Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti naslova XVIII,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničevanju sinergij med sredstvi za raziskave in inovacije iz Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj v mestih in regijah ter državah članicah in Uniji(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o Zeleni knjigi o teritorialni koheziji in napredku razprave o prihodnji reformi kohezijske politike(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o reviziji Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o spremljanju izvajanja Teritorialne agende in Leipziške listine: Evropskemu akcijskemu programu za prostorski razvoj in ozemeljsko kohezijo naproti(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2005 o vlogi „evroregij“ pri razvoju regionalne politike(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o vlogi teritorialne kohezije v regionalnem razvoju(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. decembra 2010 o strategiji Evropske unije za Podonavje (KOM(2010)0715) in okvirnega akcijskega načrta, ki spremlja strategijo (SEC(2010)1489),

–  ob upoštevanju petega poročila Komisije z dne 9. novembra 2010 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: prihodnost kohezijske politike (peto poročilo o koheziji) (KOM(2010)0642),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 o pregledu proračuna EU (KOM(2010)0700) in njegovih tehničnih prilog (SEC(2010)7000),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 o prispevku regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (KOM(2010)0553),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2010 o kohezijski politiki: strateško poročilo o izvajanju programov 2007–2013 za leto 2010 (KOM(2010)0110),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2009 o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja (KOM(2009)0248) in okvirnega akcijskega načrta, ki spremlja strategijo (SEK(2009)0712/2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o evropski strategiji za atlantsko regijo, v kateri je omenjena za leto 2011 predvidena objava sporočila Komisije(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2008 z naslovom Zelena knjiga o teritorialni koheziji: Teritorialna raznolikost kot prednost (KOM(2008)0616),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij na lastno pobudo z dne 27. januarja 2011 o novih perspektivah za revizijo Uredbe o EZTS,

–  ob upoštevanju neodvisnega poročila, pripravljenega na zahtevo Komisije, z naslovom „Pobuda Skupnosti INTERREG III (2000–2006): naknadno vrednotenje“ (št. 2008.CE.16.0.AT.016),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0110/2011),

A.  ker je ozemlje Evropske unije sestavljeno iz 27 držav in 271 regij,

B.  ker v obmejnih regijah živi približno 37,5 % evropskega prebivalstva,

C.  ker so neformalno sodelovanje, evroregije, evropski okraji, EZTS, pobude Sveta Evrope, nadaljnje pogodbe in sekundarna zakonodaja Evropske unije prispevali k ustvarjanju močnejših in trajnejših vezi med ozemlji,

D.  ker je kljub temu, da so bili postavljeni temelji za teritorialno sodelovanje, še vedno veliko izzivov in ker so ti izzivi odvisni od zgodovine in stopnje zrelosti sodelovanja,

E.  ker je zdaj, ko so v pogodbah „odpravljene“ meje, pomembno zmanjšati njihov učinek na vsakodnevno življenje naših ljudi,

F.  ker regionalna politika s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji spodbuja skladen razvoj regij,

G.  ker teritorialno sodelovanje kot cilj kohezijske politike prispeva k vse tesnejši povezavi med narodi tako, da pomaga zmanjševati ovire med ozemlji in regijami,

H.   ker cilj teritorialnega sodelovanja na zunanjih mejah prispeva k predpristopnemu procesu in izvajanju sosedske politike in je zato treba okrepiti sisteme Skupnosti, ki delujejo v tem okviru,

I.  ker je teritorialno sodelovanje, v katerega so vključeni prebivalci različnih regij, potekajoči učni proces, ki gradi občutek skupne pripadnosti in prihodnosti,

J.  ker morajo državljani biti v središču prednostnih nalog teritorialnega sodelovanja ter je zato ustrezen lokalni pristop,

K.  ker je tesnejše teritorialno sodelovanje odvisno od napredka pri evropskem povezovanju in usklajevanja na vseh področjih, ki prispevajo k evropski integraciji in teritorialni koheziji, in ker je tudi teritorialno sodelovanje poskusni laboratorij za evropsko povezovanje,

