Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, ter sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2006 ter z dne 14. in 15. decembra 2006,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta ZN 854 (1993) in 817 (1993) ter začasnega sporazuma med Helensko republiko in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo iz leta 1995,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (SEC(2010)1332) in sporočila Komisije z dne 9. novembra 2010 z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2010-2011 (KOM(2010)0660);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2009(1),

–  ob upoštevanju priporočil skupnega parlamentarnega odbora EU in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije z dne 30. novembra 2010,

–  ob upoštevanju Sklepa sveta 2008/212/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih v evropskem partnerstvu z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve z dne 13. in 14. decembra 2010,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je proces širitve EU močno gonilo miru, stabilnosti in sprave v regiji,

B.  ker je Evropski svet Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji leta 2005 podelil status kandidatke, vendar kljub bistvenemu napredku te države na poti EU še ni določil datuma za začetek pogajanj; ker dvostranska vprašanja ne smejo biti ovira in se jih kot tako ne sme uporabiti v pristopnem procesu, kljub temu, da jih je treba rešiti pred članstvom; ker bi nadaljevanje pristopnega procesa prispevalo k stabilnosti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in bi dodatno okrepilo medetnični dialog,

C.  ker krepitev gospodarskega dialoga in sodelovanja z državami pristopnicami omogoča EU, da se skupaj z njimi osredotoči na premagovanje gospodarske krize, ter prispeva k svetovni konkurenčnosti Unije,

D.  ker strategija širitve iz leta 2010 med prednostnimi nalogami poudarja reformo javne uprave in sodstva, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter dialog med političnimi akterji,

E.  ker ima EU celovite postopke odobritve, ki zagotavljajo, da so nove članice sprejete le, če izpolnjujejo vse zahteve ter le ob aktivnem soglasju institucij EU in držav članic EU,

F.  ker sta vprašanji svobode izražanja in neodvisnosti medijev v večini držav pristopnic še vedno problematični,

Politični napredek

1.  se strinja z oceno Komisije v poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2010 ter obžaluje, da Svet ni sprejel odločitve o odprtju pristopnih pogajanj, kakor je že drugo leto zapored priporočila Komisija in k čemur je pozval tudi Parlament v prejšnjih resolucijah; znova opozarja na svoja predhodna priporočila Svetu, naj takoj začne pristopna pogajanja;

2.  je seznanjen z nedavnim političnim razvojem, ki je pripeljal do predčasnih volitev; poziva vse politične stranke, naj v pripravah na volitve igrajo dejavno in konstruktivno vlogo; poudarja, da so svobodne in poštene volitve, ki potekajo popolnoma pregledno in skladno z mednarodnimi standardi pomemben element utrjene demokracije; poziva vse politične stranke, naj pri volitvah dejavno sodelujejo; je zaskrbljen nad trenutnimi političnimi razmerami in vse politične voditelje poziva, naj na temeljih demokratičnih institucij poiščejo soglasje;

3.  poudarja, da morajo dvostranska vprašanja reševati zadevne strani v duhu dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju splošnih interesov Unije; poziva vse ključne akterje in vpletene strani, naj okrepijo napore ter izkažejo odgovornost in odločenost za reševanje vseh nerešenih vprašanj, ki ovirajo pristopni proces države kandidatke in politiko EU v regiji, poleg tega pa bi lahko slabo vplivala na medetnične odnose, stabilnost regije in gospodarski razvoj;

4.  čestita Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ob deseti obletnici ohridskega okvirnega sporazuma, ki predstavlja mejnik za medetnične odnose v državi, ter poziva njeno vlado in vse državne institucije, naj to jubilejno obletnico uporabijo za nadaljnje spodbujanje medetničnega sodelovanja in zaupanja; vendar je zaskrbljen zaradi rastočih medetničnih napetosti zaradi obnovitvenih del na utrdbi Kale v Skopju; poziva vse politične in verske voditelje ter medije, naj ravnajo odgovorno in se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povečale medetnične napetosti; zaskrbljeno ugotavlja, da bi lahko v državi prišlo do naraščanja izolacionistične miselnosti, ki bi se lahko razvila kot nadomestna politika ob pomanjkanju oprijemljivih obetov v zvezi z EU;

