Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje“ (KOM(2007)0160),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o pobudi za sinergijo Črnega morja z dne 14. maja 2007,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje(1),

–  ob upoštevanju skupne izjave ministrov za zunanje zadeve držav Evropske unije in širšega črnomorskega območja, sprejete v Kijevu 14. februarja 2008,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o prvem letu izvajanja sinergije Črnega morja (KOM(2008)0391) z dne 19. junija 2008,

–  ob upoštevanju skupne izjave o začetku partnerstva za okolje sinergije Črnega morja (Bruselj, 16. marca 2010),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726) in njene namere, da predstavi pregled evropske sosedske politike v letu 2011,

–  ob upoštevanju partnerstva za pristop s Turčijo,

–  ob upoštevanju sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenih z Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino, potekajočih pogajanj o novih pridružitvenih sporazumih in ustreznih akcijskih načrtov evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju poročil o napredku Armenije, Azerbajdžana, Republike Moldavije, Gruzije in Ukrajine v okviru evropske sosedske politike, ki jih je Komisija sprejela 12. maja 2010,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenega z Rusko federacijo, ter pogajanj, ki potekajo o novem sporazumu EU-Rusija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 3. decembra 2008 z naslovom „Vzhodno partnerstvo“ (COM(2008)0823),

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja vzhodnega partnerstva v Pragi z dne 7. maja 2009,

–  ob upoštevanju nedavnega napredka pri dialogu o vizumskih olajšavah z državami iz te regije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike,(2)

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Republiki Moldaviji, Ruski federaciji, Turčiji, Ukrajini in južnem Kavkazu ter o celostni pomorski politiki,

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0378/2010),

A.   ker je črnomorska regija strateški most, ki povezuje Evropo z območjem Kaspijskega morja, srednjo Azijo in Bližnjim vzhodom ter naprej z regijo jugovzhodne Azije in s Kitajsko, in ker so za to regijo so značilne tesne vezi ter ogromne možnosti, hkrati pa tudi razlike in tekmovalnost; ker regija vključuje države članice EU Bolgarijo, Grčijo in Romunijo, državo kandidatko Turčijo in partnerice evropske sosedske politike Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino ter Rusko federacijo kot strateško partnerico,

B.   ker je črnomorska regija strateškega pomena za EU; ker se Črno morje deloma nahaja znotraj EU in je v geografskem smislu predvsem evropsko morje, to pa prinaša skupne izzive in priložnosti za EU in države v regiji, pa tudi skupno potrebo po zagotavljanju območja miru, stabilnosti in trajnostne blaginje v okolici Črnega morja, ker je v črnomorski regiji potreben bolj povezovalen, trajnosten in strateški pristop;

C.   ker je regija Črnega morja socialno, kulturno in versko bogato okolje, kjer bi morala imeti medkulturni in medverski dialog osrednjo vlogo,

D.  ker je priznanje, da je črnomorska regija strateškega pomena za EU in da je treba okrepiti navzočnost EU na tem območju, zasluga sinergije Črnega morja; ker so bili doslej rezultati sinergije Črnega morja precej omejeni in ker ne obstaja jasna in celostna predstavitev trenutnih rezultatov njenega izvajanja, kar EU izpostavlja kritikam, da nima strateške vizije za to regijo in da uporablja razdrobljen pristop k izvajanju,

E.   ker ni bil izdelan akcijski načrt, ki bi določal konkretne cilje in primerjalna merila ter mehanizme za poročanje, spremljanje, ocenjevanje in nadaljnje ukrepanje, kot ga je zahteval Parlament v prvi resoluciji o črnomorski regiji,

F.  ker je bilo doslej izdano samo eno poročilo o napredku, in sicer leta 2008, ni pa mu sledil reden mehanizem poročanja; ker doslej ni bilo uresničenih veliko projektov, izvajati pa se je začelo samo partnerstvo za okolje,

G.  ker po letu 2008 ni bilo nobene ministrske konference, kar je še dodatno poudarilo premajhno prepoznavnost sinergije Črnega morja ter neobstoj strateške vizije in političnega usmerjanja zanjo,

