Evropski parlament,

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalna podjetja in tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko,

–  ob upoštevanju ministrske deklaracije s četrtega zasedanja ministrske konference STO, sprejete 14. novembra 2001 v Dohi, in zlasti njenega člena 44 o posebni in diferencirani obravnavi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: o strateškem partnerstvu,(1)

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2006 z naslovom Globalna Evropa: konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta (KOM(2006)0567),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2009 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporazumu TRIPS in dostopu do zdravil(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(4),

–  ob upoštevanju dokumenta o indijski nacionalni strategiji za obdobje 2007–2013,

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker bi Evropska unija morala še naprej dajati prednost večstranskemu sistemu trgovanja na podlagi pravil, vzpostavljenem v okviru STO, ki ponuja najboljše možnosti za odprto in enakopravno mednarodno trgovino z določitvijo ustreznih pravil in zagotavljanjem skladnosti z njimi,

B.  ker je uspešen in uravnotežen zaključek razvojnega programa iz Dohe ključnega pomena tako za EU kot Indijo in ker tak sporazum ne izključuje dvostranskih sporazumov STO+, ki lahko dopolnjujejo večstranska pravila;

C.  ker je EU glavni vir indijskih tujih neposrednih naložb in je leta 2009 predstavljala 27 % skupnih tujih neposrednih naložb; ker je delež EU v zadnjih treh letih padel, in sicer s 37 % skupnih tujih neposrednih naložb leta 2007 na 32 % leta 2008 in 27 % leta 2009, medtem ko so bile tuje neposredne naložbe EU na Kitajskem precej višje kot v Indiji, saj so znašale 5,3 milijarde evrov v primerjavi s 3,1 milijarde evrov v Indiji,

D.  ker je bila Indija leta 2000 17. najpomembnejša trgovinska partnerica Evropske unije, leta 2010 pa osma, pri čemer je obseg trgovine znašal 67,8 milijardne evrov; ker je relativni delež Evropske unije na indijskem trgu padel s 23,2% leta 1999 na 14,5% leta 2009, medtem ko se je njen tržni delež na Kitajske v istem obdobju povečal za štirikrat, z 2,6 % leta 1999 na 11,3 % leta 2009,

E.  ker je Indija največja koristnica splošnega sistema preferencialov (GSP); ker je preferencialni uvoz ali uvoz brez dajatev Evropske unije iz Indije v letu 2009 znašal 19,9 milijard evrov, kar je 83 % vsega uvoza iz Indije v Evropsko unijo,

F.  ker obe strani pričakujeta precejšnje koristi od oprave tarif, liberalizacije trgovine s storitvami in pravice do ustanavljanja ter ponovno potrjujeta, da se bosta zavzeli za znižanje tarif ter nadaljnjo liberalizacijo pravice do ustanavljanja in trgovine s storitvami,

G.  ker morajo dostop do trga spremljati pregledna in primerna pravila in standardi, da se zagotovi koristi, ki jih prinaša liberalizacija trgovine,

H.  ker dostop do trga ovirajo netarifne ovire, kot so zdravstvene in varnostne zahteve ali tehnične ovire, količinske omejitve, postopki za ugotavljanje skladnosti, mehanizmi trgovinske zaščite, carinski postopki, notranji davki ter nesprejetje mednarodnih norm in standardov,

I.  ker je treba še bolj upoštevati priznavanje, ustrezno in učinkovito zaščito, izvajanje in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi ali storitvenimi znamkami, avtorskimi in sorodnimi pravicami, geografskimi označbami (skupaj z označbami porekla), industrijskim oblikovanjem in topografijami tiskanih vezij,

J.  ker so lahko ponarejena zdravila škodljiva zdravju; ker bi morali EU in Indija združiti sile pri reševanju tega vprašanja,