L.  ker so naložbe v vseevropska prometna omrežja (TEN) v obmejnih regijah redka, čeprav je modernizacija nujno potrebna ravno na čezmejnih povezavah, ki bi lahko z odstranitvijo čezmejnih infrastrukturnih ovir postale klasičen primer evropske dodane vrednosti,

M.  ker so splošni predpisi o strukturnih skladih in začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe bistveno povečali pomen teritorialnega sodelovanja,

N.  ker je naknadno vrednotenje programov INTERREG III za programsko obdobje 2000–2006 jasno dokazalo dodano vrednost tega cilja za evropski projekt,

Krepiti cilj teritorialnega sodelovanja

1.  opozarja, da je cilj teritorialnega sodelovanja spodbujanje sodelovanja med območji in regijami, da se jim omogoči skupno odzivanje na skupne izzive, zmanjšanje fizičnih, kulturnih, upravnih in zakonodajnih ovir, ki zavirajo sodelovanje, ter omilitev vpliva meja;

2.  verjame v evropsko dodano vrednost teritorialnega sodelovanja in njegovo vlogo pri krepitvi notranjega trga in evropskega povezovanja na področju številnih sektorskih politik ter zahteva, naj teritorialno sodelovanje ostane eden od stebrov kohezijske politike;

3.  poudarja, da cilj teritorialnega sodelovanja, ki temelji na načelu gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, zadeva vse regije EU, saj prispeva k spodbujanju usklajenega razvoja Unije kot celote;

4.  meni, da se je teritorialno sodelovanje izkazalo kot učinkovito ter da je njegov potencial za spodbujanje konkurenčnosti premalo izkoriščen zaradi nizkih sredstev, ki so mu dodeljena; poziva, naj se v naslednjem programskem obdobju proračun za cilj „teritorialno sodelovanje“ poveča z 2,5 % v tekočem programskem obdobju na najmanj 7 % skupnega proračuna za kohezijsko politiko;

5.  priporoča, naj se ohrani sedanja struktura cilja 3, razdeljenega na tri sklope, tj. čezmejnega (sklop A), nadnacionalnega (sklop B) in medregionalnega (sklop C), ter naj čezmejni sklop ohrani prevlado nad drugima dvema in naj mu bo dodeljeno najmanj 70 % proračuna za teritorialno sodelovanje; ugotavlja, da bi morala biti porazdelitev sredstev v okviru programa poštena in pravična za vse regije.

6.  meni, da je treba v primeru nadaljnje ločitve med čezmejnim sklopom (sklop A), ki je vezan na lokalne potrebe življenja ob meji, in transnacionalnim sklopom (sklop B), vključno s t. i. makroregionalno razsežnostjo, ki omogoča sodelovanje na širših strateških osnovah, izboljšati usklajevanje med obema sklopoma;

7.  poleg tega glede na strateško naravo projektov spodbuja prožnejše izkoriščanje možnosti, ki jih daje člen 21 uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede lokacije dejavnosti v okviru čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja, ki vključujejo pomorske regije, da bi zagotovili skladnost in stalnost dejavnosti teritorialnega sodelovanja; zato poziva k izvajanju določene prožnosti pri uporabi omejitve na 150 km za obalne in obmorske regije v okviru čezmejnega sodelovanja;

8.  kljub temu meni, da vključevanje tovrstnih regij in njihova odprtost proti geografskim območjem izven EU ni in ne sme biti zgolj vprašanje njihove geografske oddaljenosti, saj jim bogastvo zgodovinskih, jezikovnih in kulturnih vezi z različnimi deli sveta dodeljuje privilegiran položaj na področju poglabljanja tovrstnih odnosov, kar je v korist globalni prisotnosti EU;