H.  ker je dosedanja prizadevanja, čeprav so bila hvalevredna, hudo ovirala slaba upravna organizacija, pomanjkanje institucionalne in politične zavezanosti ter pomanjkanje človeških virov in namenskih finančnih sredstev,

I.   ker je bila črnomorska regija od leta 2008 priča številnim spremembam in ker številni izzivi, kot so dolgotrajna navzkrižja na Kavkazu in v Pridnestrju, pomorska varnost ter iskalne in reševalne akcije, militarizacija, razseljene osebe in nazadovanje demokratične vladavine, niso bili rešeni in so se še okrepili, čeprav je videti, da regionalno sodelovanje na nekaterih tehničnih področjih, kot so okolje, izobraževanje, raziskave in tehnologija, pa tudi približevanje predpisov, napreduje,

J.   ker je misija francoskega predsedstva skupaj z ukrepi držav članic dokazala zavezo EU obvladovanju in reševanju konflikta v Gruziji;

K.   ker je regija Črnega morja geostrateško pomembna za energetsko varnost EU, zlasti kar zadeva diverzifikacijo oskrbe z energijo,

L.  ker drugih pobud EU, ki vključujejo države črnomorske regije, ne bi smeli obravnavati kot konkurenčnih sinergiji Črnega morja, ampak kot dopolnilne,

M.   ker je bila Komisija pozvana, naj razvije strategijo EU za Podonavje, ki bi morala upoštevati tesno medsebojno povezanost z regijo Črnega morja,

1.   meni, da bi bilo glede na strateški pomen črnomorske regije za EU in precej omejene rezultate sinergije Črnega morja treba pripraviti strategijo, ki bo povečala skladnost in prepoznavnost ukrepov EU v tej regiji; strategija EU za Črno morje bi morala biti sestavni del širše vizije EU na področju zunanje politike in varnosti;

2.   poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sočasno s pregledom evropske sosedske politike izdelata strategijo za črnomorsko regijo in s tem opredelita celovit in izčrpen pristop EU za obravnavo izzivov in priložnosti v tej regiji s podrobnim akcijskim načrtom, jasnimi cilji, vodilnimi pobudami in primerjalnimi merili uspešnosti; prepričan je, da bo ta strategija zagotovila učinkovito usklajevanje dejavnosti in delitev dela;

3.   znova poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj z določitvijo konkretnih mehanizmov za spremljanje, ocenjevanje, nadaljnje ukrepanje in poročanje opravljata redne preglede izvajanja strategije; odločno poziva, naj se v ključnih fazah tega procesa opravi posvetovanje s pristojnimi odbori Evropskega parlamenta;

4.   priporoča, da je treba zagotoviti skladnost med politiko na ravni EU in nacionalnimi strategijami držav članic EU v regiji Črnega morja;

5.   poudarja, da se morajo države članice EU dogovoriti o jasnih prednostnih nalogah, da bi lahko pripravile realističen in finančno zanesljiv akcijski načrt skupaj z zadevnim sistemom za oceno njegove učinkovitosti;

6.  poudarja, da je treba za uresničevanje ciljev nove strategije zagotoviti primerne kadrovske vire, zlasti tako, da se tej strategiji nameni zadostna pozornost v organizacijski strukturi in kadrovski sestavi Evropske službe za zunanje delovanje;

7.   pozdravlja začetek skupnega operativnega programa za čezmejno sodelovanje na črnomorskem območju v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta in verjame, da visoko število prejetih vlog kaže na veliko zanimanje za skupne projekte sodelovanja v regiji Črnega morja; pozdravlja dejstvo, da je skupni nadzorni odbor v novembru leta 2010 odobril 16 novih projektov; je vendarle prepričan, da je počasnost delovanja programa posledica pomanjkljivosti sedanjih mehanizmov financiranja; opozarja zlasti na pravne težave glede potrebe po financiranju udeležencev z različnimi finančnimi instrumenti in poziva Komisijo, naj pripravi rešitve za odpravo takšnih ovir; meni, da bi program moral zajemati tudi naložbene projekte;