5.  poziva makedonsko vlado, naj spodbuja celovit dialog med etničnimi skupnostmi, naj pri svojih odločitvah, kot je urbanistični načrt „Skopje 2014“ ustrezno upošteva občutljivost vseh skupnosti in manjšin ter naj se vzdrži dejanj in pobud, katerih cilj je krepitev nacionalne identitete v škodo drugih skupnosti; opozarja na potrebo po učinkovitem delovanju parlamentarnega odbora za medetnične odnose pri vključevanju manjšin v zakonodajni proces ter poudarja, da so za pospešitev procesa decentralizacije v skladu z ohridskim okvirnim sporazumom potrebna dodatna prizadevanja;

6.  obžaluje, da prizadevanja Združenih narodov za mediacijo pri rešitvi spora o imenu še niso dala konkretnih rezultatov;

Demokracija, pravna država in človekove pravice

7.  ponovno opozarja, da je zdrava politična kultura temelj demokracije; poziva opozicijske stranke, naj nehajo bojkotirati nacionalni parlament in naj nadaljujejo politični dialog v okviru institucij; meni, da je odgovornost vlade in opozicije, da zagotovita takojšen in odprt dialog o vseh obstoječih izzivih, s katerimi se sooča država; poudarja, da bi lahko politična nestabilnost vplivala na evropski integracijski proces, ki bi moral biti skupna prednostna naloga vseh gradnikov družbe; pozdravlja sprejetje sprememb poslovnika parlamenta, ki omogočajo močnejši angažma opozicije pri njegovem delu; vendar je zaskrbljen zaradi nezadostnega dialoga med vlado in opozicijskimi strankami ter splošnega ozračja nezaupanja in sprtosti; obe strani poziva, naj spodbujata ozračje zaupanja in naj izkažeta močno zavezanost uporabi novega poslovnika parlamenta za okrepitev političnega dialoga ter tvornega sodelovanja v zakonodajnem procesu in v parlamentarnem nadzoru dejavnosti vlade;

8.  pozdravlja politično voljo, da se dokončno oblikuje že davno pričakovano obvestilo z imeni agentov, ki so bili povezani s tajno službo nekdanje Jugoslavije, saj gre za velik korak v smeri odmika od starih komunističnih časov; vendar ugotavlja, da ni zadostnega napredka pri popolnem izvrševanju ustreznih zakonov; poziva vlado, naj brez odlašanja izpelje postopek lustracije, vendar naj ga ne uporabi selektivno za politične namene, kot je lastna politična legitimacija ali obrekovanje političnih nasprotnikov;

9.  spoštuje odlično opravljeno delo odhajajočega posebnega predstavnika EU oz. vodje delegacije EU; obsoja neprimerne napade politikov vladajoče stranke na predstavnike EU ter obžaluje, da vlada ni nedvoumno in javno izrazila odklonilno stališče do takšnih žalitev; meni, da so ti dogodki izjemno škodljivi za ugled države;

10.  opozarja, da je treba izboljšati volilno zakonodajo in jo uskladiti z OVSE/Uradom za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR) ter s priporočili beneške komisije iz poročila o predsedniških in lokalnih volitvah leta 2009;

