Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2612(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0166/2011

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/03/2011 - 15.1

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0098

Sprejeta besedila
PDF 206kWORD 53k
Četrtek, 10. marec 2011 - Strasbourg
Pakistan - umor ministra za manjšine Šabaza Batija
P7_TA(2011)0098RC-B7-0166/2011

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2011 o Pakistanu, zlasti o umoru Šabaza Batija

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah in demokraciji v Pakistanu, zlasti tiste z dne 20. januarja 2011(1), pa tudi tiste z dne 20. maja 2010(2), z dne 12. julija 2007(3), z dne 25. oktobra 2007(4) in z dne 15. novembra 2007(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2009 in politiki EU na tem področju(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju na podlagi vere ali prepričanja, sprejetih dne 21. februarja 2011,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU za zunanje zadeve Catherine Ashton z dne 2. marca 2011 o umoru ministra za manjšine v vladi Pakistana Šabaza Batija,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Jerzy Buzek z dne 2. marca 2011,

–  ob upoštevanju člena 18 splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta ZN o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–   ob upoštevanju člena 19 pakistanske ustave, ki govori o svobodi govora,

–  ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.  ker je so pakistanskega ministra za manjšine Šabaza Batija 2. marca 2011 na poti v službo v prestolnici Islamabad umorili oboroženi možje, ki so streljali na njegov avtomobil; ker je skupina, ki se je poimenovala za Tehreek-e-Taliban Punjab (Gibanje talibanov Pandžaba), prevzela odgovornost za umor in izjavila, da je bil minister ubit zaradi svojih stališč o zakonih o bogokletju,

B.  ker so pakistanske oblasti odklonile posebno prošnjo ministra Batija za uporabo neprebojnega uradnega avtomobila in možnost, da sam izbere zaupanja vredne telesne stražarje, čeprav so mu islamistične skupine večkrat grozile s smrtjo,

C.  ker je bil Šabaz Bati edini član pakistanskega vladnega kabineta, ki je bil krščanske vere, in eden od maloštevilnih vodilnih politikov v državi, ki se je drznil boriti proti tem zakonom in krivicam, ki so jih omogočali,

D.  ker se je umor zgodil samo dva meseca pred umorom guvernerja province Pandžab Salmana Tasirja, ki ga je umoril eden od njegovih varnostnikov, ki se ni strinjal z njegovim nasprotovanjem pakistanskim zakonom o bogokletju,

E.  ker je bil 1. marca 2011 umorjen tudi tretji ugledni pakistanski borec za človekove pravice Naim Sabir Džamaldini, koordinator Odbora za človekove pravice Pakistana, ki je bil posebej dejaven pri boju proti kršitvam človekovih pravic v provinci Balučistan,

F.  ker je bila proti nekdanji pakistanski ministrici, reformistični političarki in znani novinarki Šeri Rehman razglašena fatva in je bila razglašena za naslednjo kandidatko za umor,

G.  ker sta minister Bati in guverner Tasir samo ponovila uradno stališče vladajoče ljudske stranke Pakistana, ker je Gilanijeva vlada, ko se je 30. decembra 2010 javno prekršila zavezo iz svojega manifesta, da bo izvedla revizijo zakonov o bogokletju, privržence reforme prepustila osamitvi in izpostavila nenehnim grožnjam radikalnih verskih voditeljev in militantnih skupin skrajnežev, ki ustrahujejo, grozijo in pobijajo ljudi nasprotnega mnenja,

H.  ker stalno ustrahujejo in celo pobijajo politike, politične stranke ter predstavnike medijev in civilne družbe, kot so zagovorniki pravic žensk in človekovih pravic, ter ker to duši javno razpravo o zakonih o bogokletju,

I.  ker člen 3(5) Pogodbe o Evropski uniji določa, da sta spodbujanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin temeljni načeli in cilja Evropske unije, ki pomenita skupno izhodišče za odnose s tretjimi državami; ker je spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin pogoj za razvojno pomoč EU,

1.  ostro obsoja surovi umor ministra za manjšine v vladi Pakistana Šabaza Batija 2. marca 2011 in izraža iskreno sožalje družini in prijateljem žrtve ter pakistanskemu ljudstvu in svojo solidarnost z vsemi tistimi, ki jim še naprej grozijo, pa jih vendar ne utišajo;

2.  odobrava pogum in izkazano zavezanost pravici, medverskemu dialogu in svobodi veroizpovedi in prepričanja v Pakistanu ministra Šabaza Batija, poleg tega, da se je kljub stalnim grožnjam in velikanskemu osebnemu tveganju zavzel za Asio Bibi, kristjanko in mater petih otrok, ki je bila obsojena na smrt zaradi bogokletja;

3.  priznava zavezanost ministra Šabaza Batija boju proti zakonom o bogokletju in krivicam, ki jih omogočajo, in doseženi napredek med njegovim ministrovanjem, tudi pomembna diskretna pogajanja o morebitnih spremembah teh zakonov;

4.  ugotavlja, da se je v nasprotju s šibkim odzivom na umor guvernerja Salmana Tasirja javna obsodba umora ministra Šabaza Batija razširila v vse politične skupine, medije in v celoten verski in etnični spekter pakistanske družbe; upa, da bo ta zločin prispeval k strnitvi vrst vseh tistih, ki zagovarjajo demokratične vrednote, zapisane v pakistanski ustavi;

5.  poziva pakistanske oblasti, naj izvedejo temeljito preiskavo vseh vidikov umora Šabaza Batija in hitro privedejo vse storilce tega zločina pred sodišče dosledno v skladu s pravno državo, ter zagotovijo hiter in pravičen pregon morilca pokojnega guvernerja Salmana Tasirja;

