Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek I – Evropski parlament, oddelek II – Svet, oddelek IV – Sodišče, oddelek V – Računsko sodišče, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor, oddelek VII – Odbor regij, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2011/2017(BUD))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(2),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2009 skupaj z odgovori revidiranih institucij(4),
– ob upoštevanju členov 23(7) in 79 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0049/2011),
A. ker trenutni finančni, gospodarski in socialni položaj EU zahteva, da se institucije odzovejo s potrebno kakovostjo in učinkovitostjo ter da uporabljajo stroge postopke upravljanja, da bi lahko ustvarili prihranke,
B. ker bi bilo treba institucijam zagotoviti zadostna sredstva, čeprav je treba v trenutnem gospodarskem okviru ta sredstva upravljati strogo in učinkovito,
C. ker Evropski parlament v tej fazi letnega postopka pričakuje načrte prihodkov in odhodkov drugih institucij ter predloge svojega predsedstva za proračun za leto 2012,
D. ker je zlasti koristno, da Odbor za proračun in predsedstvo nadaljujeta okrepljeno sodelovanje med organoma že četrto leto, leta 2012, med celotnim proračunskim postopkom,
E. ker je predsedstvo v skladu s členom 23 poslovnika Parlamenta pristojno za sprejemanje finančnih, organizacijskih in upravnih odločitev v zvezi z notranjo organizacijo Parlamenta, Odbor za proračun pa je pristojen za določitev načrta proračunskih prihodkov in odhodkov Parlamenta v okviru letnega proračunskega postopka,
F. ker bi se moral vpliv začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe na razdelek 5 stabilizirati v letu 2012, čeprav bo na primer ESZD imela učinek, ki ga je trenutno še težko količinsko opredeliti,
G. ker bo širitev s pridružitvijo Hrvaške, načrtovano v letu 2013, imela posledice za proračun za leto 2012, zlasti glede sredstev za nove poslance in zaposlovanja osebja,
H. ker se je v preteklih letih proračunski organ odločil, da sprejme preudaren pristop glede upravnih dohodkov in tako zagotovi znatne rezerve v okviru zgornje meje razdelka 5,
I. ker zgornja meja razdelka 5 večletnega finančnega okvira (VFO) za proračun EU za leto 2012 znaša 8.754 milijonov EUR (kar pomeni povečanje za 340 milijonov EUR ali 4 % v primerjavi z letom 2011, vključno z upoštevanjem dvoodstotne inflacije),
J. ker je Parlament kot pristojni sozakonodajalec sklenil, da bo našel razumno ravnotežje med svojimi človeškimi viri in novimi pristojnostmi po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (19,67 % skupne vsote razdelka 5 v letu 2009, 19,99 % v letu 2010 in 20,03 % v letu 2011),
K. ker je bistveno, da se spremljajo gibanja pri porabi razdelka 5 v letu 2011, da bi oblikovali ustrezna predvidevanja za prihodnje proračune,
L. ker je predsedstvo s sklepom 24. marca 2010 sprejelo srednjeročno nepremičninsko strategijo Parlamenta, ki določa nekatere ključne parametre za njegovo prihodnjo nepremičninsko politiko; ker je Parlament kot del te strategije sklenil, da bo še naprej dajal prednost nakupu stavb (kadar je razumno) in se pri tem osredotočil na svoje kraje dela; ker je zgodnje plačilo, z namenom zmanjšati stroške financiranja, še vedno ena od ključnih prednostnih nalog v prihodnosti,
Splošni okvir in prednostne naloge za proračun 2012
1. opozarja na težaven položaj v zvezi z zgornjo mejo odhodkov razdelka 5 za leto 2012 in se popolnoma zaveda dejstva, da bodo institucije lahko naletele na težave pri izpolnjevanju vseh finančnih potreb ob sočasnem ohranjanju proračunske discipline in varčnosti zaradi spoštovanja večletnega finančnega okvira;