8.   poziva k pripravi skupnega operativnega programa za območje Črnega morja za naslednje programsko obdobje, da se v celoti obravnavajo vsi cilji, opredeljeni v strateškem dokumentu evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta o čezmejnem sodelovanju za obdobje 2007–2013, in da se nadaljujejo prizadevanja za njihovo uresničitev; poudarja, da je treba določiti enotne pogoje prijave, saj se lahko katera koli pravna oseba iz vseh udeleženih držav v območju programa prijavi kot vodilni izvajalec; meni, da bi morale biti vključene vse države iz operativnega programa za črnomorsko območje in da jih je treba spodbujati k dejavnemu sodelovanju v naslednjem programskem obdobju;

9.   je posledično prepričan, da je uspeh strategije odvisen od zagotavljanja primernega in prepoznavnega financiranja; poziva k oblikovanju posebne proračunske postavke za strategijo za Črno morje in k uvedbi učinkovitih načinov izplačila, prilagojenih posebnim značilnostim regije, pa tudi k natančnemu nadzoru porabe sredstev; spodbuja prednostno financiranje malih razvojnih projektov; poziva Komisijo in regije, naj spodbujajo projekte na ravni medosebnih stikov v okviru čezmejnega sodelovanja in zagotovijo izvajanje finančnega instrumenta sklada za manjše projekte ter ga izboljšajo;

10.  poudarja, da je potreben projektno usmerjen pristop zaradi vključevanja lokalnih oblasti, poslovnih skupnosti ter nevladnih organizacij ali drugih organizacij civilne družbe pri načrtovanju, soudeležbi in izvajanju dejavnosti strategije Črnega morja; poudarja, da je pomembno spremljati dejavnosti v okviru strategije za Črno morje z opredelitvijo meril o uspešnosti ali drugih ustreznih kazalnikov;

11.  spodbuja razvoj sinergij med različnimi politikami Unije, ki so del strategije, zlasti strukturnimi skladi, okvirnim programom za raziskovanje in razvoj ter vseevropskimi prometnimi omrežji, da bi zagotovili trajnost financiranih ukrepov; tako bi priložnosti, ki jih ustvari določena pobuda za gospodarski razvoj, lahko prevzela druga dodatna pobuda;

12.  meni, da sta vključevanje in regionalna zavezanost pomembni načeli pristopa EU k regiji, ter šteje Turčijo in Rusijo za partnerici, ki bi morali biti primerno vključeni v črnomorsko regionalno sodelovanje; meni, da je dvojna vloga Bolgarije, Romunije in Grčije, ki so hkrati obalne države in države članice EU, nujna za uspeh politike EU v črnomorski regiji;

13.  meni, da je treba za prepoznavnost, strateško usmerjanje in usklajevanje na visoki ravni organizirati redna ministrska srečanja med EU in državami širše črnomorske regije ter vanje vključevati vse akterje in države v regiji, vključno z Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, komisijo za varstvo Črnega morja pred onesnaževanjem, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Evropsko investicijsko banko; izraža prepričanje, da bi institucionalni dialog, ki bi združil EU in Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje, pomenil korak naprej k vzpostavljanju resničnega partnerstva v regiji; ne glede na to ugotavlja, da se zdi, da se Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje trenutno sooča s strukturnimi težavami ter potrebuje pomladitev in prenovo, da bi postala učinkovit regionalni partner;

14.  obžaluje, da so napetosti v regiji slabo vplivale na črnomorski forum za dialog in partnerstvo, ki zato še ni bil vzpostavljen; meni, da bi imel lahko tak forum pomembno vlogo pri oblikovanju novih idej in pospeševanju dialoga med akterji v regiji;

15.  je prepričan, da bi bilo treba strategijo za Črno morje razvijati na vseh ravneh regionalnega sodelovanja; pozdravlja parlamentarno sodelovanje med EU in črnomorskimi državami;

16.  priznava pomen regionalnih in lokalnih organov ter interesnih skupin pri načrtovanju in izvajanju strategije, saj so tesno povezani z ozemljem in lokalnim prebivalstvom; zato poziva k opredelitvi njihovih potreb in k njihovi popolni vključenosti v strategijo;

17.  pozdravlja ustanovitev črnomorskega foruma civilne družbe ter spodbuja okrepljeno sodelovanje med lokalnimi organi, civilno družbo in podjetji; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo podporo civilni družbi, vključno z omrežji organizacij civilne družbe; poudarja vlogo nevladnega sektorja pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja dejavnosti strategije za Črno morje ter uspešnosti ukrepov za krepitev zaupanja;