9.  poudarja ključno vlogo teritorialnega sodelovanja pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poziva k predhodnemu razmisleku za določitev strateških potreb vseh mejnih regij in območij sodelovanja v povezavi s strategijo Evropa 2020 ter k vključitvi in prilagoditvi evropskega teritorialnega sodelovanja na vse ravni strateškega načrtovanja (evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno); vztraja, naj Komisija čim prej pojasni vsebino svojih predlogov glede tematske koncentracije sredstev v povezavi s „tematskim menijem“ Evropa 2020;

10.  poziva, naj se sredstva za vsak posamezen program teritorialnega sodelovanja dodeljujejo na podlagi usklajenih meril, da bi zagotovili strateški in celovit odziv na potrebe in posebnosti vsakega ozemlja in območja sodelovanja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli o drugih ustreznih, strateških in merljivih merilih, ki bi lahko odražala potrebe ozemlja, ne da bi zmanjšali težo najpomembnejšega, tj. demografskega merila;

11.  ponovno poudarja pomen medregionalnega sodelovanja (sklop C), obžaluje pa pomanjkanje sredstev, ki so mu namenjena; zato predlaga ponovni razmislek o omejitvi stopnje sofinanciranja EU v tem sklopu, tudi ob upoštevanju njegove zmožnosti, da deluje kot spodbuda, za sodelujoče iz regij, katerih cilj je konkurenčnost in zaposlovanje, da bi povišali število projektov v sklopu C; poziva k razširitvi tematskih področij sodelovanja, da bodo zajemala upravljanje in vodenje operativnih programov ter teritorialni razvoj;

12.  spodbuja tudi regije, naj bolje izkoristijo možnosti za medregionalno sodelovanje, ki jih v okviru njihovih operativnih programov ponuja splošna uredba(13); priporoča, naj medregionalni sklop cilja 3 pokriva tudi usklajevanje in izvajanje teh projektov, ovrednotenje znanja in izmenjavo dobrih praks;

13.  v zvezi s prihodnjimi operativnimi programi za teritorialno sodelovanje poudarja pomen podpore s strani programa INTERACT in zmogljivosti za uspešne sheme pomoči, ki bi se lahko zgledovale po projektu RC LACE; poziva k boljšemu usklajevanju programa INTERACT s programoma URBACT in ESPON ter sklopom C, da bi dosegli boljše izvajanje cilja 3;

14.  spodbuja dejavnosti ESPON, vendar meni, da bi morale biti možnosti za dejavno sodelovanje v njegovih raziskavah glede teritorialnega razvoja bolj dostopne lokalnim in regionalnim organom, pri tem pa zagotovljena enostavnejša praktična uporaba dobljenih rezultatov;

15.  se veseli uspeha programa URBACT na področju trajnostnega urbanega razvoja in poziva k njegovemu podaljšanju ter razširitvi v pomembno in široko dostopno pobudo, ki bi zagotavljala možnosti za skupno učenje in prenosljivost v zvezi z lokalnimi urbanimi izzivi;

16.  poziva Evropsko komisijo, naj razmisli o možnostih za vključevanje lokalnih in regionalnih politikov v ta evropska omrežja izmenjave izkušenj in dobrih praks, kar bi bil prvi korak k izvajanju projekta Erasmus za predstavnike, izvoljene na lokalnih in regionalnih volitvah;

17.  znova poudarja, da je vključevanje poddržavnih akterjev v doseganje ciljev EU predpogoj za učinkovito izvajanje teritorialne kohezije;

Uskladiti teritorialno sodelovanje

18.  meni, da je treba cilj o teritorialnem sodelovanju uskladiti s ciljema o konvergenci ter konkurenčnosti in zaposlovanju; poziva k boljšemu usklajevanju načrtovanja kot v preteklosti; predlaga, naj imajo regionalni operativni programi možnost, da se priključijo čezmejnim, nadnacionalnim in medregionalnim projektom, ki jih zadevajo, in sicer z opredelitvijo teritorialnega pristopa k dodeljevanju sredstev, kar bo koristilo prednostnim projektom, na primer povezovanje z vseevropskimi omrežji v obmejnih regijah, ki bodo opredeljeni vnaprej in v posvetovanju z njihovimi partnerji v programih, v skladu z načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva, to pa bo zaradi novo vzpostavljenih odnosov med zasebnimi in javnimi subjekti na obeh straneh meja omogočilo boljše izkoriščanje potenciala teritorialnega sodelovanja;