2. določi kot prednostno nalogo načelo zakonodajne odličnosti, da bi se ustrezno odzvali na trenutne politične izzive, kar zahteva konsolidacijo sredstev, potrebnih za obravnavo novega institucionalnega okvira, ki je posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; meni, da bi moral biti proračun Parlamenta in drugih institucij za leto 2012 proračun konsolidacije, nenazadnje zato, ker lahko služi tudi kot referenca za naslednji večletni finančni okvir;
3. poudarja, da prizadevanje za konsolidacijo ne bi smelo preprečiti naložb (npr. v tehnologijo), ki bodo prinesle dolgoročne prihranke;
4. meni, da so druga prednostna naloga načela dobrega upravljanja (člen 27 finančne uredbe), namreč gospodarnost, uspešnost in učinkovitost; meni, da bi morala biti ta načela jasno izražena v duhu odgovornosti v proračunih Parlamenta in drugih institucij ter v njihovih organizacijskih kulturah; v skladu s tem meni, da je treba pri izvajanju različnih politik upoštevati dosežene rezultate ter redno ocenjevati stroške in koristi različnih izdatkov, kadarkoli je to mogoče in kadar njihov obseg to zahteva;
5. meni, da bi morale institucije kot rezultat izvajanja teh načel predložiti načrte za zmanjšanje stroškov; s tem v zvezi meni, da bi bilo treba razmisliti o koristih centralizacije, da bi tako ustvarili ekonomije obsega (na primer centralizirana javna naročila, skupne službe institucij) ter o tem, kaj bi moralo ostati ali biti decentralizirano;
6. meni, da morajo biti natančnost, preprostost in preglednost rezultat izvajanja načel dobrega upravljanja; s tem v zvezi zahteva predložitev organigrama za vsako institucijo skupaj s stroški vsakega posameznega oddelka; poleg tega zahteva, da se vsak strošek jasno opredeli in utemelji z jasnim razlikovanjem med fiksnimi in spremenljivimi stroški, da bi spoštovali načela ničelnega predračunavanja;
7. meni, da bi morali biti proračun Parlamenta in proračuni drugih institucij, najkasneje ob začetku naslednjega večletnega finančnega okvira, rezultat večletnega načrtovanja, ki krije obdobje trajanja tega okvira;
8. poudarja, da se je treba pripraviti na medinstitucionalni ravni na sprejem osebja s Hrvaške ob upoštevanju morebitne širitve EU;
9. meni, da bi morali Parlament in druge institucije predložiti dvakrat letno poročila o izvrševanju svojih lastnih proračunov in zagotoviti natančne podatke o izvrševanju vsake proračunske vrstice;
10. meni, da bi morali biti okoljska politika in EMAS(5) del kulture Parlamenta in drugih institucij ter da bi bilo treba v ta namen predložiti ukrepe za zmanjšanje porabe papirja, energije, vode in emisij;
11. ponovno opozarja, da je medinstitucionalno sodelovanje, kjer je to mogoče in ustrezno, bistvenega pomena za izmenjavo primerov najboljše prakse, ki spodbujajo učinkovitost in omogočajo prihranke; meni, da bi morali izboljšati medinstitucionalno sodelovanje glede prevajanja, tolmačenja, zaposlovanja (EPSO) in EMAS ter ga razširiti na druga področja; zahteva temeljito revizijo zunanjega izvajanja na področju prevajanja in vloge prevajalskega centra;
12. ponovno opozarja na potrebo po celovito integriranem sistemu za upravljanje znanja; pozdravlja informacije o sistemu za upravljanje znanja, ki jih je posredovala uprava; poziva, da se pripravi poročilo o napredku o vseh informacijskih virih/sistemih, ki so na voljo poslancem; zahteva, da se določi jasen urnik za razvoj prototipa; poudarja, da je treba pospešeno izvajati politiko klasifikacije in indeksiranja; zahteva informacije o tem, kako bi lahko evropskim državljanom omogočili preprost dostop do tega sistema;