18.  poudarja dopolnilno naravo sinergije Črnega morja in vzhodnega partnerstva ter poziva Komisijo, naj koristno uporabi različne pristope obeh pobud in pojasni, kako bi bilo mogoče to resnično dopolnjevanje izkoristiti na vseh ravneh; poziva visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko/podpredsednico, naj zagotovi, da bo Evropska služba za zunanje delovanje učinkovito usklajevala različne pobude in instrumente, ki jih je EU pripravila za širšo črnomorsko regijo;

19.  pozdravlja pripravo strategije EU za Podonavje, ki bo dokončana še letos, ter poziva k njenemu sprejetju in začetku izvajanja v prvi polovici leta 2011; opozarja, da je treba strategijo EU za Podonavje razširiti na regijo Črnega morja; poudarja, da bo trajnostni razvoj Podonavja dodatno izboljšal geostrateški pomen črnomorske regije; zaradi tega in ob upoštevanju različnega značaja regij ter posebnega geografskega poudarka obeh strategij meni, da bi se morali strategiji dopolnjevati in vzajemno krepiti;

20.  poudarja, da bi moral biti glavni cilj, ki ga skušajo doseči EU in države članice s strategijo EU za črnomorsko regijo, vzpostavitev območja miru, demokracije, blaginje in stabilnosti, temelječega na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter zanesljive oskrbe z energijo v EU; meni, da bi morali biti prednostni ukrepi dobro upravljanje, pravna država, spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, upravljanje preseljevanja, energija, promet, okolje ter gospodarski in družbeni razvoj;

Varnost in dobro upravljanje

21.  ponavlja, da črnomorska regija potrebuje dejavne politike in trajnostne rešitve za reševanje velikih regionalnih in nadnacionalnih izzivov, kot so dolgotrajna navzkrižja, razseljene osebe, dvostranski spori, zaprte meje in strateška tekmovalnost, ki vodijo v militarizacijo in oboroževanje, šibke institucije in vodenje, nazadovanje demokratične vladavine, čezmejni kriminal in prekupčevanje, slabo upravljanje mej in gibanja ter nezadostna pomorska varnost;

22.  poudarja, da je treba nujno vzpostaviti in razviti dobre sosedske odnose med črnomorskimi državami kot pogoj za uspešno sodelovanje, in meni, da je nesprejemljivo, da se regija še vedno sooča s problemom zaprtih meja med sosedami;

23.  je prepričan, da EU more in mora igrati aktivnejšo vlogo pri oblikovanju varnega črnomorskega okolja; poziva k večjemu vključevanju EU v regionalni strateški dialog, sodelovanju s strateškimi partnerji pri varnostnih vprašanjih ter preprečevanju in reševanju sporov v skladu z mednarodnim pravom; poudarja, da je celovit razvoj strategije za Črno morje povezan tudi z dejanskim napredkom pri mirni rešitvi obstoječih konfliktov; zato poziva EU, naj bo bolj neposredno udeležena in naj prevzame vodilno vlogo v pogajanjih in mirovnih procesih, naj razširi ukrepe za krepitev zaupanja in programe pomoči, da se določi temelj za dolgotrajne in celovite rešitve ter omili posledice konfliktov za tamkajšnje prebivalstvo; pozdravlja delo misij EUBAM in EUMM;

24.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje Rusije k izpolnjevanju Sarkozyjevega načrta v šestih točkah za stabilizacijo in rešitev konflikta v Gruziji;

25.  poudarja, da je treba izboljšati sisteme spremljanja, in poziva EU, naj za preprečevanje konfliktov in krepitev zaupanja v črnomorski regiji razvije sistem zgodnjega opozarjanja, da se prepeči destabilizacija in stopnjevanje konfliktov; poziva k osredotočanju na konkretne primere, in ne na splošna vprašanja; poziva k obravnavi ukrepov za krepitev zaupanja, kot je javno razkritje prodaje orožja in pomorskih vojaških dejavnosti; izraža posebno zaskrbljenost zaradi podaljšanja sporazuma o uporabi pristanišč za črnomorsko rusko floto na Krimu in njegovih morebitnih posledicah za stabilnost v regiji;

