Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o evropski strategiji za atlantsko regijo
Evropski parlament
– ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. junija 2010, v katerih je pozval Komisijo, naj do junija 2011 pripravi strategijo za atlantsko regijo,
– ob upoštevanju javnega posvetovanja, ki ga je organizirala Komisija ob objavi sporočila o evropski strategiji za atlantsko regijo,
– ob upoštevanju strategije EU za regijo Baltskega morja in strategije EU za Podonavje,
– ob upoštevanju sklepov petega kohezijskega poročila,
– ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji in Naslovu XVIII Pogodbe o delovanju Evropske unije teritorialna kohezija opredeljena kot cilj Evropske unije,
B. ker je na atlantski obali pet držav članic: Francija, Irska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo,
C. ker ima atlantska regija svoje posebnosti, natančneje:
–
dinamično pomorsko območje (zahvaljujoč pomorskemu prometu, ribolovu, energiji morja itd.),
–
območje, katerega ranljivo okolje je treba ohraniti in ki trpi zaradi posledic podnebnih sprememb (obalna erozija, ekstremni vremenski pojavi),
–
odročno območje Evropske unije, ki je težko dostopno in slabo povezano in ki ima malo glavnih mestnih centrov,
D. ker te posebnosti odstopajo od smernic, ki presegajo nacionalne omejitve in je zanje treba najti politične rešitve na evropski ravni,
E. ker je Svet junija 2010 zahteval od Komisije, naj do junija 2011 razvije strategijo za atlantsko regijo, in ker je objava sporočila Komisije predvidena za leto 2011,
1. poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje strategijo EU za atlantsko regijo kot integrirano strategijo, ki bo reševala pomorska in ozemeljska vprašanja;
2. meni, da bi bilo treba to strategijo postaviti med cilje kohezijske politike za teritorialno sodelovanje (cilj 3) in da jo je treba osnovati na integriranem, večpanožnem in ozemeljskem pristopu z bolje usklajenimi politikami med različnimi ravnmi upravljanja na določenem ozemlju, ter s poudarkom na tehtnih vprašanjih; je prepričan, da lahko evropsko ozemeljsko sodelovanje v veliki meri prispeva k izboljšanju integracijskega procesa v atlantski regiji prek večje udeležbe civilne družbe v sprejemanju odločitev in z izvajanjem konkretnih ukrepov;
3. poudarja, da je največjo dodano vrednost makroregionalnih strategij EU opaziti na večravenskem sodelovanju, usklajevanju in boljših strateških naložbah razpoložljivih sredstev, ne pa v njihovem dodatnem dodeljevanju; opozarja na sklepe švedskega predsedstva, ki ne predvidevajo novih institucij in prav tako ne nove zakonodaje ali proračuna;
4. poziva, naj se ta strategija odpre za vse regije EU vzdolž atlantske obale, tudi za najbolj oddaljene regije Makronezije;
5. meni, da bi lahko bila zunanja razsežnost te strategije okrepljena zaradi geostrateškega položaja atlantskih regij, zlasti na področju pomorske varnosti in nadzora ter v okviru mednarodnih trgovinskih odnosov; meni, da je treba obravnavati tudi mednarodno sodelovanje in tristranske pobude za sodelovanje;
6. meni, da je treba s to strategijo izvajati boljše usklajevanje ciljev in sredstev, ob močni povezavi s strategijo Evropa 2020 in politikami EU za obdobje po letu 2013; v zvezi s tem opominja, da je cilj te strategije boljša poraba finančnih sredstev EU, ne pa povečanje odhodkov;
7. poziva, naj se ta strategija dobro poveže z regionalno politiko EU in integrirano pomorsko politiko, ter meni, da bi morala tudi olajšati sinergije z drugimi politikami EU, kot so politika za vseevoropska prometna omrežja, skupna ribiška politika, podnebni in okoljski ukrepi, okvirni program za raziskave in razvoj, energetska politika itd.;