19.  spodbuja države članice in regije, naj oblikujejo večregionalne operativne programe, prilagojene skupnim ozemeljskim problematikam, kot je skupno gorovje ali povodje, ki ozemlju dajejo skupen značaj;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo usklajevanje politik v čezmejnih regijah in na trgu dela, da bi preprečili težave z izkrivljanjem konkurence, do katerih prihaja v okviru gospodarskega in teritorialnega povezovanja;

21.  meni, da so programi čezmejnega sodelovanja prav tako pomembni, če želimo biti učinkoviti in doseči rezultate na področju strategij, ki zadevajo zmanjšanje revščine in vključevanje prikrajšanih skupin v evropsko družbo; poziva, naj bo ta problematika upoštevana pri snovanju regulativnega okvira in naj se zagotovi, da bodo v prikrajšanih regijah na voljo primerni ukrepi za udeležbo v evropskih regionalnih razvojnih programih;

Sprejeti teritorialni pristop za druge politike Skupnosti

22.  ugotavlja, da pristopi po vzoru strategije za Baltsko morje lahko deloma povečajo čezmejno sodelovanje; meni, da bi morale makrostrategije v celoti upoštevati druge programe regionalnega sodelovanja z namenom ustvarjanja sinergij; opozarja, da je koncept makroregij (na pobudo Sveta) zaenkrat še eksperimentalen in logičen način usklajevanja skupnih projektov, ki zadevajo veliko ozemlje, ki ga zaznamuje skupna teritorialna problematika, njegov cilj pa je izkoriščanje prednosti celostnega, večsektorskega in teritorialnega pristopa na podlagi skupnih strateških dejavnosti z uporabo že obstoječih sredstev;

23.  opozarja, da bi morale tovrstne strategije, kakršne so ali bi lahko bile v prihodnosti, zagotoviti podlago za bolj strateške in skupne pristope, ki bi se jih uresničevalo prek ustreznih instrumentov teritorialnega sodelovanja, ki pa ne ustvarjajo dodatnih sredstev v proračunu EU, niti ne zagotavljajo ustanavljanja novih institucij, pa tudi ne uporabe nove zakonodaje;

24.  zahteva, naj Komisija natančno preuči rezultate izvajanja prvih makroregionalnih strategij; meni, da je postopek vzbudil interes, ki ga je treba izkoristiti in pridobljene izkušnje uporabiti pri izvajanju novih makroregionalnih strategij;

25.  poudarja, da cilj „teritorialno sodelovanje“ lahko zagotovi sodelovanje na makroregionalni ravni, zlasti v okviru svojega nadnacionalnega sklopa;

26.  se zavzema za uporabo nadnacionalnih programov v podporo tem teritorialnim strategijam preko usklajenih prizadevanj pri snovanju, oblikovanju in upravljanju makroregionalnih strategij, ne da bi to vodilo v nepotrebno podvajanje proračunskih struktur EU z ustvarjanjem specifičnih proračunskih postavk za različne makroregije;

27.  hkrati poudarja, da cilji makroregionalnih strategij dopolnjujejo cilje mikroregionalnega čezmejnega sodelovanja in jih lahko zaobjemajo, ne morejo pa jih nadomestiti; zato poudarja, da je treba čezmejno komponento teritorialnega sodelovanja ohraniti kot ločen in zakonit element;

28.  je prepričan, da lahko nadnacionalni sklop cilja 3 prispeva k intenzivnejšemu sodelovanju v okviru makroregionalnih strategij z večjim sodelovanjem regionalnih in lokalnih organov ter civilne družbe pri izvajanju konkretnih dejavnosti;

29.  meni, da mora vsaka nadnacionalna strategija v svoja stališča vključiti možnost usklajevanja s smernicami vseevropskih prometnih omrežij ter s strategijami v okviru celostne pomorske politike;

