Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucij z dne 1. decembra 2005 o pripravah na šesto ministrsko konferenco WTO v Hongkongu(1), z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci WTO v Hongkongu(2), z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(3), z dne 7. septembra 2006 o odložitvi pogajanj o razvojnem načrtu iz Dohe(4), z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma(5), z dne 23. maja 2007 o sporazumih za gospodarsko partnerstvo(6), z dne 12. decembra 2007 o sporazumih za gospodarsko partnerstvo(7), z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi(8) ter resolucije za reformo Svetovne trgovinske organizacije(9), z dne 9. oktobra 2008 o ustavitvi kroga pogajanj iz Dohe v okviru Svetovne trgovinske organizacije in o prihodnosti razvojne agende iz Dohe(10), z dne 25. marca 2009 o sporazumu o gospodarskem partnerstvu med državami Cariforuma na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani(11), stališča z dne 25. marca 2009 o predlogu za sklep Sveta o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med državami Cariforum na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani(12), z dne 5. maja 2010 o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko(13) in z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske Unije z Latinsko Ameriko(14),

–  ob upoštevanju Ženevskega sporazuma o trgovini z bananami med Evropsko unijo ter Brazilijo, Kolumbijo, Kostariko, Ekvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Mehiko, Nikaragvo, Panamo, Perujem in Venezuelo ter Sporazuma o trgovini z bananami med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike (v nadaljevanju „sporazum o trgovini z bananami“),

–  ob upoštevanju sporazuma iz Marakeša o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (WTO),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (Sporazum iz Cotonouja),

–  ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu med državami Cariforuma na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi,

–  ob upoštevanju zaključka pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Srednjo Ameriko,

–  ob upoštevanju zaključka pogajanj med EU ter Kolumbijo in Perujem o večstranskem trgovinskem sporazumu,

–  ob upoštevanju izjav z ministrske konference WTO, sprejetih 14. novembra 2001 v Dohi in 18. decembra 2005 v Hongkongu, in predsednikovega povzetka, sprejetega 2. decembra 2009 v Ženevi,

–  ob upoštevanju odstopanja od uporabe člena I sporazuma GATT, ki je bilo odobreno novembra 2001 v Dohi (odstopanje iz Dohe) za trgovinske preferenciale Sporazuma iz Cotonouja, za obdobje, skladno s temi trgovinskimi preferenciali, torej do 31. decembra 2007,

–  ob upoštevanju dogovora med ZDA in Evropsko skupnostjo o bananah z dne 11. aprila 2001,

–  ob upoštevanju poročila generalnega direktorja WTO z dne 22. decembra 2009 o uporabi dobrih uslug (v skladu s členom 3.12 dogovora o reševanju sporov) v sporih ES – Režim za uvoz banan (DS361), ki ga je sprožila Kolumbija, in ES – Režim za uvoz banan (DS364), ki ga je sprožila Panama,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane,

–  ob upoštevanju izjave Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 1. aprila 2010 o sporazumu o bananah med EU in Latinsko Ameriko ter njegovem vplivu na pridelovalce banan iz držav AKP in Evropske unije,

–  ob upoštevanju vprašanj z dne 24. januarja 2011 Svetu (O-0012/2011 – B7-0007/2011) in Komisiji (O-0013/2011 – B7-0008/2011) o sklenitvi Ženevskega sporazuma o trgovini z bananami,

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker sporazumi o trgovini z bananami zaključujejo najdaljši spor med EU in dobaviteljicami banan s statusom države z največjimi ugodnostmi (MFN) v Latinski Ameriki; ker zaključujejo tudi posebno piker postranski spor med ZDA in EU ter odpravljajo možnost škodljivih sankcij, ki bi jih lahko uvedle ZDA; ker prav tako zaključujejo vse zahteve dobaviteljev iz vseh držav z največjimi ugodnostmi v Latinski Ameriki glede zadnjih treh širitev EU,

B.  ker je do 1. julija 1993 vsaka država članica EU ohranila svoj uvozni režim za banane, pri čemer so nekatere države članice imele posebne ureditve, ki so koristile državam, s katerimi imajo močne zgodovinske vezi,