8. meni, da je teritorialna razsežnost te strategije bistvena in da bo prispevala k teritorialni koheziji Evropske unije; meni, da se bo teritorialna razsežnost morala ukvarjati predvsem z odpiranjem, medsebojno povezavo prometnih in energetskih omrežij ter z razvojem energije morja ter mestnih in podeželskih področij ter s krepitvijo vezi med celino in morjem ter med morjem in celinskimi vodami;
9. ponovno poudarja, da je pomembno izboljšati dostopnost atlantskih pomorskih regij in izboljšati pretok ljudi, blaga in storitev v teh regijah, da bi se izpolnili cilji notranjega trga in kohezijske politike, zlasti na področju razvoja ladijskega prometa na krajših razdaljah in glavnih pomorskih poteh;
10. ponovno opozarja, da je pomorski promet prednostni cilj te strategije, zlasti s pristopom prek morskih bazenov;
11. izraža veliko pohvalo spodbujanju in podpori, ki jo Evropska komisija daje načrtovanju in pripravi pomorskih plovnih poti v atlantski regiji, kot je plovna pot med Gijonom in Nantesom, s čimer bo izboljšala vseevropskega prometnega omrežja in jih naredila bolj raznolike, spodbudila gospodarske dejavnosti v pristaniščih in okrepila turizem, pa tudi prispevala k zmanjšanju emisij CO2;
12. meni, da se bodo s to strategijo reševala naslednja vprašanja skupnega interesa: energija morja, okoljske in podnebne spremembe, tudi preventiva in boj proti onesnaževanju morja s strani ladij, prevoz in dostopnost, varnost, varovanje in nadzor, raziskave, inovacije, ustvarjalne industrije, kultura, prosti čas in turizem, pomorske storitve in usposabljanja, ter ribištvo in sektor morske hrane;
13. meni, da mora ta strategija razviti sinergije med ustreznimi politikami EU ter nacionalnimi, regionalnimi ter lokalnimi politikami in zato meni, da je treba obnoviti večravensko upravljanje, ki bo temeljilo na večji udeležbi evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti;
14. izraža željo, da bi ta strategija sledila pristopu od spodaj navzgor in da bi začela pri lokalnih oblasteh, pri čemer bi vključila vse zainteresirane strani; vztraja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju te strategije povezati regionalne in lokalne javne organe, države članice, Evropsko unijo, zasebne zainteresirane strani ter organizacije civilne družbe (tudi medregionalne mreže in organizacije, ki jih to zadeva);
15. vztraja, da mora sodelovanje v tem okviru najprej temeljiti na potrebah zainteresiranih strani in zato meni, da je treba sporazumno določiti, katera politična vprašanja se bodo obravnavala;
16. meni, da bi lahko bilo evropsko združenje za teritorialno sodelovanje zanimivo orodje za lajšanje sodelovanja v okviru strategije EU za atlantsko regijo;
17. meni, da je treba strategijo izvajati od leta 2014 naprej in da jo je treba uskladiti z naslednjim večletnim okvirnim finančnim načrtom, ter da se mora ujemati z akcijskim načrtom, ki je bil dogovorjen na evropski ravni, in mora zajemati tudi seznam strukturnih načrtov;
18. meni, da bodo morale notranje in zunanje razsežnosti te strategije namenjati sredstva iz skladov Unije za atlantsko regijo, ki bodo v skladu s skupnimi prednostnimi nalogami;
19. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo poenostavljena pravila za lajšanje izvajanja te strategije in zmanjšanje pretiranega upravnega bremena;
20. poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z Evropskim parlamentom pri oblikovanju prednostnih ciljev za razvoj strategije EU za atlantsko regijo in naj Parlament redno obvešča ter se z njim posvetuje o izvajanju te strategije;
21. bo predstavil svoje poglede na prihodnjo komunikacijo Komisije v svojem poročilu o pobudi;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in drugim institucijam, ki jih ta resolucija zadeva.