6.  poziva vlado Pakistana, naj pospeši ukrepe za zagotovitev varnosti vladnih ministrov in oseb, ki jim dejansko grozijo verski skrajneži in teroristi, kot so nekdanja ministrica Šeri Rehman in odvetniki, ki zagovarjajo primere, povezane z obtožbami o bogokletju;

7.  spodbuja vlado Pakistana, naj nemudoma imenuje novega ministra za manjšine, in potrjuje svoje stališče, da bi moral biti imenovani dosleden in nepristranski zastopnik manjšin;

8.  spodbuja vlado Pakistana, naj podpira ministrstvo za manjšine pri nadaljevanju dela in vizije Šabaza Batija, zlasti dialog na nacionalni ravni med verskimi voditelji in projekti na osnovni ravni okrožnih odborov za medversko harmonijo;

9.  nujno ponavlja svoj poziv vladi Pakistana, vsem političnim strankam, civilni družbi in medijem, naj se združijo in se borijo proti napadom skrajnežev; upa, da bo vlada Pakistana po sestavi in dejanjih predstavljala večnarodnostno in večversko sestavo pakistanske družbe;

10.  poziva k nujnemu in smiselnemu premiku politik od popuščanja takim skrajnežem, ki jih bodo podpirali vojska, sodstvo, mediji in politični razred, saj je ravno nespremenjeno stanje povzročilo tako hude posledice; poziva vlado Pakistana, naj ne dopusti, da bi skrajneži utišali glasove v prid verske strpnosti in spoštovanja splošnih načel človekovih pravic v državi;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi ozračja nestrpnosti in nasilja ter poziva vlado Pakistana, naj kazensko preganja netilce nasilja v Pakistanu, zlasti tiste, ki pozivajo k smrti posameznikov in skupin, s katerimi se ne strinjajo, in v nekaterih primerih ponujajo nagrade, ter naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za poenostavitev razprave o tem vprašanju;

12.  izreka čestitke zlasti za prizadevanja nekdanje ministrice Šeri Rehman in pokojnega ministra za manjšine Šabaza Batija za spremembo zakonov o bogokletju, da bi preprečili njihovo zlorabo, ter poziva vlado, naj razveljavi te zakone in drugo diskriminativno zakonodajo, med drugim oddelka 295 B in C kazenskega zakonika, ki so ostaline preteklosti; poziva vlado Pakistana, naj tudi uveljavlja obstoječo zakonodajo, kot je člen 137 kazenskega zakonika, po katerem je sovražni govor kaznivo dejanje;

13.  poziva pristojne institucije EU, naj vprašanje verske strpnosti v družbi vključijo v svoj politični dialog s Pakistanom, ker je to vprašanje osrednjega pomena za dolgoročni boj proti verskemu ekstremizmu;

14.  priporoča, da EU povabi vlado Pakistana na letno skupno okroglo mizo o položaju pakistanskih manjšin in vključi Evropski parlament v pripravo in izvedbo tega dogodka;

15.  poziva pristojne institucije EU, naj še naprej finančno podpirajo organizacije in zagovornike človekovih pravic, ter začrtajo praktične ukrepe za podporo gibanju civilne družbe, ki se v Pakistanu bori proti zakonom o bogokletju in drugi diskriminativni zakonodaji;

16.  pozdravlja nedavno sprejete sklepe Sveta o nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju na podlagi veroizpovedi ali prepričanja, ki se nanašajo na povečanje ukrepov EU na tem področju; poziva pristojne institucije EU, naj si dejavno prizadevajo na področju verskega preganjanja v svetu;

17.  poziva pristojne institucije EU, naj pretehtajo možnost uporabe evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, da bi financiral ukrepe v podporo boju proti verski nestrpnosti, ekstremizmu in diskriminativnim zakonom po vsem svetu; ponovno poziva visoko predstavnico, naj razvije trajne zmogljivosti v direktoratu za človekove pravice Evropske službe za zunanjepolitično delovanje, da bo nadzoroval razmere na področju vladnih in družbenih omejitev svobode vesti in sorodnih pravic;

18.  poziva pristojne institucije EU, naj spodbudijo vlado Pakistana, da bo ponovno uvedla ločeno ministrstvo za človekove pravice in smiseln, neodvisen in nepristranski nacionalni odbor za človekove pravice;

19.  poziva pristojne institucije EU, naj vztrajajo, da bi vlada Pakistana potrdila klavzulo o demokraciji in človekovih pravicah, opredeljeno v sporazumu o sodelovanju med Evropsko unijo in Islamsko republiko Pakistan; poziva Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, naj predstavi poročilo o izvajanju sporazuma o sodelovanju in klavzuli o demokraciji in človekovih pravicah;

20.  opominja, da ima Pakistan kot država podpisnica Mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah določene obveznosti, in poziva pristojne organe Pakistana, naj bodo dejavne v procesu revizije svojih splošnih pridržkov v zvezi z Mednarodnim paktom Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, izmed katerih nekatere omejujejo pravice iz ustave Pakistana ali so v nasprotju s pojmom prevlade mednarodnega prava nad nacionalnim; meni, da je sedanje izvajanje zakonov o bogokletju očitna kršitev teh obveznosti, in poziva Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, naj to upošteva pri pregledovanju možne uporabe sheme GSP+ za Pakistan od leta 2013 naprej in o tem poroča Evropskemu parlamentu;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanjepolitično delovanje, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Pakistana.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0026.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0194.
(3) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 583.
(4) UL C 263 E, 16.10.2008, str. 666.
(5) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 432.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0489.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov