Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 168 Pogodbe ES,

–  ob upoštevanju člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta v zvezi z ukrepi za boj proti nevrodegenerativnim boleznim, zlasti Alzheimerjevi bolezni, prek skupnega načrtovanja raziskovalnih dejavnosti in sklepov Sveta o strategijah javnega zdravja za boj proti nevrodegenerativnim boleznim, povezanih s starostjo, in zlasti Alzheimerjevi bolezni,

–  ob upoštevanju ugotovitev neprofitne organizacije Alzheimer Europe v okviru projekta EU EuroCoDe (Evropsko sodelovanje v boju proti demenci) (2006/2008), ki ga je financiral GD SANCO, in svetovnega poročila o Alzheimerjevi bolezni 2010, ki ga je 21. septembra 2010 na svetovni dan te bolezni objavilo mednarodno združenje Alzheimer's Disease International (ADI),

–  ob upoštevanju rezultatov evropskega projekta EuroCoDe (evropsko sodelovanje v boju proti demenci) organizacije Alzheimer Europe, ki ga financira Evropska komisija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah (KOM(2009)0380),

–  ob upoštevanju strateškega cilja EU v zvezi s spodbujanjem dobrega zdravja v starajoči se Evropi na podlagi bele knjige Komisije „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“, v katerem je poudarjena potreba po pospešenih raziskavah za paliativno nego in boljše poznavanje nevrodegenerativnih bolezni,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2010 o dolgoročni oskrbi starejših(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o vlogi žensk v starajoči se družbi(2),

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0366/2010),

A.  ker bo po ocenah leta 2010 na svetu 35,6 milijonov oseb z različnimi oblikami demence, to število pa se bo po ocenah vsakih 20 let podvojilo in bi lahko leta 2030 znašalo 65,7 milijonov (poročilo mednarodnega združenja Alzheimer's Disease international za leto 2010), ker je število obolelih za Alzheimerjevo boleznijo podcenjeno zaradi težav pri zgodnjem diagnosticiranju,

B.  ker naj bi bilo po ocenah v Evropi približno 9,9 milijona bolnikov z demenco, med njimi velika večina z Alzheimerjevo boleznijo (poročilo mednarodnega združenja Alzheimer's Disease international za leto 2010); ker lahko nevrodegenerativne bolezni prizadenejo ljudi vseh starosti, vendar so eden najpomembnejših vzrokov za invalidnost in odvisnost starejših oseb in ker naj bi se v skladu s predvidevanji število obolelih s temi boleznimi do leta 2020 izrazito povečalo zaradi pričakovanega podaljšanja življenjske dobe in pomanjkanja družabnega življenja med upokojenci; ker se število obolelih oseb skoraj potroji, če upoštevamo število neformalnih negovalcev oseb z demenco,

C.   ker je glede na svetovno poročilo o Alzheimerjevi bolezni 2009 delež ljudi z demenco v Evropi večji od 28 %, kar Evropo uvršča na drugo mesto za Azijo (s 35 %), medtem ko ima med vsemi svetovnimi regijami zahodna Evropa največji delež obolelih (19 %),

D.  ker se prebivalstvo v Evropi dejansko stara, pri čemer so osebe, starejše od 80 let, najhitreje rastoča skupina v večini evropskih držav; ker se delež delovno aktivnega prebivalstva v primerjavi z upokojenim prebivalstvom manjša in ker bo demenca po pričakovanjih eden od glavnih izzivov za vzdržnost nacionalnih socialnovarstvenih in zdravstvenih sistemov, vključno z neformalno in dolgoročno nego v naslednjih desetletjih,

E.  ker naj bi po nekaterih ocenah (poročilo mednarodnega združenja Alzheimer's Disease international za leto 2010) skupni neposredni stroški storitev zdravstvenega in socialnega varstva v zvezi z Alzheimerjevo boleznijo v Evropi znašali 135,04 milijarde USD,

F.  ker lahko zgodnje postavljanje diagnoze pomaga obvladovati zdravstvene stroške v Evropi,

G.  ker Evropska unija trenutno nima na voljo dovolj natančnih statističnih podatkov o demencah in zlasti nevrodegenerativnih boleznih in ker so v ocenah različnih raziskav do trikratne razlike; ker je zato nujno opraviti evropske epidemiološke raziskave na podlagi skupnih in natančnih kazalnikov,

H.  ker so posledice demence socialne in ekonomske ter vplivajo na vse zdravstvene sisteme v državah članicah,

I.  ker je za predvidevanje ekonomskega in socialnega vpliva Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence nujno vlagati v znanstvene raziskave in učinkovite pristope k sistemom oskrbe,