26.  poziva EU, naj sprejme ukrepe za oblikovanje regionalnega pravnega okvira in mehanizmov za obravnavo oboroževanja v črnomorski regiji;

27.  poziva, naj strategija za Črno morje obravnava problematiko čezmejnega kriminala, prekupčevanja, zlasti z mamili in ljudmi, in nezakonitega preseljevanja, prav tako pa poziva k nadaljnji krepitvi sodelovanja pri upravljanju meja in gibanja;

28.  poudarja, da je nujno treba izboljšati upravljanje preseljevanja v črnomorsko regijo in iz nje ter bolje politično, gospodarsko in socialno vključiti priseljence na podlagi načel celovitega pristopa EU k vprašanjem preseljevanja;

29.  opaža, da se je v zadnjih letih število nesreč na morju s človeškimi žrtvami in okoljsko škodo povečalo ter da obalne države niso zmožne zagotoviti usklajenih in uspešnih reševalnih akcij; v zvezi s tem poziva EU, naj uporabi celovito pomorsko politiko za usklajevanje dejavnosti iskanja, reševanja in preprečevanja nesreč na Črnem morju; poziva k vzpostavitvi črnomorske strategije nadzora;

30.  je prepričan, da bi morala varnostna strategija za črnomorsko regijo vsebovati tudi cilje za izboljšanje upravljanja, demokratične vladavine, spoštovanje človekovih pravic in zmogljivosti držav; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vključita pobude za gradnjo institucij in demokratično upravljanje, ki so bistvenega pomena za vsako državo, ki stremi k uspešnemu razvoju; poudarja, da je cilj boljšega vladanja, pravne države in državnih ustanov v nekdanjih sovjetskih državah regije sam po sebi varnostna strategija, saj popolna ali delna neuspešnost države in politična stagnacija ustvarjata pogoje za zunanje vmešavanje in nadnacionalne grožnje;

31.  poudarja, da mora biti v strategiji EU za črnomorsko regijo pomembno mesto dodeljeno varstvu človekovih pravic in širjenju demokracije v regiji, kar mora vključevati spodbujanje uspešnega medsebojnega sodelovanja med nevladnimi organizacijami in zagovorniki človekovih pravic;

32.  opozarja, da je ena izmed prednostnih nalog EU vse večje spoštovanje človekovih pravic in demokracije po vsem svetu; opominja, da v zasedeni Južni Osetiji in Abhaziji vsak dan prihaja do kršenja človekovih pravic; poziva EU in zlasti Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se dejavno odzoveta na vse oblike kršitev človekovih pravic v črnomorski regiji;

33.  poudarja pomembno vlogo, ki jo ima organizacija OVSE v regiji, in meni, da mora EU nujno sodelovati z OVSE na področju vzpostavljanja institucij, pravne države, opazovanja volitev, svobode medijev ter demokracije in človekovih pravic;

Energetika, promet in okolje

34.  po eni strani meni, da je črnomorska regija strateško pomembna za zanesljivo energetsko oskrbo in diverzifikacijo te oskrbe v EU, ter glede tega ponovno poudarja, da ima skladna strategija za črnomorsko regijo bistven pomen; po drugi strani pa meni, da je sodelovanje na področju energije, prometa in okolja ključno za skladen in trajnosten razvoj regije; pozdravlja začetek izvajanja partnerstva za okolje in nestrpno pričakuje začetek izvajanja dveh drugih partnerstev za promet in energijo; poziva k hitremu in učinkovitemu izvajanju; meni, da bi razvoj skupnega pravnega okvira na regionalni ravni prinesel velike koristi z vidika učinkovitejšega sodelovanja in sinergij o teh vprašanjih; je prepričan, da bi ustanovitev poklicnih in institucionalnih mrež ter podpora zanje lahko okrepili zmogljivost za skupno in učinkovito odločanje;