11.  znova poudarja, da so svobodni in neodvisni mediji nujen predpogoj za razvoj stabilne demokracije; ugotavlja, da v tej državi obstaja množica različnih javnih in zasebnih medijev; vseeno izraža zaskrbljenost zaradi politizacije medijev in vmešavanja v njihovo delo; je zaskrbljen zaradi finančne odvisnosti medijev in koncentracije politične oblasti v medijih, kar pogosto pomeni pomanjkanje uredniške neodvisnosti in nizke novinarske standarde; je zaskrbljen zaradi občutnega poslabšanja razmer na področju svobode medijev v državi, kar se kaže v močnem padcu na lestvici svobode tiska organizacije Novinarji brez meja v letu 2010 (s 34. na 68. mesto); ugotavlja, da je ministrstvo za notranje zadeve na svoji spletni strani državljane pozvalo, naj prijavljajo „neobjektivna“ poročila v medijih, ter poziva novinarje, naj pri svojem delu spoštujejo visoke strokovne standarde, naj ohranijo zadržanost do političnih pritiskov in naj ustanovijo strokovna združenja novinarjev, hkrati pa poziva pristojne oblasti, naj z uporabo enakih standardov za vse medije ter z izboljšanjem preglednosti njihovega lastništva okrepijo njihovo neodvisnost in svobodo;

12.  pozdravlja dejstvo, da so bili za reformo sodstva sprejeti številni zakoni, in poziva k nadaljnjim intenzivnim naporom za reformo sodstva, da bi zagotovili njegovo profesionalnost, učinkovitost in neodvisnost od političnih pritiskov; v zvezi s tem poudarja, da je treba hitro in učinkovito izvajati obstoječi pravni okvir; je zaskrbljen zaradi vloge, ki jo ima še vedno ministrstvo za pravosodje v sodnem svetu, ter zaradi kritike, ki jo parlamentarci in vlada namenjajo ustavnemu sodišču, zaradi česar obstaja tveganje za podreditev sodstva političnemu vmešavanju; vseeno z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile kljub tem nesoglasjem izvršene vse sodbe sodišča; pozdravlja prizadevanja za večjo učinkovitost in preglednost pravosodnega sistema, zlasti zmanjševanje sodnih zaostankov na večini sodišč; prav tako pozdravlja uveljavitev zakona o pravni pomoči;

13.  pozdravlja nadaljevanje prizadevanj v boju proti korupciji, ki se med drugim kaže v uresničevanju drugega kroga priporočil Skupine držav proti korupciji (GRECO) in uveljavitvi sprememb kazenskega zakonika; spodbuja oblasti, naj še naprej izvajajo protikorupcijsko zakonodajo, izboljšujejo neodvisnost in uspešnost sodstva ter povečujejo sodstvu namenjena sredstva; vendar opominja, da je korupcija še vedno močno razširjena, in poziva k nadaljnjim intenzivnim naporom za njeno izkoreninjenje; poudarja, da je nujno treba učinkovito in nepristransko izvajati protikorupcijsko zakonodajo, zlasti v zvezi s financiranjem političnih strank in navzkrižji interesov; opozarja, kako pomembno je zagotoviti, da sodni sistem deluje neodvisno od političnega vmešavanja; pozdravlja prizadevanja za večjo učinkovitost in preglednost sodnega sistema; poudarja, da je treba vzpostaviti evidenco izvrševanja sodnih postopkov in obsodb, ki bo omogočila merjenje napredka; poziva k poenotenju sodne prakse, da bi zagotovili predvidljiv sodni sistem in zaupanje javnosti;

14.  poziva Komisijo, naj skupaj z naslednjim poročilom o napredku pripravi oceno vplivov in rezultatov, doseženih z dodeljevanjem sredstev EU za reformo sodstva in boj proti korupciji; poziva Komisijo, naj Svetu in Parlamentu predloži natančnejšo oceno uspešnosti protikorupcijskih ukrepov, ki jih je sprejela Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija na področju javnih naročil in goljufij, in to oceno predstavi skupaj z naslednjim poročilom o napredku;