J.  ker si za raziskave na tem področju večinoma prizadevajo države članice, medtem ko je raven meddržavnega usklajevanja razmeroma nizka, kar vodi v razdrobljenost in omejeno izmenjavo znanja in najboljše prakse med državami članicami, in ker raziskave Alzheimerjeve bolezni zaostajajo za raziskavami drugih pomembnih bolezni v Evropi,

K.  ker najnovejše ugotovitve neprofitne organizacije Alzheimer Europe kažejo, da je število obolelih v EU večje od števila diagnosticiranih oseb ter da obstajajo številne razlike med državami članicami pri preprečevanju, dostopu do zdravljenja in zagotavljanju ustreznih storitev,

L.  ker sedanje raziskave kažejo, da bi bila lahko prehrana bistveni vzročni dejavnik pri razvoju Alzheimerjeve bolezni in bi zato moralo biti preprečevanje demence s prilagodljivimi posegi prednostna naloga in bi bilo treba pozornost zlasti nameniti dejavnikom, kot so zdrava prehrana, spodbujanje fizične in umske aktivnosti ter nadzoru nad dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so sladkorna bolezen, visoka raven holesterola, visok krvni tlak in kajenje,

M.  ker se vse bolj zavedamo vpliva nevrodegenerativnih bolezni na prebivalstvo v Evropi, ki je tako velik, da te težave ne more rešiti nobena država članica sama; ker je zato za države članice in EU nujno, da okrepijo sodelovanje in usklajevanje na področju inovativnih in večdisciplinarnih kliničnih raziskav vzrokov, preprečevanja in zdravljenja Alzheimerjeve bolezni in izmenjave informacij ter da znatno povečajo finančna sredstva v ta sektor, da bi se zoperstavile nevrodegenerativnim boleznim, zlasti Alzheimerjevi bolezni, ki so postale eden od glavnih izzivov za evropsko družbo,

N.  ker namen te evropske pobude ni zamenjati že obstoječe nacionalne načrte za boj proti Alzheimerjevi bolezni in drugim oblikam demence, temveč da bi se uporabila kot sredstvo za večjo usklajenost evropskih raziskav na tem področju,

O.  ker je demenca pogubna motnja za bolnike, lahko pa je, če niso zagotovljene ustrezne storitve dobre kakovosti, tudi zelo veliko breme za njihove sorodnike in negovalce zaradi čustvenih, fizičnih in finančnih težav, s katerimi se spopadajo sorodniki in prijatelji obolelih za katerokoli vrsto demence, ker so v vsaki družini z bolnikom v povprečju obremenjene tri osebe, to pomeni, da po ocenah demence neposredno vplivajo na 19 milijonov Evropejcev,

P.  ker je premalo zmogljivosti institucionalne oskrbe za ljudi z Alzheimerjevo boleznijo in jih bo v prihodnosti še manj; ker je zaposlenih v zdravstvu in socialnih delavcev, ki negujejo ljudi z Alzheimerjevo boleznijo premalo in se bo to pomanjkanje v prihodnosti še povečalo; ker je istočasno jasno, da je za takšne ljudi najbolje, da se jim pomaga, da ostanejo doma in v poznanem okolju,

Q.  ker morajo Evropska unija in države članice pri oskrbi bolnikov in pomoči negovalcem stremeti k trojnemu cilju: zagotoviti kakovostno oskrbo bolnikov in čas počitka za negovalce, prilagojenega njihovim potrebam, ter omogočiti oskrbo bolnikov na domu ali v kakovostnih in inovativnih varstvenih ustanovah,

R.  ker lahko moderne storitve telemedicine zagotovijo zelo učinkovito podporo bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo in njihovim negovalcem ter lahko tako bolnikom pomagajo k boljši kakovosti življenja v znanem okolju in omogočijo dobro alternativo institucionalni oskrbi,

S.  ker je Alzheimerjeva bolezen stigmatizirana in odnos širše javnosti do te bolezni in ljudi, ki jih je prizadela, izolira bolnike in njihove sorodnike; ker je splošni pristop k tej težavi še zmeraj napačen in prizadete ter njihove sorodnike vodi v socialno izključenost; ker obstaja potreba po boljšem razumevanju stigmatizacije, predsodkov in diskriminacije, povezane z demenco in ker je treba preučiti vprašanje, kako preprečiti socialno izključenost in spodbuditi aktivno državljanstvo, da se v jedru vsake aktivnosti ohrani dostojanstvo in spoštovanje ljudi z demenco,

T.  ker je izboljšanje kakovosti za bolnike pogosto povezano s čustvenim življenjem bolnikovih sorodnikov,

U.  ker skupine za pomoč nudijo primerno okolje za skupinsko razmišljanje o podpori in delitvi „zavestne odgovornosti“ bolnikovih sorodnikov,