35.  poudarja, da je treba okrepiti večstransko sodelovanje na področju energije v črnomorski regiji na osnovi osrednjih načel Svetovne trgovinske organizacije in pogodbe o energetski listini; podpira popolno tržno in regulativno povezovanje na podlagi zakonodaje EU o energiji in okolju ter spodbuja sodelovanje držav v širši črnomorski regiji pri pogodbi o energetski skupnosti; podpira tudi pomoč EU, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj za posodobitev energetske infrastrukture v regiji;

36.  poudarja, da morajo imeti države članice skupen pristop do črnomorske regije, da bi EU lahko uresničila svoj dolgoročni cilj zanesljive oskrbe z energijo in stabilnosti v sosedskih državah;

37.  ponavlja, da bi morala Komisija odločneje ukrepati v podporo ukrepov, namenjenih diverzifikaciji plinske oskrbe, in da je potreben skupen normativni okvir za spodbujanje preglednega, konkurenčnega in zakonsko urejenega plinskega trga; poziva EU, naj hkrati dejavno razvija sodelovanje s črnomorskimi državami in jim ponudi boljše priložnosti za podporo energetskim projektom v interesu EU; v zvezi s tem pozdravlja pristop Republike Moldavije in Ukrajine k energetski skupnosti;

38.  poudarja, da je treba nujno ustanoviti parlamentarno skupščino Euronest, ki bo prispevala k doseganju ciljev vzhodnega partnerstva in bo pozitivno vplivala na vprašanja o zanesljivi oskrbi z energijo;

39.  opozarja na cilj EU, da bo diverzificirala poti in vire oskrbe ter pripravila skupno energetsko politiko EU; znova opozarja na pomen projektov južnega koridorja, zlasti na velik pomen strateškega projekta EU Nabucco in njegove čimprejšnje izvedbe za zanesljivo oskrbo Evrope z energijo; je seznanjen s projektom Južni tok; opozarja tudi na pomen prevoza utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo, v obliki projekta povezave Azerbajdžan-Gruzija-Romunija in razvoja terminalov za utekočinjeni plin v črnomorskih pristaniščih;

40.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 sklene sporazume z državami, ki bi lahko oskrbovale plinovod Nabucco;

41.  meni, da mora sveženj za energetsko infrastrukturo, ki ga bo kmalu predstavila Komisija, pripisati velik pomen predlaganim energetskim projektom v črnomorski regiji; poudarja, da lahko tranzitne poti, ki vodijo skozi države v regiji, zelo izboljšajo zanesljivo oskrbo v EU;

42.  poudarja potencial obnovljivih virov energije v črnomorski regiji, ki lahko v prihodnosti pomembno prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo na svetovni ravni in k trajnostni gospodarski rasti, ter poziva Komisijo in države ob obalah Črnega morja, naj sprostijo ta potencial;

43.  poziva partnerstvo med EU in črnomorsko regijo, naj v področje obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in tehnične podpore za načrtovanje omrežja vključi prenos znanja in tehnologije, ter poudarja, da je varčevanje z energijo bistveno za zanesljivo oskrbo; podpira raziskave za nadomestne energetske vire, zlasti obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetski prihranek, ki so bistvenega pomena za soočanje z izzivi podnebnih sprememb in prispevek k vsesplošnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

44.  podpira nadaljnji razvoj pobud v okviru programov TRACECA in INOGATE; poziva EU, naj še bolj okrepi podporo za infrastrukturne projekte v regiji, neposredno in prek usklajevanja z drugimi plačniki in vlagatelji;

45.  meni, da je treba za namene mednarodne trgovine in prevoza ogljikovodikov v regiji nujno razviti pristanišča EU ob Črnem morju in izlivu Donave, vključno z naftnimi in plinskimi terminali ter ureditvami intermodalnega prevoza; meni, da je treba posodobiti infrastrukturo na črnomorskem območju in zagotoviti povezave z evropskimi prometnimi koridorji; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo zaključek prednostnih vseevropskih prometnih projektov na oseh 7, 18, 21 in 22 iz priloge II Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja ter njihovo postopno vključevanje v koridor TRACECA, centralne osi, jugovzhodne osi in mednarodne pomorske prometne poti, kot so opredeljene v sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Razširitev glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države – Smernice za promet v Evropi in sosednjih regijah“ (KOM(2007)0032, pa tudi vseevropska prometna koridorja 8 in 9;