K.   ker je Indija ena izmed največjih proizvajalk in izvoznic generičnih zdravil,

L.  ker sta uspešnost in vzdržnost zdravstvenih programov v veliki meri odvisna od neprekinjene dostopnosti cenovno ugodnih in kakovostnih generičnih zdravil; ob upoštevanju poglavitne vloge Indije kot dobaviteljice teh izdelkov in glede na ugotovljene škodljive posledice pravil o intelektualni lastnini iz sporazuma TRIPS+ na dostopnost generičnih zdravil,

M.  ker člen 1(1) sporazuma o sodelovanju predvideva spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel; ker je to bistven element sporazuma,

N.  ker dostop podjetij EU na indijski trg še naprej ovirajo številne netarifne ovire, kot so oteževalne zdravstvene in varnostne zahteve ali tehnične ovire, količinske omejitve, prestrogi postopki za ugotavljanje skladnosti, neupravičeni mehanizmi trgovinske zaščite, carinski postopki, notranji davki ter nesprejetje mednarodnih norm in standardov,

Splošne zadeve

1.  meni, da bi moral biti sporazum o prosti trgovini uravnotežen in skladen s predpisi in zahtevami Svetovne trgovinske organizacije; meni, da ostaja uspešen razvojni program iz Dohe prednostna naloga Evropske unije na področju trgovine ter da morajo pogajanja z Indijo o sporazumu o prosti trgovini dopolnjevati večstranske predpise;

2.  pozdravlja izid vrhunskega srečanja med EU in Indijo, ki je potekalo decembra 2010, in spodbuja pogajalske strani, naj pospešijo pogajanja in nadaljujejo posvetovanja z glavnimi zainteresiranimi stranmi; opozarja na obvezo Evropske unije in Indije, da se pospešijo pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu ter doseže velik in učinkovit napredek za čimprejšnjo sklenitev ambicioznega, uravnoteženega in široko zasnovanega sporazuma o trgovini in naložbah; je razočaran nad počasnim potekom pogajanj; poziva obe strani, naj vložita vse napore v sklenitev celostnega, ambicioznega in uravnoteženega sporazuma o prosti trgovini do konca leta 2011;

3.  spodbuja indijsko državno in zvezne vlade k usklajevanju politik in postopkov, da se omogočijo največje možne prednosti;

4.   opozarja, da je treba cilje skupne trgovinske politike v celoti uskladiti s splošnimi cilji Evropske unije, ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da se skupna trgovinska politika izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije, ter člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki med drugim določa, da Unija prispeva k trajnostnemu razvoju, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic;

5.  opozarja, glede na dopolnjevanje gospodarstev EU in Indije, na možnost povečanja trgovine in naložb med njima ter na poslovne priložnosti, ki izhajajo iz sporazuma o prosti trgovini; meni, da bo sporazum o prosti trgovini med EU in Indijo na splošno prinesel koristi obema stranema, vendar priporoča, da se izvede ocena obstoječih posebnosti posameznih sektorjev, da bi predvideli možne slabe strani sporazuma o prosti trgovini za občutljive sektorje v EU;

6.  poziva Komisijo, naj bo poglavje o ambicioznem in trajnostnem razvoju bistven del sporazuma o prosti trgovini;

Blagovna menjava

7.  pozdravlja rezultate številnih simulacij proste trgovine, ki kažejo, da bi sporazum o prosti trgovini povečal skupen izvoz in uvoz za Evropsko unijo in Indijo; poudarja, da bi morala ob sedanji povprečni stopnji rasti dvostranska trgovina po pričakovanjih do leta 2015 doseči 160,6 milijarde evrov;

8.  ugotavlja, da so se povprečne tarife, ki se uporabljajo v Indiji, zmanjšale, vendar so še vedno višje kot tarife EU; zlasti izpostavlja, da znaša indijska povprečna tarifa za dostop na nekmetijske trge sedaj 10,1 %, v primerjavi s povprečno tarifo 4 % v EU, medtem ko je indijska povprečna tarifa za kmetijske izdelke 31, 8 %, v EU pa 13,5 %;