C.  ker so po sprejetju Uredbe Sveta (EGS) št. 404/93 mnoge latinskoameriške članice WTO, ki dobavljajo banane v EU na osnovi načela države z največjimi ugodnostmi, in Združene države Amerike začele postopke v okviru WTO za poravnavo sporov zoper EU glede različne obravnave banan, ki so jih na trg Evropske unije uvozili različni dobavitelji,

D.  ker je bilo ugotovljeno, da so nekateri vidiki režima Evropske skupnosti za uvoz banan neskladni s predpisi WTO,

E.  ker so države, ki so sprožile pritožbo, zavrnile številne predloge Evropske skupnosti za spremembo režima, da bi bil tako v skladu s priporočili in sklepi organa za reševanje sporov,

F.  ker je bilo ugotovljeno, da nov režim Evropske skupnosti za banane, uveden 1. januarja 2006, še vedno ni v skladu z obveznostmi EU do WTO,

G.  ker se izvaža le približno 20 % svetovne pridelave banan, saj je večina pridelave namenjena domačim trgom,

H.  ker obstajajo velike razlike glede produktivnosti in stopnje konkurenčnosti pri pridelavi banan v samih državah in med njimi; ker so države Latinske Amerike in Filipini najbolj konkurenčne pridelovalke in največje izvoznice,

I.  ker je EU zaključila pogajanja s Kolumbijo in Perujem o večstranskem trgovinskem sporazumu ter s šestimi srednjeameriškimi državami o pridružitvenem sporazumu,

J.  ker domači program EU za podporo POSEI (program možnosti za oddaljene in otoške regije) pomaga pridelovalcem v najbolj oddaljenih regijah EU,

K.  ker so na lestvici svetovnega kmetijskega izvoza banane na četrtem mestu in ker je EU največji (neto) uvoznik banan na svetu s skoraj 5 milijoni ton v letu 2007,

L.  ker ima pridelava banan velik vpliv na lokalne skupnosti, ne samo v gospodarskem smislu, ampak tudi glede okoljskih in migracijskih standardov ter standardov dela,

M.  ker večnacionalna podjetja, ki delujejo v Latinski Ameriki, nadzirajo več kot 80 % svetovnega trga,

N.  ker je sistem stopnje tarifne kvote v EU za države AKP oblikoval pogoje za izvažanje znatnih količin banan v EU, in je tudi omejil vplive trgovinskih sporazumov na evropske pridelovalce ter zaščitil veliko število delovnih mest, povezanih s to dejavnostjo,

O.  ker bo sporazum povzročil znatno zmanjšanje tarif (35 % med letom 2010 in 2017) za države uvoznice, ki niso države AKP; ker se bodo zato pridelovalci iz držav AKP in EU skoraj gotovo morali prilagoditi novim razmeram na mednarodnem trgu,

1.  je seznanjen s sporazumi o trgovini z bananami in pozdravlja zaključek enega tehnično najbolj zapletenega, politično občutljivega in trgovinsko pomembnega pravnega spora, ki je bil kdaj koli obravnavan v WTO;

2.  meni, da je doseženi sporazum dobra rešitev, vendar mu ni uspelo v celoti uskladiti legitimnih interesov vseh strani; zato poziva, naj Komisija čim prej predloži oceno vpliva sporazumov o trgovini z bananami na države v razvoju, ki so proizvajalke banan, in na najbolj oddaljene regije EU v obdobju do leta 2020;

3.  pozdravlja dejstvo, da bodo sporazumi o trgovini z bananami pomenili dokončne zaveze EU glede dostopa na trg za banane in bodo vključeni v končne rezultate naslednjih uspešno zaključenih večstranskih pogajanj v okviru WTO o dostopu kmetijskih pridelkov na trg (krog iz Dohe);

4.  poudarja, da doseženi sporazum sicer predstavlja napredek v krogu pogajanj iz Dohe, vendar omejen, saj so ugotovljene težave veliko obširnejše narave kot same banane;

5.  poudarja, da bodo ob potrditvi Ženevskega sporazuma o trgovini z bananami nerešeni spori in vse pritožbe, ki so jih do 15. decembra 2009 predložili posamezno ali skupno vsi dobavitelji banan iz držav Latinske Amerike z največjimi ugodnostmi glede na trgovinski režim EU za banane, obravnavani kot poravnani;

6.  ugotavlja, da zneski v letu 2010 kažejo stabilne oziroma nekoliko povečane cene banan za potrošnike EU;