V.  ker Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence ne smemo obravnavati kot normalne težave, s katero se posamezniki soočajo v procesu staranja, ne da bi bili pri tem upravičeni do primernega zdravljenja, zdravstvene pomoči in specializirane oskrbe,

W.  ker so možnosti za terapijo kljub znatno večji družbeni ozaveščenosti o Alzheimerjevi bolezni in njenemu večjemu znanstvenemu poznavanju, pri čemer je poudarek zlasti na značilnostih bolezni, in sicer ne samo pri klinični demenci, ampak tudi pri pojavu predhodnih stanj demence, še vedno omejene na simptomatska zdravila; ker med državami članicami, pa tudi znotraj njih, obstajajo občutne razlike in vrzeli v izobraževanju in usposabljanju osebja ter razpoložljivosti medicinske opreme za diagnosticiranje in raziskave; ker se Alzheimerjeva bolezen diagnosticira šele leta po pojavu bolezni, kar odloži kakršno koli možno zdravljenje za upočasnitev napredovanja bolezni,

X.  ker je najnovejši napredek pri uporabi zanesljivih bioloških označevalcev Alzheimerjeve bolezni spodbudil razvoj novih meril za opredelitev te bolezni kot klinične entitete, ki obsegajo ne samo fazo, v kateri je prizadet spomin in zaznavanje, temveč tudi predhodno fazo;

Y.  ker Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence ne prizadenejo le starejših ljudi, temveč lahko prizadenejo tudi mlade; ker je treba zato izboljšati dostop do diagnosticiranja, raziskave ter storitve oskrbe, pomoči in nastanitve mladih bolnikov,

Z.  ker naj bi povečanje javne in poklicne ozaveščenosti o Alzheimerjevi bolezni, tako na nacionalni kot na evropski ravni, omogočilo ljudem, da prepoznajo prve znake bolezni, si prizadevajo za zgodnjo diagnostiko ter za dostop do zdravljenja in storitev v zgodnji fazi,

AA.  ker bi večja osredotočenost na predhodno fazo Alzheimerjeve bolezni lahko prispevala k podpori razvoja ustreznih terapevtskih posegov, ki lahko upočasnijo napredek bolezni ter konec koncev odložijo razvoj najbolj hude oblike Alzheimerjeve bolezni,

AB.  ker razvoj učinkovitih povzročiteljev, ki spreminjajo bolezen (v nasprotju s čisto simptomatskimi povzročitelji) predstavljajo področje kritičnih in nujnih nezadovoljenih potreb bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo,

AC.  ker se poleg tega v diagnozi Alzheimerjeve bolezni, postavljene v skoraj 70 % primerov demence, ne upoštevajo različne vrste ugotovljenih možganskih poškodb in ker mladi in starejši bolniki nimajo enake patološke in klinične slike,

1.  poziva Svet, naj demenco razglasi za prednostno nalogo EU na področju zdravja, države članice pa odločno poziva, naj pripravijo posebne nacionalne načrte in strategije za Alzheimerjevo bolezen, da bi lahko začele reševati družbene in zdravstvene posledice demence ter zagotovile storitve in podporo ljudem z demenco in njihovim družinam, kot so to storile nekatere države članice, v katerih je načrt o Alzheimerjevi bolezni in podobnih boleznih, ki se je začel izvajati leta 2008, omogočil ureditev socialnozdravstvene oskrbe in temeljnih kliničnih raziskav te bolezni na nacionalni ravni;

2.  pozdravlja pobudo držav članic o skupnem načrtovanju na ravni EU, da se spodbudi raziskave na področju Alzheimerjeve bolezni in drugih nevrodegenerativnih bolezni ter spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z uvajanjem dejavnosti za reševanje izzivov, povezanih z zdravjem, družbo, tehnologijo in okoljem, ki se pojavijo pri zdravljenju Alzheimerjeve in drugih nevrodegenerativnih bolezni.

3.  poziva Svet in Komisijo, naj koncept demence upoštevata pri pripravi prihodnjih ukrepov na področju politike preventivnega zdravstva, zlasti v povezavi z boleznimi srca in ožilja, duševnim zdravjem, fizično aktivnostjo, izobraževanjem na področju zdravstva in novimi tehnologijami;

4.  poziva države članice, naj državljanom EU zagotovijo informacije o življenjskem slogu, da se upočasni ali prepreči nastop Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence in da se spodbudi koncept zdravega življenjskega sloga za zdrav um;

5.  predlaga, naj Svet in Komisija razmislita o razglasitvi evropskega leta duševnega zdravja, ki bo dopolnjeval svetovni dan boja proti Alzheimerjevi bolezni 21. septembra, da se poveča ozaveščenost glede bolezni možganov, povezanih s staranjem, in glede načinov zaznavanja in ugotavljanja zgodnjih simptomov takšnih bolezni, in sicer s kampanjami obveščanja javnosti o njihovem preprečevanju in o zdravljenju možganske kapi; evropsko leto bi tudi omogočilo spodbujanje izmenjave izkušenj v evropskih državah;