15.  priznava prizadevanja za reformo javne uprave, vendar poziva k okrepitvi naporov na tem področju, ki je še vedno spolitizirano in kjer še vedno primanjkuje zmogljivosti in profesionalizma; pozdravlja dejstvo, da je vlada sprejela nacionalno strategijo za reformo javne uprave in da je bil ustanovljen pododbor stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma o reformi javne uprave; je zaskrbljen zaradi nepreglednega ad hoc procesa preoblikovanja začasnih delovnih mest v stalna, kar pomeni nadaljnjo politizacijo uprave; poziva k oblikovanju jasne kadrovske strategije, ki bo opredelila potrebe uprave v smislu zmogljivosti in znanj, ter k njenemu izvajanju z zaposlovanjem in napredovanjem na podlagi uspešnosti; pozdravlja rast zaposlovanja pripadnikov manjšinskih skupnosti, vendar poudarja, da je treba pri tem slediti ocenam potreb v upravi, da bi zagotovili ujemanje znanj novih zaposlenih z zahtevami delovnih mest;

16.  pozdravlja stalni napredek na področju decentralizacije; vendar ugotavlja, da bi prenos pristojnosti na nižje ravni oblasti moral spremljati ustrezen proračun;

17.  pozdravlja napredek pri reformi sistema zaporov; vseeno je še vedno zelo zaskrbljen zaradi sramotnih razmer v nekaterih zaporih, zlasti prenasičenosti in neustreznega zdravstvenega sistema; poudarja, da je treba spoštovati načelo, da je treba z osebami, ki jim je odvzeta prostost, ustrezno ravnati, v skladu z načeli ZN;

18.  pozdravlja sprejetje zakona o popisu prebivalstva in gospodinjstev v letu 2011 ter poudarja, da je za izvedbo natančnega popisa potrebna ustrezna pripravljenost in operativna organizacija; poziva vlado, naj za organizacijo popisa nameni ustrezna sredstva, ter poudarja pomembnost depolitizacije tega vprašanja, da se lahko izvede nepristranski popis z najvišjo možno udeležbo;

19.  poudarja, da je izjemno pomembno, da izobraževalni sistem podpira etnično integracijo; v zvezi s tem pozdravlja strategijo integriranega izobraževanja ter poziva k njenemu hitremu izvajanju, med drugim s postopno odpravo segregacije na etnični podlagi in krepitvijo učenja vseh uradnih jezikov Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije; poziva vlado, naj izboljša postopek posvetovanja z različnimi skupnostmi ter z njimi tesno sodeluje pri izvajanju strategije;

20.  ugotavlja, da ni napredka pri skupnih praznovanjih skupnih zgodovinskih dogodkov s sosednjimi državami članicami EU, ki naj bi pripomogli boljšemu razumevanju zgodovine in dobrih sosedskim odnosom, kot je bilo poudarjeno v prejšnjem poročilu; poziva k uvedbi šolskih učbenikov, v katerih ne bo ideoloških interpretacij zgodovine;

21.  je zelo zaskrbljen zaradi razmer v romski skupnosti, ki se še vedno sooča s strahotnimi življenjskimi razmerami in diskriminacijo pri dostopanju do trga dela, zdravstvenega varstva in socialnih storitev; zlasti poudarja težak položaj romskih deklet in žensk, ki so še vedno deležne dvojne diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti in na podlagi spola; poziva vlado, naj se močneje zaveže k izvajanju romske strategije in akcijskega načrta Desetletje vključevanja Romov; v zvezi s tem pozdravlja dejavnosti vlade, namenjene političnemu vključevanju Romov, vključno s položajem romskega ministra, zadolženega za vprašanja romske skupnosti; pozdravlja dejstvo, da je vlada med predsedovanjem Svetu Evrope sklicala sestanek na temo vključevanja Romov;

22.  pozdravlja sprejetje protidiskriminacijske zakonodaje, ključnega koraka v boju proti diskriminatornim praksam, ki so še vedno močno razširjene, ter poziva k njenemu hitremu in učinkovitemu izvajanju; vendar obžaluje, da v nasprotju z evropsko zakonodajo zakon ne vključuje spolne usmerjenosti kot podlage za diskriminacijo; poziva k hitri uskladitvi določb nacionalne zakonodaje na tem področju s pravnim redom Unije ter k okrepitvi nadzornih mehanizmov in poudarja, da je to pogoj za pristop; je zaskrbljen zaradi poteka postopka za izbor članov Komisije za zaščito pred diskriminacijo; obžaluje, da v Komisijo ni imenovan noben predstavnik civilne družbe; poziva k nadaljnjim prizadevanjem v zvezi s pravicami žensk, za njihovo večjo udeležbo na trgu dela ter v političnih in poslovnih procesih odločanja ter za zaščito žensk in otrok pred nasiljem v družini;