7.  poudarja, da bo EU postopoma do leta 2017 zmanjšala svoje uvozne tarife za banane iz Latinske Amerike s 176 EUR/tono na 114 EUR/tono in tako ogrozila male in srednje pridelovalce v državah AKP, EU in v njenih najbolj oddaljenih regijah (ki že tako spadajo med evropske regije z najvišjo stopnjo brezposelnosti);

8.  poudarja, da bodo sporazumi o trgovini z bananami omogočali, da bo sektor banan izključen iz pogajalskega kroga v Dohi o tropskih pridelkih; medtem ko bo za tropske pridelke veljalo veliko znižanje tarif, poudarja, da bodo znižanja tarif za „pridelke z ukinjenimi preferenciali“ v interesu držav AKP izvedena v relativno daljšem obdobju kot predvideva splošna formula, ki se je uporabljala pri pogajanjih; vendar poudarja, da sporazumi o trgovini z bananami ne morejo zajamčiti sprejemljivega sporazuma za države AKP o tropskih pridelkih in zmanjševanju prednostne obravnave, saj so nekatera velika gospodarstva v vzponu že zavrnila predloge, oblikovane v času sporazumov o trgovini z bananami, kot so pokazali odzivi Indije in Pakistana med sejo generalnega sveta WTO decembra 2009;

9.  poudarja, da je EU bananam iz držav AKP vedno podelila posebne tarifne preferenciale; opozarja, da so nekatere članice WTO večkrat oporekale glede skladnosti preferencialne obravnave s pravili WTO; poudarja, da so številne sodne odločitve sosvetov za reševanje sporov WTO, pritožbenega organa in posebnih razsodnikov zahtevale spremembo veljavnega režima;

10.  obžaluje, da se pri pogajanjih o večstranskem sporazumu z andskimi državami ni ohranil prvotni regionalni pristop, kar postavlja Ekvador v položaj, v katerem ne koristi enakih tarif kot Kolumbija in Peru;

11.  poudarja, da so zaradi sedanjih sporazumov od leta 2008 banane iz držav AKP imele dostop v EU brez dajatev in kvot;

12.  poudarja, da bodo vzporedni pogovori z državami AKP vodili k dogovoru, da bodo poleg redne pomoči EU glavne izvoznice banan AKP prejele dodatno pomoč s pomočjo novega programa spremljevalnih ukrepov za banane (BAM); poudarja, da bi bila finančna ureditev za spremljevalne ukrepe za banane lahko nezadostna v smislu sredstev in prekratka v smislu obdobja za izvajanje, da bi lahko učinkovito pomagala pridelovalcem banan iz držav AKP, da se prilagodijo učinkom sprememb v uvoznem režimu EU; poziva Komisijo, naj jasno navede, da je finančna ureditev dodatni denar poleg sedanjih sredstev za sodelovanje ter da ni le prispevek k nacionalnim proračunom, ki ne more biti namenjen za določene programe, kot sta izobraževanje in diverzifikacija; poziva Komisijo, naj predloži novo večletno finančno ureditev;

13.  poziva Komisijo, naj 18 mesecev pred iztekom programa izvede oceno programa spremljevalnih ukrepov glede banan, vključno s priporočili o sprejetju dodatnih ukrepov in njihovi vrsti;

14.  odločno zavrača vse poskuse financiranja programa za države AKP, ki pridelujejo banane, s prerazporeditvijo sredstev iz proračunskih vrstic za razvojno sodelovanje;

15.  poudarja, da bo pomembno porazdeliti sredstva iz spremljevalnih ukrepov za banane po državah na podlagi njihovih predvidenih izgub glede izvoza banan in pridelave v skladu z ravnijo razvoja države, preizkušenih kazalnikov in obsega trgovine z bananami z EU; poudarja, da je treba poiskati pravilno ravnotežje med tremi oblikami morebitnih ne medsebojno izključujočih ukrepov: tistih, ki bi izboljšali učinkovitost sedanje pridelave, tistih, ki bi povečali lokalno dodano vrednost, in tistih, ki bi državam pomagali pri preusmeritvi od pridelave banan;