6.  poudarja, da bo (a) vedno večji delež starejšega prebivalstva in (b) iz tega naslova čedalje večja obremenjenost javnih financ in zasebne storilnosti zaradi povečanih stroškov za starejše prebivalstvo državam članicam povzročil strukturno težavo; Evropska unija bi zato morala v svoji dolgoročni strategiji sprejeti usmeritev odločnega spodbujanja načel preprečevanja (v smislu zdravstvenih praks ter v smislu spodbujanja bolj zdravega načina življenja). Kazalniki zdravja bodo prispevali k znatnemu izboljšanju gospodarskih kazalnikov;

7.  poziva Svet in Evropsko komisijo, naj priznata vlogo združenj bolnikov na področju nevrodegenerativnih bolezni in jih vključita v informativne in preventivne kampanje ter kampanje za podporo dementnim osebam, pa tudi v pripravo raziskovalnih programov;

8.  predlaga, naj Komisija razmisli o spodbujanju dneva negovalcev, s katerim bi povečali ozaveščenost in priznali ključno vlogo formalnih in neformalnih negovalcev v Evropi;

9.  poudarja, da mora odkrivanje učinkovitih posegov, ki preprečujejo pojav Alzheimerjeve bolezni ali zadržijo njeno napredovanje, postati nujno v vsakem pogledu;

10.  poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita ozaveščanje javnosti v Uniji o demenci, kar bi pripomoglo k prepoznavanju zgodnjih simptomov demence ter omogočilo zgodnje diagnosticiranje ter ustrezno zdravljenje in primerno podporo;

11.  poudarja, prednostni pomen preprečevanja ter pomembnost zgodnjega diagnosticiranja za učinkovite posege; poudarja potrebo in poziva države članice naj izboljšajo epidemiološke in klinične podatke, da bi pomagale usmeriti raziskave, rehabilitacijo in ukrepe, zlasti v asimptomatskih fazah in pred nastopom nezmožnosti;

12.  poudarja, da trenutno ni nobene posebne politike preprečevanja Alzheimerjeve bolezni, in zato spodbuja k njenemu oblikovanju, tudi na evropski ravni; temeljila naj bi na zagotavljanju okolja, ki bi spodbujalo telesne in umske aktivnosti bolnikov, prehrani, ki bi bila skladna s priporočili platforme EU za ukrepanje glede prehrane, telesne aktivnosti in zdravja, ter na spodbujanju vseh politik za zmanjševanje aktivnega in pasivnega kajenja;

13.  je prepričan, da so testi za zgodnje diagnosticiranje, ki jih je predlagala mednarodna delovna skupina za nova merila za Alzheimerjevo bolezen, raziskave dejavnikov tveganja in opredelitev meril za zgodnje diagnosticiranje bistvenega pomena;

14.  spodbuja vse države članice, naj se aktivno vključijo v opredelitev, oblikovanje in izvajanje skupnih protokolov za zgodnje diagnosticiranje, vzpostavijo biološke označevalce, da bi gradili na novih vrstah terapij za demence in predhodna stanja demence, ter oblikujejo skupni raziskovalni načrt na področju nevrodegenerativnih bolezni in izmenjavo izkušenj na področju raziskav teh bolezni ter tako zmanjšajo neenakosti med državami članicami in znotraj njih na področju diagnosticiranja in zdravljenja; poudarja, da bodo standardni operacijski postopki za ocenjevanje označevalcev bolezni bistveni za odkrivanje zdravila in razvoj učinkovitejše, tehnološko podprte nege bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo;

15.  spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bodo zdravila, ki zavirajo nastop Alzheimerjeve bolezni, na voljo vsem obolelim za to boleznijo in ne samo tistim, pri katerih je bila ugotovljena huda oblika;

16.  spodbuja Evropsko komisijo, naj pripravi smernice za oblikovanje in izvajanje skupnega sistema zgodnjega diagnosticiranja, ki bo temeljil na večdisciplinarnem preverjanju spominskih sposobnosti, ter ustreznega sistema obveščanja in informiranja, ki bo bolnikom in njihovim družinam omogočil, da se bodo z boleznijo kakovostno spoprijeli;

17.  spodbuja države članice k ustanavljanju specializiranih centrov in zagotavljanju zadovoljive zdravstvene opreme (zlasti naprav za slikanje z magnetno resonanco, ki neizpodbitno prispevajo k raziskavam demence) na njihovem celotnem ozemlju;