46.  poziva države ob obalah Črnega morja, naj sklenejo memorandum o soglasju za razvoj črnomorskih pomorskih koridorjev, ter poziva Komisijo, naj odpre proračunsko vrstico TEN-T s sredstvi za črnomorske pomorske koridorje, podobno tistim za koridorje v Baltskem, Severnem in Sredozemskem morju;

47.  pozdravlja dejavnosti, namenjene širjenju skupnega zračnega prostora EU na črnomorske države; poziva Komisijo, naj si prizadeva za dialog z Republiko Moldavijo o liberalizaciji njenega zračnega prometa ter naj čim prej začne pogajanja za pridružitev Republike Moldavije k skupnemu zračnemu prostoru EU;

48.  poudarja pomembnost črnomorske regije kot nahajališča naravnih virov in je zelo zaskrbljen zaradi okoljskih razmer v tej regiji; poudarja, da je treba nujno vzpostaviti ravnovesje med gospodarskim razvojem in okoljskim varstvom ter oblikovati skupni pristop k temu izzivu; zato poudarja, da je treba v celoti izvajati Konvencijo o varstvu Črnega morja pred onesnaževanjem;

49.  poziva Komisijo, naj pri financiranju infrastrukturnih projektov v črnomorski regiji, ki bi moralo biti pogojeno s pozitivno presojo okoljskega vpliva, nameni prednost zahtevam za energetsko učinkovitost ter zaščito okolja in podnebja; opominja na izzive, ki so posledica podnebnih sprememb v črnomorski regiji, in zato poziva k poglobljenemu sodelovanju med obalnimi črnomorskimi državami, zlasti pri preprečevanju izrednih razmer;

50.  poziva EU, naj črnomorsko regijo vključi v celostno pomorsko politiko, zlasti v skupno ribiško politiko, z enakimi pogoji kot za druga evropska povodja; EU bi morala uporabiti vse potrebne diplomatske prijeme, da bi črnomorske države zunaj EU prepričala, naj čim bolj spoštujejo načela skupne ribiške politike; poudarja, da je treba ustvariti ločen upravni organ za skupne staleže in uporabiti mehanizem večletnih načrtov upravljanja;

Gospodarski, družbeni in človeški razvoj

51.  je prepričan, da bi bilo treba spodbujati gospodarski, družbeni in človeški razvoj v regiji kot celoti; pripisuje poseben pomen spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v regiji; poudarja, da ima regija izjemne naravne vire, ki lahko spodbudijo hitro gospodarsko rast; poudarja, da je ustrezno upravljanje teh virov bistveno za omogočanje takšnega razvoja;

52.  poudarja, da sta dodatna liberalizacija trgovine in okrepitev trgovanja znotraj regije nujni za gospodarski razvoj regije; poudarja pomen vzpostavitve območja gospodarskih priložnosti in blaginje za lokalne prebivalce in trgovinske partnerje v črnomorski regiji; poudarja, da se je treba boriti proti goljufijam in korupciji, da bi regija postala privlačnejša za vlagatelje; poudarja pomembnost sodelovanja na področju turizma ter razvoja pristanišč in priobalnih dejavnosti; podpira celostno pomorsko politiko, katere cilj je družbeno-gospodarski razvoj pomorskih regij, vendar obžaluje, da je njena črnomorska razsežnost slabo razvita; pozdravlja rezultate sodelovanja na področju izobraževanja, raziskav in tehnologije; znova spodbuja pospeševanje družbenega razvoja in močne civilne družbe; poudarja, da mora EU z državami v regiji nadaljevati dialog o vizumskih olajšavah;

53.  izraža prepričanje, da bi morala EU imeti večjo vlogo v regiji Črnega morja in tamkajšnjim državam ponuditi boljše obete za tesnejše povezovanje s politikami EU; poudarja, da je treba natančno obravnavati, podrobno preučiti in spodbujati priložnosti za liberalizacijo trgovine in vzpostavitev prostotrgovinskega območja v skladu z načeli Svetovne trgovinske organizacije;