9.  poudarja, da bi moral biti cilj trgovine z industrijskimi proizvodi vzajemna odprava polnih dajatev, s časovnim zamikom, in da bi moralo biti vsakršno odstopanje od tega cilja omejeno in preučeno ter ne bi smelo zajemati izključitve sektorjev, ki so pomembni za obe strani, kot na primer sektor osebnih avtomobilov;

10.   poudarja, da bi moral sporazum upoštevati občutljiva vprašanja, povezana s trgovino s kmetijskimi proizvodi, vendar pa to ne bi smelo preprečiti odprtja trga na področjih dopolnjevanja;

11.  poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva vse negativne posledice za evropsko kmetijstvo, zlasti na področju odprtja trgov, gensko spremenjenih organizmov, mlečnih in govejih proizvodov, zaščite intelektualne lastnine in označevanja porekla;

12.  meni, da je v sporazum o prosti trgovini bistveno vključiti ambiciozna poglavja o tehničnih ovirah za trgovinske, sanitarne in fitosanitarne ukrepe; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj obravnava pomembna vprašanja, kot je dobro počutje živali;

13.  poziva obe strani, naj zagotovita, da se bodo predpisi in netarifne ovire uredili tako, da ne bo ovirana celotna trgovina; poziva tako EU kot Indijo, naj oblikujeta učinkovite kazenske ukrepe za preprečevanje pojava nepotrebnih zakonodajnih ovir za trgovino in za odpravo obstoječih ovir, pri čemer naj se upošteva pravica obeh strani do sprejemanja predpisov;

14.  poudarja, da bi moral sporazum o prosti trgovini vsebovati zavezujoči mehanizem za reševanje sporov med državami, določbe o posredovanju pri netarifnih ovirah in učinkovito varovalno določbo;

Trgovina s storitvami in pravica do ustanavljanja

15.  priznava, da so storitve najhitreje rastoči sektor indijskega gospodarstva; meni, da ima Indija napadalne interese glede liberalizacije po načinu 1 in načinu 4 iz splošnega sporazuma o trgovini in storitvah (GATS); ugotavlja, da bi EU za večino storitev rada zaključila liberalizacijo glede dostopa do trga in nacionalne obravnave po načinu 3; ugotavlja, da sporazum o prosti trgovini ne bo mogel v celoti učinkovati brez obvez načina 4; poudarja, da obstajajo velike koristi akreditacije poklicnih kvalifikacij na nacionalni ravni in ravni EU ter sporazumov o medsebojnem priznavanju in zahtev za pridobitev dovoljenj za strokovne storitve v EU in Indiji, kar bi se lahko brez težav vključilo v sporazum o prosti trgovini; kljub temu zahteva, naj se izvede temeljita analiza za primere posameznih držav članice, da bi se izognili negativnim posledicam za trg dela v EU, hkrati pa omogočili začasno bivanje potrebnim strokovnjakom v skladu z načinom 4;

16.  poudarja, da liberalizacija storitev nikakor ne sme ovirati pravice do urejanja storitev, zlasti javnih;

17.  ugotavlja, da je trgovina s storitvami med EU in Indijo sorazmerno neuravnotežena, saj EU izvozi 1,9 % svojih storitev v Indijo, ta pa v EU usmeri 11,6 % svojega celotnega izvoza;

18.  močno spodbuja Indijo k oblikovanju ustrezne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, kar bi ji omogočilo, da doseže status države z ustrezno stopnjo zaščite, s čimer bi se dopustil ali omogočil prenos osebnih podatkov iz Evropske unije na podlagi zakonodaje EU in skladno z njo;