16.  poziva EU in države AKP, naj predlagajo ukrepe za pomoč državam, ki so močno odvisne od pridelave banan, da diverzificirajo svoja gospodarstva, vključno z obsežnejšo pomočjo za trgovino;

17.  poudarja, da so banane eden izmed glavnih kmetijskih pridelkov nekaterih najbolj oddaljenih regij Unije, zlasti francoskih čezmorskih departmajev Guadeloupe in Martinika, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov;

18.  priporoča, da se upošteva družbeno-gospodarski pomen sektorja banan v najbolj oddaljenih regijah EU ter njegov prispevek k doseganju cilja socialne in gospodarske kohezije s pomočjo ustvarjenih delovnih mest, dohodka, gospodarskih dejavnosti, ter vpliva, ki ga ima na vzdrževanje okoljskega in krajinskega ravnovesja, kar spodbuja razvoj turizma;

19.  ugotavlja, da je bil leta 2006 sprejet program POSEI zaradi evropske tarife za dostop na trg, dogovorjene v WTO, v višini 176 EUR/tono, kar pomeni, da tarifa iz sporazumov WTO o trgovini z bananami še ni bila upoštevana pri proračunu za POSEI; spodbuja zadevne organe EU, naj prilagodijo podporo za domače pridelovalce EU, ki je vključena v proračun programa POSEI, in sprejmejo druge ukrepe za zagotovitev, da bodo ob tendenci liberalizacije svetovne trgovine banan evropski pridelovalci lahko ostali na trgu in nadaljevali svoje tradicionalne dejavnosti;

20.  meni, da bi sporazumi o trgovini z bananami lahko znatno vplivali na pridelovalce iz držav AKP ter EU in njenih najbolj oddaljenih regij; zato poziva Komisijo, naj poveča podporo zanje ter jo po potrebi podaljša do leta 2020;

21.  opaža, da je pridelava banan v najbolj oddaljenih regijah EU v skladu z višjimi socialnimi in okoljskimi standardi v primerjavi z večino držav Latinske Amerike; opozarja, da so v najbolj oddaljenih regijah Unije količine aktivnih snovi, kot so pesticidi, 20 do 40-krat manjše od uporabljenih v pridelavi v Južni in Srednji Ameriki; prav tako pa se na fitosanitarnem področju večina aktivnih snovi, ki so z evropskimi pravili za varnost hrane prepovedana, obsežno uporabljajo na plantažah v Južni in Srednji Ameriki;

22.  ugotavlja, da se je v najnovejših dvostranskih sporazumih EU s pridelovalci banan (večstranski trgovinski sporazum s Kolumbijo in Perujem ter pridružitveni sporazum s Srednjo Ameriko) EU strinjala, da bo do 1. januarja 2020 postopno zmanjšala svoje uvozne tarife za banane, ki izhajajo iz teh držav, na 75 EUR/tono;

23.  ugotavlja, da bo preferencialno razmerje 39 EUR/tono, ki ga bodo zagotovili sporazumi o trgovini z bananami, znatno izboljšalo konkurenčnost na trgu EU za druge izvoznike osmih andskih in srednjeameriških držav ter nadnacionalnih podjetij, ki delujejo v regiji; poudarja, da bodo od leta 2020 dalje koristi teh držav, ki že izvažajo banane v EU, znatne, saj se bodo tako izvozi kot cene, za katere prodajajo svoje banane, povečali;

24.  poudarja, da bi drugi izvozniki v EU, ki so obravnavani po načelu največjih ugodnosti, (daleč najpomembnejši je Ekvador), kot tudi države AKP in najmanj razvite države, glede na države podpisnice sporazuma o trgovini z bananami, lahko izkusili padec konkurenčnosti na trgu EU;

25.  meni, da mora biti dostop na trg EU dovoljen le pridelovalcem, ki spoštujejo agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela (ILO), človekove pravice in okoljska pravila;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Brazilije, Kolumbije, Kostarike, Ekvadorja, Gvatemale, Hondurasa, Mehike, Nikaragve, Paname, Peruja in Venezuele, Združenim državam ter državam AKP.

(1) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 126. (2) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155. (3) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123. (4) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 244. (5) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 182. (6) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 301. (7) UL C 323 E, 18.12.2008, str. 361. (8) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 64. (9) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 77. (10) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 31. (11) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 101. (12) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 256. (13) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0141. (14) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0387.