54.  opozarja na dolgoletno strateško partnerstvo med EU in Rusijo ter na njune skupne interese za okrepitev dvostranske trgovine in naložb, omogočanje in liberalizacijo trgovine v svetovnem gospodarstvu ter krepitev in razvoj konkurence, tudi v črnomorski regiji;

55.   priznava, da je svetovna finančna kriza močno prizadela regijo Črnega morja, ostro presekala obdobje gospodarske rasti, ki je v povprečju dosegala 6 % letno, in ustavila dotok tujega kapitala, nujnega za nadaljnji gospodarski razvoj črnomorskih držav, kar je postavilo finančni sistem regije v izjemno težaven položaj; poudarja, da je treba te razmere obravnavati s krepitvijo finančne in bančne pravne ureditve, izboljšanjem verodostojnosti in preglednosti sistema javnih financ, bojem proti davčnim utajam, izogibanju davkom in korupciji, krepitvijo regionalnega sodelovanja in boljšim usklajevanjem med regionalnimi organizacijami, kot je Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje;

56.  v okviru strategije spodbuja razvoj celostnega pristopa in uporabo ustaljenih načel kohezijske in sosedske politike EU, kar lahko prispeva k učinkovitim rezultatom in omogoča proces gradnje zmogljivosti za regije, ki zaostajajo v razvoju; zlasti meni, da je treba okrepiti čezmejno sodelovanje med regijami, da bi z usklajenimi ukrepi rešili skupne težave; poudarja, da Evropsko združevanje čezmejnega sodelovanja (EGTC) ponuja primeren okvir sodelovanja za strukturirano vladanje na več ravneh; poziva Komisijo, naj razišče načine boljšega usklajevanja različnih evropskih instrumentov za čezmejno sodelovanje na zunanjih mejah Unije;

57.  poudarja, da je izmenjava praktičnih zgledov med regijami bistvenega pomena za vsa področja sodelovanja, saj bi regije, ki imajo dolge izkušnje z razvojem in izvajanjem projektov, lahko preostalim pomagale doseči večjo uspešnost;

58.  meni, da je izboljšanje upravne zmogljivosti vseh lokalnih in regionalnih interesnih skupin v črnomorski regiji bistvenega pomena, da bi zagotovili učinkovito izvajanje in dobro finančno poslovodenje projektov EU, večjo preglednost in odgovornost ter uravnotežen ozemeljski razvoj celotne regije;

59.  opozarja na pomen vizumskih olajšav in mobilnosti ljudi v regiji ter poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi preferencialnih vizumskih ureditev za podjetja, akademike, mlade, lokalne uradnike in druge skupine, da se okrepijo stiki v celotni regiji, zlasti za krepitev zaupanja; spodbuja pripravo skupnih projektov, povezanih s spodbujanjem kulturne dediščine in turizma v regiji, pod okriljem EU;

60.  meni, da je treba trajno spodbujati programe za spodbujanje medkulturnega in medverskega dialoga, da bi okrepili sodelovanje v regiji; prav tako so nujne skupne pobude na področju izobraževanja in medijev, da bi ustvarili in utrdili dejanske vezi med prebivalci in oblikovalci javnega mnenja v regiji; meni tudi, da so pobude, kot je mreža črnomorskih univerz, dober primer, kako lahko akademsko sodelovanje sproži pozitivno sinergijo v regiji; poziva h krepitvi akademskih in študentskih mrež, e-infrastruktur in skupnih raziskovalnih projektov; pozdravlja pobudo za ustanovitev in podporo visokošolske ustanove Črnega morja za pomoč pri oblikovanju regionalne elite, ki bi sodelovanje lahko obravnavala kot naravno metodo za reševanje skupnih izzivov;

61.  priznava rezultate projekta črnomorskih medsebojnih povezav pri vzpostavljanju regionalne raziskovalne in izobraževalne mreže v širši črnomorski regiji ter njene povezave s komunikacijsko mrežo visoke zmogljivosti in hitrosti za vse raziskovalce v Evropi (GEANT); poziva Komisijo, naj nadaljuje podporne raziskovalne projekte v črnomorski regiji, kot so HP-SEE, SEE-GRID, SCENE, CAREN in BSRN;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic in vseh črnomorskih držav.

(1) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 64. (2) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 443.