19.  meni, da bi z dopustitvijo tujim odvetniškim pisarnam in računovodskim podjetjem, da opravljajo dejavnosti v Indiji, zelo koristili indijskemu gospodarstvu in stroki ter tudi evropskim podjetjem s strokovnim znanjem na področju mednarodnega prava in računovodstva in njihovim strankam; poziva Komisijo, naj z indijskimi organi v sporazumu o prosti trgovini razišče možnosti in obseg liberalizacije pravnih in računovodskih storitev;

20.  spodbuja Indijo, naj še bolj odpre svoj bančni in zavarovalniški sektor ter trgovino na drobno, v skladu z reformami, ki so jih indijske oblasti napovedale ob priznanju pomena ustrezne finančne zakonodaje za nadzor nad finančnimi storitvami, za zmanjšanje sistemskih tveganj in za zagotavljanje največje možne ravni zaščite potrošnikov;

Naložbe

21.  poziva Komisijo, naj v pogajanjih v sporazum o prosti trgovini vključi poglavje o naložbah, s čimer bo omogočila nemoten postopek vzajemnega vlaganja v trge s spodbujanjem in zaščito sklenjenih naložb ter z raziskovanjem neposrednih priložnosti; predlaga, da bi tako poglavje o naložbah omogočilo vzpostavitev sistema informacij na enem mestu za vlagatelje v obeh gospodarstvih, da bi jim pojasnili razlike v naložbenih pravilih in praksi ter zagotovili informacije o vseh pravnih vidikih;

22.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da predpisi o zaščiti naložb ne bodo vplivali na zmožnost strank za izdajanje obveznih licenc ali spodkopali drugih politik javnega zdravja;

Javna naročila

23.  pozdravlja, da se je Indija strinjala, da v sporazum o prosti trgovini vključi javna naročila; vendar obžaluje, da se je to zgodilo le na zvezni ravni; poziva Komisijo, naj doseže dogovor o učinkovitih in preglednih sistemih javnih naročil; poziva Indijo, naj javna naročila oddaja na podlagi preglednih in pravičnih postopkov ter evropskim podjetjem zagotovi dostop do sistemov javnega naročanja; prav tako poziva Indijo, naj zagotovi najširšo možno pokritost, ki naj zlasti vključuje podjetja iz javnega sektorja;

Trgovina in konkurenca

24.  pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri oblikovanju poglavja o trgovini in konkurenci v sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo, in poziva obe strani, naj okrepita sodelovanje pri trgovinskih vprašanjih, povezanih s konkurenco, na področju pravic intelektualne lastnine ter industrijske in trgovinske politike;

25.  pozdravlja zavezanost Indije k zagotavljanju trdnega sistema pravic intelektualne lastnine in uporabi prožnosti TRIPS v mednarodni in domači zakonodaji, da bi izpolnila obveznosti na področju javnega zdravstva, zlasti pri dostopu do osnovnih zdravil; spodbuja Indijo, naj dosledno uporablja in izvršuje ta sistem ob izboljšanju dostopa do osnovnih zdravil; poziva Evropsko unijo in Indijo, naj zagotovita, da zaradi obveznosti iz sporazuma o prosti trgovini ne bo oviran dostop do osnovnih zdravil, medtem ko se Indija preusmerja z generičnih zdravil in razvija svoje zmogljivosti v industriji, oprti na raziskave; podpira sodelovanje med EU in Indijo na področju njunih farmacevtskih industrij, oprtih na raziskavah, ki bi obema prinesel rast;

26.  poziva Komisijo, naj v okviru pogajanj v zvezi s pravicami intelektualne lastnine ne zahteva ekskluzivnosti podatkov, kot je navedeno tudi v resoluciji Parlamenta z dne 12. julija 2007, ter naj prizna, da bi lahko imela ekskluzivnost podatkov obsežne posledice za proizvodnjo generičnih zdravil, kar bi ogrozilo dostop do zdravil v državah v razvoju ter njihovo politiko javnega zdravja;

