjetja k dejavnemu sodelovanju pri projektih na področju energetske učinkovitosti;

94.  ponovno poziva, da je treba v evropski sosedski politiki okrepiti poglavje o energetski učinkovitosti in ga sistematično vključiti v dialoge EU s tretjimi državami;

95.  priznava možnosti in potencialne priložnosti, ki se evropskim podjetjem ponujajo na področju razvoja, proizvodnje in trženja energetsko učinkovitih tehnologij (na primer za aplikacije na področju motorjev in pogonov, razsvetljave, električnih aparatov itd.);;

96.  v tem okviru meni, da sta razvoj inovativnih tehnologij in njihovo dajanje na trg osnova za izboljšanje energetske učinkovitosti na vseh področjih uporabe, za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za povečanje deleža obnovljivih virov energije;

97.  vztraja, da mora biti energetska učinkovitost prednostna naloga naslednjega osmega okvirnega programa za raziskave (8. OP);

98.  poziva Komisijo, naj energetsko učinkovitost določi za eno od prednostnih nalog v osmem okvirnem programu za raziskave ter naj znaten del sredstev nameni podprogramom za energetsko učinkovitost, podobnim sedanjemu programu za pametno energijo; poudarja, da je treba do leta 2020 povečati sedanja sredstva za raziskave, razvoj in predstavitve na področju energije, vključno s pomembnim povečanjem sredstev v prihodnjem proračunu EU, še posebej za obnovljive vire energije, pametna omrežja in energetsko učinkovitost;

99.  meni, da je treba ukrepom za varčevanje z energijo dati v okviru mednarodnih pogovorov o podnebnih spremembah večji pomen; meni, da je mogoče ambiciozno zastavljene politike za energetsko učinkovitost bolje izvrševati in da imajo te manjši vpliv na konkurenčnost, če so mednarodno usklajene; zato poziva Komisijo in države članice, naj na prihajajočih pogovorih v Cancunu prepričajo mednarodne partnerje EU, da so potrebni usklajeni ukrepi za energetsko učinkovitost;

100.  pritrjuje pozivu skupine držav G-20 v izjavi z vrha v Torontu 27. junija 2010, naj se srednjeročno odpravijo subvencije za fosilna goriva, ter poudarja, da bi to sprostilo sredstva v višini več milijard eurov, ki bi se lahko usmerila v podpiranje ukrepov za energetsko učinkovitost in tako veliko bolje prispevala k strateškim energetskim ciljem EU o trajnostnosti, konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe;

101.  meni, da je treba pri oblikovanju energetskih politik vedno upoštevati socialno razsežnost energetskega dialoga, ki zajema vidike, kot so človekove pravice, pomanjkanje energije in varstvo potrošnikov z nizkimi prihodki;

102.  priznava, da politike energetske učinkovitosti pri zmanjševanju porabe energije doslej niso dovolj obravnavale družbene sprejetosti; poudarja, da za uspeh ukrepov energetske učinkovitosti ni bistveno le ravnanje uporabnikov, pač pa je treba povečati tudi zaupanje potrošnikov; poziva, naj prihodnji akcijski načrt za energetsko učinkovitost zagotovi dodatne podporne ukrepe za povečanje družbene sprejetosti; poudarja, da imajo lahko regionalne in lokalne ravni bistveno vlogo pri doseganju soglasja;

103.  poudarja pomen okrepljene politike informiranja Komisije in držav članic v zvezi z energetsko učinkovitostjo in varčevanjem z energijo za vse zainteresirane strani ter poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo in dodatno olajšajo dostop do informacij o energetski učinkovitosti in varčevanju z energijo;

o
o   o

104.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 200, 31.7.2009, str. 31. (2) UL L 114, 27.4.2006, str. 64. (3) UL L 153, 18.6.2010, str. 1. (4) UL L 342, 22.12.2009, str. 46. (5) UL L 285, 31.10.2009, str. 10. (6) UL L 153, 18.6.2010, str. 13. (7) UL L 140, 5.6.2009, str. 16. (8) UL L 207, 6.8.2010, str. 1. (9) Copenhagen Economics, http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/gen_info/economic_analysis/tax_papers/taxation_paper_22_en.pdf (10) UL C 67E, 18.3.2010, str. 16. (11) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0153.