18.  poziva Svet in Komisijo, naj pri snovanju akcijskih načrtov za raziskave upoštevata hitro širjenje demence in Alzheimerjeve bolezni ter njun vpliv;

19.  poziva države članice, naj razvijejo politike za lažji dostop do financiranja raziskav na področju demence in Alzheimerjeve bolezni, vključno z raziskavami preprečevanja, in sicer sorazmerno z ekonomskim vplivom teh bolezni v družbi;

20.  poudarja pomen večdisciplinarnega pristopa v zvezi z načini, na katere je mogoče s sodelovanjem in usklajevanjem na področju raziskav na evropski ravni izboljšati znanje, diagnosticiranje, zdravljenje, preprečevanje in socialne raziskave počutja bolnikov ter njihovih družin in negovalcev; meni, da raziskovanje na področju potrjevanja novih meril za diagnosticiranje, razvoj zgodnjih presejalnih testov in opredeljevanje dejavnikov tveganja za napredovanje bolezni iz stanja pred demenco na napredne faze bistvenega pomena; predlaga vključitev predstavnikov bolnikov, zdravstvenih organizacij in izvajalcev zdravstvenih storitev v ta postopek; zato ocenjuje, da ima izvajanje obsežnih epidemioloških in kliničnih raziskav z mednarodnim sodelovanjem neizpodbitno dodano vrednost;

21.  priznava pomen podpore Evropske unije 34 projektom o nevrodegenerativnih boleznih v višini 159 milijonov EUR; meni pa, da je v okviru prihodnjega 8. okvirnega programa za raziskave in razvoj nujno odpraviti razdrobljenost raziskav, zlasti o Alzheimerjevi bolezni, in vključiti projekte na nezadostno raziskanih področjih zdravljenja brez zdravil ter vedenjskega in kognitivnega zdravljenja;

22.  meni, da so testi za zgodnje odkrivanje bolezni, raziskovanje dejavnikov tveganja ter merila za zgodnje odkrivanje bistvenega pomena; zato ocenjuje, da ima izvajanje obsežnih epidemioloških in kliničnih raziskav z mednarodnim sodelovanjem neizpodbitno dodano vrednost; meni, da bo enako pomembna tudi evropska raziskava zdravstvenih pregledov, ki bo s kognitivnim testnim modulom lahko podala dragocene informacije o številu ljudi z zgodnjimi kognitivnimi težavami;

23.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj na področju zdravstvenih in socialnih raziskav ter politike zaposlovanja, zdravstvene in socialne politike upoštevajo posebne potrebe žensk, ki jih je med obolelimi dvakrat več, med negovalci pa nesorazmerno veliko;

24.  poziva države članice, naj razvijejo dolgoročne politike in akcijske načrte na področju oskrbe in preventive. ki bodo predvidevali in obravnavali socialne in demografske trende, in se osredotočijo na podporo družinam bolnikov, za katere te skrbijo, in s tem ranljivim osebam z demenco nudijo socialno zaščito;

25.  poudarja, kako pomembno je preprečevati Alzheimerjevo bolezen s spodbujanjem zdravega načina življenja, kar pomeni tudi z ohranjanjem duševne dejavnosti in s socialno vključenostjo, spodbujanjem dobrih načinov prehranjevanja in telovadbe;

26.  poziva države članice, naj oblikujejo strateški raziskovalni akcijski načrt in v njem določijo srednje- do dolgoročne raziskovalne potrebe in cilje na področju nevrodegenerativnih bolezni, tudi potrebe po zagotavljanju nege, zlasti pri Alzheimerjevi bolezni; v teh strateških načrtih si je treba prizadevati za okrepitev potenciala mladih raziskovalcev in podporo inovativnim pristopom k raziskavam na podlagi javnozasebnega partnerstva; priporoča, da se spodbuja razvoj centrov odličnosti za posebna področja raziskav in vključijo predstavniki bolnikov, organizacij negovalcev in javnih/zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev;

27.  poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo pri preučitvi morebitnih pobud Komisije za pomoč državam članicam pri razvoju in izvajanju skupnega raziskovalnega programa;

28.  poziva države članice, naj razvijejo akcijske načrte, usmerjene k izboljšanju počutja in kakovosti življenja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence ter njihovih družin;

29.  poziva evropske institucije, naj kolikor je mogoče podprejo Observatorij za raziskave demence Alzheimer Europe kot koristno orodje za razširjanje zgledov najboljše prakse in rezultatov raziskav na paciente in njihove negovalce;

30.  poudarja, da je treba raziskati povezave in razlike med staranjem in demenco, med demenco in depresijo pri starejših osebah ter med razlikami, povezanimi s spolom, in različnimi oblikami demence; poleg tega spodbuja države članice, naj pospešujejo posebne programe zdravstvene oskrbe in raziskovalne programe, ki pripisujejo velik pomen bolnikovi izbiri in obetom, ter oblikujejo priporočila, osredotočena na temeljna načela dostojanstva in socialne vključenosti, ter tako pospeši samostojnost in samostojno odločanje bolnikov;