27.  poziva Komisijo in pristojne indijske oblasti, naj skupaj oblikujejo opredelitev ponarejenih zdravil tako, da s tem ne bosta ovirali dostopa do osnovnih zdravil, ter naj uskladita ukrepe za učinkovit boj proti ponarejanju, zlasti proti ponarejenim zdravilom, ki ogrožajo zdravje pacientov;

28.  poudarja, da je zagotovitev visoke ravni zaščite geografskih oznak, najkasneje do začetka veljavnosti sporazuma o prosti trgovini, bistvenega pomena;

Trgovina in trajnostni razvoj

29.  priznava, da je poglavje o trajnostnem razvoju bistven del vsakega sporazuma o prosti trgovini, ki ga sklene EU, in poziva obe strani, naj se dogovorita o ambicioznem poglavju, ki bi odražal skupno zavezo h krepitvi trajnostnega razvoja in vključujoče rasti na temeljnih skupnih vrednot; poziva Komisijo, naj v sporazum vključi pravno zavezujoče določbe o človekovih pravicah, socialnih in okoljskih standardih njihovem izvajanju, pa tudi ukrepe v primeru kršitev;

30.  predlaga, naj to poglavje zajema vsaj spoštovanje osmih temeljnih konvencij in štirih prednostnih konvencij Mednarodne organizacije dela ter mednarodno sprejete okoljske standarde, ter naj zagotovi spodbude podjetjem za sprejetje zavez na področju družbene odgovornosti;

31.  pozdravlja vse napore indijske vlade za odpravo dela otrok; poziva indijsko vlado in Komisijo, naj še naprej financirata dejavnosti, s katerimi bi otrokom omogočili šolanje;

32.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da podjetja EU, ki uporabljajo posebna gospodarska območja, spoštujejo temeljne in druge delavske pravice na podlagi konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih je Indija ratificirala;

33.  poudarja, da so človekove pravice, demokracija in varnost bistveni del odnosov med EU in Indijo; zato obe strani poziva, naj pospešita dialog o odprtih vprašanjih, še zlasti glede Kašmirja;

34.  odločno podpira vključevanje pravno zavezujočih določb o človekovih pravicah v vse mednarodne sporazume EU, vključno z jasnimi in natančnimi mehanizmi posvetovanja, oblikovanimi po vzoru člena 96 sporazuma iz Cotonouja;

Vloga Evropskega parlamenta

35.  pričakuje, da bosta Svet in Komisija sporazum o prosti trgovini predložila Parlamentu za privolitev v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU)(5);

36.  poziva Komisijo in Svet, naj pred sklenitvijo sporazuma o prosti trgovini v celoti upoštevata zahteve, ki jih je Parlament izrazil v tej resoluciji; opozarja, da je za veljavnost sporazuma o prosti trgovini nujna odobritev Parlamenta; poziva Komisijo in Svet, naj ne predlagata začasne uporabe sporazuma, dokler tega Parlament ne odobri;

Drugi premisleki

37.  pozdravlja napredek Indije na poti, da postane darovalka pa tudi prejemnica razvojne pomoči;

38.  poudarja, da lahko gospodarsko sodelovanje med EU in Indijo, če bo podprto s sistemom skupnih univerzalnih vrednot, postane zgled za sodelovanje z drugimi državami;

39.  meni, da mora biti EU posebej pozorna na sektor malih in srednjih podjetij v Indiji, ter zato predlaga, da se v vseh programih za razvojno sodelovanje med EU in Indijo okrepi položaj teh podjetij s pomočjo ukrepov, ki bodo v pomoč pri financiranju tržno usmerjenih lokalnih projektov;

40.  pozdravlja razširitev mikrokreditov v Indiji, kar se je pokazalo za učinkovit način za doseganje lokalnega razvoja;

o
o   o

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Indije.

(1) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 589. (2) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 166. (3) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 591. (4) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128. (5) Člen 218(6)(a)(v) PDEU.