23.  poziva k večjim prizadevanjem na področju enakosti spolov in pravic žensk; spodbuja oblasti, naj v celoti izvajajo zakon o enakih možnostih moških in žensk ter poskrbijo za večjo usklajenost nacionalnega akcijskega načrta za enakopravnost spolov; pozdravlja sprejetje strategije za boj proti nasilju v družini; poziva k izvajanju sistema za pomoč žrtvam; poziva vlado in nevladni sektor, naj spodbuja večjo ozaveščenost o teh vprašanjih;

24.  obsoja nedavne primere ustrahovanja organizacij civilne družbe in neposredne napade nanje ter osebne razžalitve njihovih vodilnih aktivistov; pozdravlja mehanizme za posvetovanje z organizacijami civilne družbe, ki jih je uvedla vlada, vendar je zaskrbljen, ker ni nobenega sistematičnega in preglednega mehanizma za posvetovanje s civilno družbo o nacionalnih razvojnih politikah, zakonodaji, programih ali drugih strateških dokumentih; poudarja, da je treba organizacije civilne družbe neselektivno vključiti v proces oblikovanja politik, da bi spodbudili učinkovito javno razpravo in vključili zainteresirane strani v pristopni proces države; opozarja na izredno pomembno vlogo civilne družbe pri okrepljenem regionalnem sodelovanju na socialnem in političnem področju; pozdravlja sprejetje novega zakona o združenjih državljanov ter poziva oblasti, naj izvajajo določbe o organizacijah, ki delujejo v javnem interesu, tako da čim prej zagotovijo sheme financiranja;

25.  z zadovoljstvom ugotavlja, da pomoč iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dobro deluje; spodbuja njeno vlado in Komisijo, naj poenostavita upravni postopek za financiranje z instrumentom za predpristopno pomoč, da bi bilo bolj dostopno manjšim in necentraliziranim organizacijam civilne družbe, sindikatom in drugim upravičencem;

26.  poudarja, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ratificirala osem temeljnih konvencij o pravicah delavcev Mednarodne organizacije dela; je zaskrbljen zaradi skromnega napredka na področju delavskih pravic in sindikatov; poziva oblasti, naj še nadalje krepijo delavske in sindikalne pravice, in s tem v zvezi vlado tudi spodbuja, naj zagotovi zadostne upravne zmogljivosti za ustrezno izvajanje in izvrševanje delovne zakonodaje; poudarja pomembno vlogo socialnega dialoga in spodbuja vlado, naj pospeši svoja prizadevanja in vzpostavi socialni dialog, ki bo vključeval vse ustrezne partnerje;

27.  poudarja pomen ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine, ki je steber evropskih vrednot in načel; obžaluje, da je veliko pokopališč, fresko napisov in artefaktov, ki so del bolgarske kulturne dediščine, popolnoma opuščenih in propadlih;

28.  pozdravlja napredek v državi na poti k delujočemu tržnemu gospodarstvu in široko soglasje o temeljnih vidikih gospodarske politike te države; pozdravlja dejstvo, da je vlada ohranila makroekonomsko stabilnost kljub negativnemu vplivu svetovne finančne krize, in opaža dobre obete za gospodarsko rast v prihodnjih letih;