31.  poziva države članice, naj namenijo ustrezna sredstva zdravstvenemu varstvu za Alzheimerjeve bolnike ter izmenjavi informacij in povezovanju v mrežo v zvezi s dobljenimi rezultati;

32.  poudarja pomen pomoči na domu za bolnike in starejše osebe ter delovanje neprofitnih in prostovoljnih organizacij, ki bistveno prispevajo k negi Alzheimerjevih bolnikov in bolnikov z drugimi boleznimi, povezanimi s staranjem; spodbuja države članice, naj s temi organizacijami vzpostavijo partnerstva in podpirajo njihove dejavnosti; države članice tudi poziva, naj ustrezno upoštevajo in priznajo vlogo neformalne nege, ki jo zagotavljajo sorodniki oseb s temi boleznimi;

33.  poudarja, da so potrebni ukrepi, ki ne bodo usmerjeni le v zdravljenje Alzheimerjeve bolezni z zdravili po tem, ko se je bolezen že razvila, temveč tudi na preprečevalne ukrepe za zmanjšanje možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni, vključno z dieto in prehrano; poziva k obsežni raziskavi učinkov diete in prehrane na bolezen in k svetovanju, tudi o prehrani, o preprečevanju razvoja bolezni, in k njunemu razširjanju v javnosti prek kampanj za povečanje ozaveščenosti;

34.  poudarja, da so za razumevanje psiholoških in družbenih vidikov demence potrebne raziskave na področju zdravstvene ekonomije, družbenih znanosti in humanističnih ved ter nefarmakološki pristopi;

35.  ugotavlja, da bi morala biti diagnoza zgodnjih bolezenskih znakov motenj spomina eno od osrednjih področij varovanja zdravja pri delu;

36.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj razmislijo o vzpostavitvi varnostnih standardov za institucije, specializirane za oskrbo starejših, za skupnosti, katerim pripadajo, in za ureditev oskrbe na domu;

37.  poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo in z raziskovalnimi organizacijami pripravi skupne smernice za usposabljanje osebja, ki v kakršni koli vlogi dela z bolniki z Alzheimerjevo boleznijo (medicinski in paramedicinski poklici), in za usposabljanje in spremljanje družinskih in drugih negovalcev, da bi zagotovili zadostno in učinkovito uporabo obstoječih virov; poudarja, da hitro narašča potreba po kvalificiranem osebju za delo z osebami z demenco;

38.  poziva države članice, naj premislijo o priložnostih, ki jih ponujajo strategije EU 2020 „agenda za nova delovna mesta“ in „nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“ za okrepitev prihodnje zmogljivosti delovne sile, povezane z nego ljudi, ki imajo Alzheimerjevo bolezen ali drugo vrsto demence; v Evropi je treba spodbujati nova delovna mesta, ki zahtevajo posebno usposobljenost, da bo mogoče oskrbeti čedalje bolj odvisno starajoče se prebivalstvo;

39.  poziva Komisijo, naj uporabi sredstva vodilne pobude'Unija inovacij' v strategiji Evropa 2020 in načrtovanega pilotnega partnerstva o dejavnem in zdravem staranju (ki se bo začelo v začetku leta 2011) za spoprijem z demenco v Evropi;

40.  poudarja, da nedavni napredek na področju slikanja in raziskav bioloških označevalcev omogoča odkrivanje tihih molekularnih procesov in zgodnjih znamenj Alzheimerjeve bolezni, na primer z označevalcem, o katerem potekajo raziskave, ki omogoča, da amiloidne plošče, ki so ena od dveh poškodb, povezanih s to boleznijo, v možganih postanejo vidne;

41.  priznava, da družine, negovalci in skupnosti bistveno prispevajo k temu, da oboleli uresničijo svoje zmogljivosti, in poziva države članice, naj podprejo družino, negovalce in življenje v skupnosti;

42.  poudarja pomen psihološke podpore bolnikom in njihovim družinam; poudarja pomen kombinacije psihosocialnega pristopa do staranja in rezultatov s področja medicinskih in biomedicinskih raziskav; zagovarja potrebo po raziskavah na področju zdravstvene ekonomije, socialno-humanističnih vidikov in nefarmacevtskih pristopov k zdravljenju, da se pridobi razumevanje psiholoških, ekonomskih in socialnih vidikov demence ter spodbuja uporaba obstoječih tehnologij (e-zdravstvo, IKT, podporne tehnologije itd.);