13. poudarja, da je za Evropski parlament in druge institucije zelo pomembno sprejeti ambiciozno in daljnosežno strategijo, ki zadeva orodja Web 2.0 in zlasti socialne mreže, da se okrepi vez med Evropo in državljani; prav tako meni, da bi morali Parlament in druge institucije razviti strategijo o elektronskem upravljanju; poziva k uporabi dela na daljavo, kjer je ustrezno; poziva predsedstvo, naj razmisli o vzpostavitvi računalniškega sistema v oblaku (cloud computing), ki bi omogočil zmanjšanje stroškov delovanja informacijskega sistema, izboljšal njegove rezultate in zagotovil večjo mobilnost dela Evropskega parlamenta;
14. meni, da so finančni izkazi in podobne vrste analiz stroškov največjega pomena za sprejemanje odločitev v instituciji; vztraja, da bi jih bilo treba uporabljati sistematično ter da bi morali opredeliti stalne in enkratne stroške (tj. fiksne stroške in spremenljive stroške), neposredno povezane z vsakim posebnim ukrepom;
15. zahteva, da se uporablja prerazporejanje in preusposabljanje osebja, da bi povečali mobilnost; priporoča, da se novo osebje zaposli le, če so bili postopki notranjega prerazporejanja in usposabljanja neuspešni in če je možnost nakupa zunanjih storitev neustrezna;
16. meni, da bi se morale vse institucije, ki jih zadeva pridružitev Hrvaške, dogovoriti o skupni in usklajeni strategiji za proračunsko izvrševanje; zahteva, da se opravi ocena posledic za razdelek 5;
17. meni, da bi morale vse institucije voditi aktivno nediskriminacijsko politiko, prilagoditi svoje stavbe in politiko na področju človeških virov, da bi zagotovile boljši dostop invalidom;
18. poudarja, da morajo v okviru gospodarske krize in težkega bremena javnega dolga ter omejitev v obdobju prizadevanj za konsolidacijo državnih proračunov Evropski parlament in druge institucije pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino;
Parlament
19. meni, da bi moral biti cilj Parlamenta razvoj zakonodajne odličnosti in da bi morali v ta namen biti na voljo vsi potrebni viri, ob upoštevanju proračunskih omejitev;
20. meni, da mora Evropski parlament pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino, tako da ne preseže stopnje inflacije; v skladu z medinstitucionalno usmeritvijo bodo potrebe v zvezi s širitvijo vključene v proračun s pisnim predlogom spremembe ali spremembo proračuna; potrebe za 18 novih poslancev v skladu z Lizbonsko pogodbo bodo tudi vključene v proračun s pisnim predlogom spremembe ali spremembo proračuna;
21. meni, da morajo vsi dodatni človeški viri, dodeljeni upravi Parlamenta za reševanje novih izzivov, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, zdaj doseči fazo konsolidacije; vztraja, da bi morale organizacijske strukture spodbujati nastanek sinergij s črpanjem strokovnega znanja obstoječih specializiranih oddelkov;
22. poudarja, da proračun Parlamenta za leto 2011 znaša 1.685 milijonov EUR, kar je 20,03 % razdelka 5;
23. pričakuje, da bo predsedstvo v načrtu prihodkov in odhodkov postavilo realistične zahteve; je pripravljen preučiti njegove predloge na smotrni in potrebam prilagojeni podlagi, da bi zagotovil ustrezno in učinkovito delovanje institucije; opozarja, da je namen pisnega predloga spremembe, ki ga je predsedstvo septembra posredovalo Odboru za proračun, upoštevati potrebe, ki ob pripravi načrta prihodkov in odhodkov niso bile predvidene, in poudarja, da tega ne gre obravnavati kot priložnost za obnovitev predhodno dogovorjenega načrta prihodkov in odhodkov; v skladu z medinstitucionalno usmeritvijo se potrebe v zvezi s širitvijo vključijo v proračun s pisnim predlogom spremembe ali spremembo proračuna; potrebe za 18 novih poslancev v skladu z Lizbonsko pogodbo bodo tudi vključene v proračun s pisnim predlogom spremembe ali spremembo proračuna;
24. zahteva podroben in jasen pregled tistih proračunskih vrstic, ki so bile v letu 2010 premalo izkoriščene, in pričakuje analizo razlogov za to; prav tako želi prejeti seznam vseh prenosov in uporabo teh sredstev v letu 2010 ter posodobitev končnih namenskih prejemkov glede na zneske, ki so bili predvideni v proračunu;
25. meni, da morajo poslanci imeti dostop do kakovostnih storitev, da bi lahko enakopravno opravljali svoje naloge; zato poudarja, da je enaka obravnava poslancev vseh narodnosti in jezikov zelo pomembna, to pomeni, da imajo možnost opravljati svoje dolžnosti in politične dejavnosti, ki so jim bile naložene, v lastnem jeziku, če tako želijo; meni, na primer, da je pomanjkanje tolmačenja na sejah odborov nesprejemljivo; meni, da se mora načelo dobrega finančnega upravljanja uporabljati tudi za tolmačenje in prevajanje;
26. prav tako meni, da je treba uporabiti vsa sredstva za povečanje prilagodljivosti tolmačenja kot ključnega koraka pri zagotavljanju dobrih delovnih praks, in ugotavlja, da bi v številnih primerih lahko preprečili težave in razsipavanje sredstev, če bi bilo mogoče v kratkem času zamenjati jezike glede na dejansko, ne pa načrtovano prisotnost na zasedanjih;
27. poziva k temeljitem premisleku o tem, ali bi bilo mogoče pravico evropskih državljanov, da se snidejo s svojimi evropskimi predstavniki, učinkoviteje uravnotežiti z nujno potrebo po varnosti tistih, ki delajo v institucijah; zahteva, da generalni sekretar predloži to poročilo do 30. junija 2011;
28. meni, kot je že bilo odločeno, da je treba izvesti storitev brezžičnega omrežja (wifi), ki v celoti deluje, da bi dosegli cilj zmanjšanja uporabe papirja; meni, da je treba spodbujati uporabo videokonferenc za seje, kakor tudi okolju prijaznih novih tehnologij; zahteva analizo stroškov in koristi takšnih ukrepov;
29. poudarja, da si Parlament v zvezi z nepremičninsko politiko prizadeva racionalizirati dodelitev obstoječih prostorov in ustvariti prihranke pri stroških ter ekonomije obsega; poudarja, da bo projekt razširitve stavbe KAD, ki trenutno poteka, stroški katerega so ocenjeni na približno 549,6 milijona EUR (v cenah za leto 2016), omogočil geografsko koncentracijo uprave Parlamenta v Luxembourgu, vse druge stavbe, ki so trenutno najete v Luxembourgu, pa bodo postopoma izpraznjene, s čimer se bodo omogočili znatni prihranki, ko bo projekt enkrat zaključen; opozarja na dejstvo, da bi financiranje tega gradbenega projekta lahko zahtevalo vzpostavitev specializiranih pravnih struktur (subjekt za posebne namene), saj finančna uredba prepoveduje neposredno jemanje posojil; tako bi lahko ustvarili prihranke pri stroških, če bi ta projekt financirali neposredno iz proračuna ali z neposrednim posojilom, kar jasno kaže na potrebo po prilagoditvi finančne uredbe, da se zagotovi preglednejše in neposrednejše izvajanje prihodnjih gradbenih projektov;
30. pozdravlja sklepe predsedstva z dne 24. marca 2010; znova poziva, da se oblikuje srednjeročna in dolgoročna nepremičninska strategija; meni, da bi si ta strategija morala prizadevati za iskanje najboljše rešitve ob upoštevanju načel dobrega upravljanja in potrebe po oceni različnih možnosti in nadomestnih rešitev financiranja; opozarja na predlog v zgoraj navedenem sklepu, da se uporabijo namenski prejemki belgijske vlade za vlaganja v infrastrukturo za nove pisarniške prostore za pomočnike poslancev; zahteva dodatne informacije v zvezi z uporabo teh namenskih prejemkov v ta namen in natančne informacije o alternativnih možnostih, preden se sprejme katera koli odločitev;
31. poudarja, da so potrebne nadaljnje informacije o hiši evropske zgodovine; še zlasti poziva, da se Odboru za proračun predloži natančen poslovni načrt; znova poudarja, da bi moral prejeti informacije o celotnih stroških tega projekta ter prihodnjih finančnih in pravnih posledicah za EP, in zahteva nadaljnje informacije o natečaju za arhitekturni načrt, ki poteka že od leta 2009; poudarja, da bodo vsi sklepi v zvezi s tem projektom sprejeti po običajnem parlamentarnem postopku;
32. je prepričan, da je včasih, kakor je značilno za vse velike organizacije, potrebno zunanje mnenje o uporabi virov in organizaciji dela, kar je lahko samo koristno, če je pravilno opravljeno; medtem ko poudarja, da je Parlament kot evropska politična institucija enkraten po svoji naravi, meni, da bilo treba dolgoročno razmisliti o izvedbi takšne zunanje analize organizacije in upravljanja institucije; je prepričan, da bi bilo mogoče v letu 2012 določiti nekatere specifične sektorje in jih pregledati na tak način;
33. poudarja, da je informacijska in komunikacijska politika Parlamenta pomembna in bi morala doseči vse evropske državljane ter jim olajšati neposredne stike s Parlamentom, zato zahteva, da se ocenijo rezultati, doseženi s to politiko;
34. podpira vsa prizadevanja za posodobitev sistemov finančnih računalniških aplikacij Parlamenta;
35. izraža popolno podporo vsem prizadevanjem za izvajanje učinkovitejše in strokovnejše kadrovske politike, vključno s prerazporejanjem osebja v generalnih direktoratih in med njimi;
36. meni, da so nadaljnji ukrepi pomembni v zvezi z več politikami s finančnimi vplivi, kot so EMAS, javna naročila in ukrepi, sprejeti v odgovor na priporočila iz razrešnice za proračun; opozarja, da je potrebno nenehno nadaljnje ukrepanje in analiziranje izvrševanja proračuna Parlamenta na splošno;
37. je zaskrbljen zaradi predloga o ustanovitvi oddelka za ocenjevanje evropske dodane vrednosti, ki bo izračunaval stroške „Neevrope“; se sprašuje, ali je takšna služba res potrebna; zahteva podrobnejše informacije o ustanovitvi te službe;
Druge institucije
38. poziva, da institucije predstavijo stvarne proračunske zahteve, ki temeljijo na stroških in popolnoma upoštevajo potrebo po najboljšem upravljanju omejenih sredstev; pozdravlja vzpostavitev novega oddelka X v proračunu EU za Evropsko službo za zunanje delovanje z dodeljenimi sredstvi v višini 464 milijonov EUR in je pripravljen preučiti potrebe ESZD tako glede nepremičnin kakor osebja ter odločen pozorno spremljati njegove posledice za razdelek 5, saj naj bi oblikovanje tega oddelka ne vplivalo na proračun; ni pripravljen na ogrožanje potreb obstoječih institucij;
39. meni, da je uvedba oddelka X v proračunu EU za Evropsko službo za zunanje delovanje prava rešitev, saj bo tako Evropska unija dobila institucionalen okvir, ki bo skupaj z novimi določbami o skupni zunanji in varnostni politiki/skupni varnostni in obrambni politiki izpolnil ambicije EU v zunanji politiki;
o o o
40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, Ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropski službi za zunanje delovanje.
Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).