Socialno-ekonomski razvoj

29.  je zaskrbljen zaradi vztrajne in zelo visoke brezposelnosti, zlasti med mladimi, kar je značilno za mnoge države v regiji; poziva vlado, naj hitro izvede učinkovitejše ukrepe za izboljšanje javnih naložb, osredotočene na politike zaposlovanja in zaposlovanje delovne sile na kakovostnih, stabilnih in dostojnih delovnih mestih; poziva Komisijo, naj oblastem pomaga s povečanjem pomoči iz instrumenta za predpristopno pomoč;

30.  ugotavlja, da se je poslovno ozračje izboljšalo, kar je posledica gospodarskih reform iz preteklih let, in poudarja, da so v državi potrebne stalne strukturne reforme; obenem ugotavlja, da so že tako redke tuje naložbe dodatno upadle in da so se razmere s svetovno finančno krizo še poslabšale; spodbuja državne agencije, odgovorne za privabljanje neposrednih tujih naložb, naj okrepijo svoja prizadevanja za privabljanje potencialnih tujih vlagateljev;

31.  čestita vladi za učinkovito in nemoteno izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU; v zvezi s tem pozdravlja nedavno odločitev vlade, da odpravi carinske tarife za več kot sto različnih izdelkov kot korak k popolni liberalizaciji trgovine z EU; upa, da bodo te spremembe povečale konkurenčnost domačih proizvajalcev in tako spodbudile večjo gospodarsko rast; meni, da so ti dogodki pomembna prelomnica, ki ponazarja prizadevanja države, da bi bila kos večji konkurenci, ki ji bo izpostavljena, ko postane članica EU;

32.  poudarja, da je treba pri proračunski porabi izvajati načela dobrega upravljanja, kar pomeni izboljšanje prostega dostopa do javnih informacij, posvetovanje z zainteresiranimi stranmi v proračunskem postopku in vzpostavitev mehanizma poročanja, s tem pa prevzem odgovornosti za porabljeni denar; opozarja, da nepregledna proračunska poraba vodi v socialno izključevanje in spore, ter dvomi o legitimnosti nekaterih nacionalnih kampanj;

33.  pozdravlja nedavno sprejetje zakona o energiji, katerega namen je liberalizacija državnega trga z električno energijo in ki je v skladu z ustreznimi evropskimi direktivami;

34.  poudarja pomen razvoja učinkovitega in zanesljivega sistema javnega prevoza na državni regionalni ravni (vključno z železniško povezavo Sofija–Skopje–Tirana); v zvezi s tem ponovno poziva oblasti, naj vlagajo v vzdrževanje in nadgradnjo železniškega omrežja kot izvedljivo alternativo cestnemu sistemu; obžaluje odločitev vlade, da zmanjša naložbe v letnem programu železniške infrastrukture, ter poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno tehnično in finančno pomoč prek instrumenta za predpristopno pomoč;

35.  poziva oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Bolgarije, naj ponovno odpreta meje za potnike in kolesarje med krajema Staro Konjarevo in Gabrene, da bi izboljšali odsek kolesarske poti Železne zavese med Strumico in Petričem;

36.  pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za trajnostni razvoj, vendar poziva k večjim prizadevanjem za izvajanje zakonodaje na področju okolja in dodelitvi ustreznih finančnih sredstev v ta namen; zlasti opozarja na izzive na področju kakovosti vode, ravnanja z odpadki in varstva narave; poziva k tesnejšemu sodelovanju pri čezmejnih okoljskih vprašanjih, ki naj temelji na standardih EU; v zvezi s tem ponovno poziva k učinkovitemu spremljanju kakovosti voda in vodostaja mejnih jezer: Ohridskega jezera, Prespanskega jezera in Dojranskega jezera ter reke Vardar; pozdravlja pobudo za tristransko evroregijo Prespanskega jezera, ki vključuje Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Grčijo in Albanijo; poziva vlado, naj uspešne izkušnje, ki jih je pridobila z uporabo sistema za zbiranje odpadnih voda pri Ohridskem jezeru, razširi še na druga jezera v regiji; nadalje pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri izgradnji čistilne naprave odpadnih voda v Gevgeliji;