43.  priporoča, naj Komisija pregleda, kako bi bilo mogoče razširiti pobude EU na področju pravic ljudi z demenco, vključno z uporabo predhodnih aktov (oporoke v času življenja) in vprašanjem sistemov skrbništva;

44.  spodbuja države članice, naj premislijo o zmanjšanju uporabe antipsihotičnih zdravil v svojih akcijskih načrtih za pomoč bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo, saj je, čeprav se ta zdravila običajno predpisujejo za boj proti učinkom demence, dokazano, da je njihov koristni učinek omejen, poleg tega pa njihovo predpisovanje vsako leto prispeva k prekomernemu številu smrti;

45.  poudarja, da je treba ohraniti dostojanstvo ljudi z Alzheimerjevo boleznijo in odpraviti njihovo stigmatizacijo in diskriminacijo;

46.  spodbuja države članice in Komisijo, naj razvijejo nove, iz politike izhajajoče pobude za poenostavitev razširjanja informacij in strategije za dostop novih, inovativnih terapij in diagnostičnih testov, ki izpolnjujejo zdaj neizpolnjene potrebe bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, na trg;

47.  spodbuja države članice, naj razvijejo storitve zdravstvenega varstva in socialne storitve v skladu z osnovnim načelom maksimiranja pokritosti in zagotavljanja enakega dostopa in enakopravnosti, spodbujajo razvoj povezanih storitev dostave v skupnosti in na dom v korist dementnim osebam ne glede na starost, spol, etnično pripadnost, gmotni položaj, invalidnost in prebivališče bodisi na podeželju bodisi v mestu; spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe za spoprijem z dejavniki, ki neenako vplivajo na zdravje prebivalcev, a se je njihovemu vplivu mogoče izogniti; spodbuja Komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo zbirko podatkov o zdravstvenih neenakostih;

48.  poziva države članice, naj ne pozabijo na preprečevalno zdravljenje, ki pomaga upočasniti začetek demence, in zagotovijo dostop do cenovno dostopne, kakovostne nege za obolele; države članice posebej opozarja, da je treba te storitve zavarovati v obdobju konsolidacije javnih financ v Evropi;

49.  poziva države članice, naj vzpostavijo evropsko mrežo referenčnih centrov, v katerih bi bilo združeno znanje o diagnosticiranju, zdravljenju in negi bolnikov z demencami in Alzheimerjevo boleznijo ter v katerih bi potekala izmenjava ter ocena informacij in podatkov med državami članicami;

50.  poziva države članice, naj oblikujejo posamezniku prilagojene oblike oskrbe in pomoči, ki bodo združevale različne stroke in discipline in ki jih bo po obvestilu o diagnozi usklajevala ena referenčna oseba, ter naj omogočijo oskrbo na domu z okrepljeno uporabo večstranskih in specializiranih storitev pomoči in nege na domu, avtomatizacije doma ter novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

51.  poziva države članice, naj razvijejo raznovrstne, inovativne in kakovostne strukture, ki bodo negovalcem omogočale počitek, kot so začasne nastanitvene zmogljivosti in sprejemni centri, in naj zagotovijo zdravstveno spremljanje negovalcev, na primer z ustrezno zdravstveno oskrbo in psihološko ali socialno podporo;

52.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj okrepijo raziskave, izboljšajo dostop do diagnosticiranja in prilagodijo storitve nege in pomoči potrebam mladih bolnikov;

53.  spodbuja države članice, da bolnikom čim prej zagotovijo dostop do novih oblik zdravljenja, ko bodo na voljo in ko bo preverjena in vzpostavljena njihova učinkovitost;

54.  poziva države članice, naj izboljšajo javno in poklicno ozaveščenost o demenci med kvalificiranimi/polkvalificiranimi zaposlenimi v zdravstvu, odgovornimi za sprejemanje politik in mediji, kar bo imelo za posledico boljše prepoznavanje simptomov Alzheimerjeve bolezni, razumevanje te bolezni in nege obolelih; ozaveščenost mora biti osredotočena na različne sestavine, kot so diagnoza, zdravljenje in ustrezna podpora;

55.  opozarja Komisijo na poročilo Bowis iz leta 2006, ki poziva delodajalce, naj v okviru odgovornosti, ki jo imajo za zdravje in varnost pri delu, uvedejo ukrepe za „duševno zdravje pri delu“, da bi zagotovile osebam z duševnimi motnjami najboljšo možno vključitev na trg dela, ter te politike objavijo in spremljajo v skladu z veljavno zakonodajo na področju zdravja in varnosti; opozarja Komisijo, da Parlament še vedno pričakuje objavo teh politik;

56.  poudarja obseg stroškov zdravljenja, ki nastanejo zaradi Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence in ki je pomemben za iskanje možnih rešitev, pri katerih bodo upoštevani: neposredni stroški zdravljenja (vključno s stroški zdravstvenega sistema: stroški specialistov, zdravil, zdravniških preiskav in rednih pregledov); neposredni socialni stroški (vključno s stroški formalnih storitev izven zdravstvenega sistema: storitve skupnosti, nega na domu, zagotavljanje hrane, prevoza in namestitve bolnikov v specialističnih domovih za oskrbo starejših, kjer lahko dobijo zdravstveno pomoč) in neformalni stroški (vključno s stroški, povezanimi z zmanjšano storilnostjo v primeru podaljšanja delovne dobe in z upadom proizvodnje kot posledico predčasne upokojitve, dopusta zaradi zdravstvenih razlogov ali smrti);

57.  spodbuja države članice, naj pripravijo informativne kampanje za javnost in posebne skupine, kot so šolski otroci, zaposleni v zdravstvu in socialni delavci, v katerih bodo primerjali podporne ukrepe za družinske negovalce, združenja bolnikov in nevladne organizacije ter si o teh ukrepih izmenjali izkušnje, s spodbujanjem izdajanja in distribucije letakov, tudi na spletu, z informacijami glede usposabljanja in organizacije prostovoljnih delavcev ter pravnih, psiholoških in zdravstvenih pomočnikov na domu in v dnevnih centrih s spodbujanjem ali ustanavljanjem združenj za Alzheimerjevo bolezen, da bi prizadetim omogočili izmenjavo izkušenj; poudarja, kako pomembna je zmožnosti prepoznavanja simptomov demence v vseh kampanjah za ozaveščanje;

58.  spodbuja države članice, naj kot prostovoljno pospešujejo izvajanje brezplačnih preiskav spomina za tiste skupine prebivalcev, ki po znanstvenih podatkih močno tvegajo, da se bo pri njih razvila Alzheimerjeva bolezen ali druga vrsta demence;

59.  poziva države članice in Evropsko komisijo, naj spodbujajo razmislek o potrebah bolnikov in etični odnos do njih, da bi zagotovili spoštovanje človeškega dostojanstva, in naj razmislijo o pravnem statusu oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi, da bi zagotovili pravni okvir za odvzem svobode in pravno varstvo bolnikov;

60.  poziva k priznanju združenj za Alzheimerjevo bolezen kot prednostnih partnerjev in njihovo sodelovanje pri 1) opredelitvi priporočil za preprečevanje in zgledov najboljše prakse ter njihovega razširjanja na osnovni ravni, 2) zagotovitvi zelo potrebnih informacij in podpore ljudem z demenco in njihovim negovalcem, 3) zastopanju potreb ljudi z demenco in njihovih negovalcev pri odgovornih za sprejemanje politik, in 4) spodbujanju partnerstev z medicinskimi poklici za zagotavljanje celostnega pristopa; poudarja, da bi v ta namen Evropske institucije morale preučiti možnosti, da bi evropski program javnega zdravja zagotavljal redno osnovno financiranje združenj Alzheimer Europe in spodbujati države članice k podpiranju združenj za Alzheimerjevo bolezen na nacionalni ravni;

61.  spodbuja države članice, naj razvijajo skupine za podporo zaposlenim v zdravstvu, ki delajo v institucijah, sorodnikom hospitaliziranih bolnikov, sorodnikom, ki skrbijo za bolnika na domu in zaposlenim v zdravstvu, ki delajo na področju zdravstvenih storitev na domu;

62.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s Parlamentom spodbujajo avtonomnost oseb z demenco ter njihovo dostojanstvo in socialno vključenost prek akcijskega načrta na področju zdravja ter naj zagotavljajo informacije o najboljših praksah na področju spoštovanja pravic ranljivih in v boju proti grdemu ravnanju z bolniki z demenco;

63.  poziva Komisijo in Svet, naj v povezavi z uresničevanjem projektov raziskav gojita razvoj partnerstev med javnimi institucijami ter med zasebnimi in javnimi institucijami, s tem pa izkoristita sredstva, vire in izkušnje zasebnega in javnega sektorja za boj z vplivi Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence;

64.  poudarja, da je potrebno doseči še velik napredek pri dostopu bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo ali podobnimi boleznimi do terapevtskih raziskav, da bi zagotovili učinkovitost novih molekul; poudarja tudi, da bi bilo to vprašanje treba obravnavati v prihodnjih spremembah direktive EU o kliničnem preskušanju zdravil (2001/20/ES);

65.  glede na uničevalen vpliv Alzheimerjeve bolezni na spomin in mentalno zmožnost poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne strategije, ki bodo organom, pristojnim za finančno pomoč obolelim, omogočile spremljanje takšne pomoči in s tem zagotovitev, da se bo uporabljala izključno v korist obolelih;

66.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0313. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0306.