37.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi onesnaženosti tal v mestu Veles, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za nevarnega za bivanje; poziva vlado, naj se loti tega vprašanja in sprejme ustrezne ukrepe za zaščito javnega zdravja na tem območju; poziva Komisijo, naj preuči, ali je mogoče v tem primeru uporabiti sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč;

Regionalna vprašanja

38.  izreka pohvalo državi za njeno stalno stabilizacijsko vlogo v regiji; poudarja njeno sodelovanje v civilnih in vojaških misijah EU, vendar kljub temu opominja vlado na njeno obvezo, da spoštuje skupna stališča SZVP, zlasti tista, ki se nanašajo na omejevalne ukrepe, zlasti v posebnem primeru Zimbabveja;

39.  pozdravlja nedavno odločitev oblasti Srbije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonijo, da odpravita obveznost mednarodnih potnih listov za državljane, ki potujejo med obema državama, za to, da se vzpostavi skupen nadzor skupne meje;

40.  močno obžaluje, da spor z Grčijo zaradi imena še naprej blokira pot države k pristopu k EU ter znova opozarja na svoja priporočila Svetu, naj nemudoma začne pristopna pogajanja; poudarja pomen dobrososedskih odnosov in razumevanje občutljivosti sosednjih držav v tem procesu; poziva obe vladi, naj se izogibata gestam, kontroverznim dejanjem in izjavam, ki bi lahko imele negativen vpliv in skalile dobrososedske odnose; ugotavlja, da se je okrepil dialog med predsednikoma obeh vlad, in ju spodbuja, naj pokažeta politično modrost in pripravljenost za sklepanje kompromisov ter hitro najdeta rešitev, ki bo zadovoljila obe strani;

41.  opominja, kot je v sklepih 14. decembra 2010 izpostavil Svet za splošne zadeve, da je nujno treba vzdrževati dobre sosedske odnose in med drugim v pogajanjih pod okriljem ZN najti takšno rešitev za vprašanje imena države, ki bo sprejemljiva za obe strani;

42.  poziva Komisijo in Svet, naj začneta razvijati splošno uporaben arbitražni mehanizem, namenjen reševanju dvostranskih vprašanj med državami pristopnicami, med državami članicami in pristopnicami ter med državami članicami;

43.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v sedanji razpravi uporabljajo zgodovinski dokazi, vključno s pojavom tako imenovane antikvizacije, zaradi česar grozi povečanje napetosti s sosednjimi državami in nastanek novih notranjih delitev;

44.  poziva visoko predstavnico in komisarja, pristojnega za širitev in evropsko sosedsko politiko, naj pripomoreta k sklenitvi dogovora o vprašanju imena ter ponudita politično usmerjanje, in sicer ob popolnem spoštovanju potekajočega pogajalskega procesa in določb listine ZN; meni, da je to, kako čim prej poiskati rešitev, sprejemljivo za obe strani, preizkus polizbonske skupne zunanje politike, pa tudi sposobnosti Unije, da razreši dolgotrajne mednarodne spore na svojih mejah;

45.  poziva Svet in Komisijo, naj izpolnita svoje obljube, dane tretjim državam, ter nagradita napredek in reformna prizadevanja tistih držav, ki izpolnjujejo pogoje Unije; opozarja, da se bo sicer pripravljenost teh držav za izvedbo reform zmanjšala;

46.  meni, da bi lahko nadaljevanje statusa quo pri vprašanju imena in drugih odprtih vprašanjih s sosednjimi državami ogrozilo ne le stabilnost države in regije, ampak tudi verodostojnost širitvene politike, zato poziva vse zadevne strani, naj izkažejo pripravljenost, solidarnost in odgovornost pri reševanju odprtih vprašanj; v zvezi s tem poziva oblasti te države, naj podajo pobudo, da bi skupaj z Bolgarijo in Grčijo ustanovile skupne strokovne odbore za zgodovino in izobraževanje;

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

(1) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 54. (2) UL L 80, 19.3.2008, str. 32.