30.  opozarja, da teritorialno sodelovanje zadeva notranje in zunanje meje Evropske unije ter zajema vprašanja, povezana s sedanjimi in prihodnjimi makroregionalnimi strategijami; poudarja težave pri sofinanciranju, s katerimi se soočajo tretje države pri izvajanju določb o sodelovanju iz uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj; poziva Komisijo, naj razmisli, kako doseči boljšo sinergijo med pobudami v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, instrumenta predpristopne pomoči, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta in Evropskega razvojnega sklada, ter jo poziva k čimprejšnji predložitvi predloga nove sosedske politike; poziva k poenostavitvi in uskladitvi pravil, ki urejajo dostop do različnih virov financiranja, da bi zagotovili skladnost in olajšali njihovo uporabo za upravičence;

31.  z ozirom na posebni značaj evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta poziva Komisijo, naj prenese odgovornost za njegovo upravljanje na svoj GD za regionalni razvoj, ob tem pa upošteva zunanjepolitične vidike; ugotavlja, da evropski sosedski in partnerski instrument v sedanji obliki ne zagotavlja ustrezne podlage za upoštevanje posebnih značilnosti čezmejnega sodelovanja; meni, da bi bilo treba razmisliti o ločitvi tega instrumenta od upravljanja zunanjih odnosov, vsaj v tistih primerih, v katerih tretje države, ki so udeležene v čezmejnem sodelovanju, tudi financirajo sodelovanje;

32.  poziva k izvajanju Akcijskega načrta za širše sosedstvo za najbolj oddaljene regije EU, kot je napovedala Komisije v svojem sporočilu KOM(2004)0343; poudarja, da je v tem smislu potrebno skladno večsektorsko delovanje v politikah Unije, ki zadevajo najbolj oddaljene regije, zlasti boljše usklajevanje med zunanjim in notranjim sklopom, in sicer s sprejetjem območne strategije;

33.  opominja, da bi bila bela knjiga o teritorialni koheziji, ki bi sledila zeleni knjigi, instrument, s katerim bi pravočasno pojasnili, kako prek upravljanja na več ravneh izvajati teritorialno kohezijo v prihodnji regionalni politiki, in hkrati zagotovili snov za razpravo o naslednjem zakonodajnem svežnju;

34.  ugotavlja, da pogoji za čezmejno sodelovanje v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta niso primerni za njegov razvoj; zato priporoča boljše usklajevanje med različnimi generalnimi direktorati znotraj Evropske komisije; je prepričan o nujnosti ponovnega vključevanja programov čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta v cilj „teritorialno sodelovanje“ v okviru kohezijske politike;

Spodbujati ustanovitev evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS)

35.  meni, da so EZTS edinstven in dragocen instrument za teritorialno upravljanje, ki ustreza potrebam po strukturiranem sodelovanju na področju financ, pravnega statusa in upravljanja na več ravneh; opominja, da je treba instrument EZTS spodbujati kot orodje za vzpostavitev sistemov čezmejnega upravljanja in za zagotavljanje pripadnosti različnim politikam na regionalni in lokalni ravni; poudarja tudi njihovo ključno vlogo pri prispevanju k uspešnemu razvoju izvajanja modela upravljanja na več ravneh;

36.  poudarja, da EZTS lahko prispevajo ne le k teritorialni koheziji, temveč tudi k socialni koheziji; prav tako poudarja, da ima ta instrument najboljše možnosti, da zbliža različne kulturne in jezikovne skupnosti, spodbuja miroljubno sobivanje v raznoliki Evropi in prispeva k večji prepoznavnosti evropske dodane vrednosti med državljani;

37.  priporoča prvo oceno obstoječih EZTS, da se iz prvih izkušenj česa naučimo;

38.  meni pa, da je treba olajšati njihovo ustanavljanje, ter poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predloge sprememb k Uredbi (ES) št.°1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o EZTS ob upoštevanju težav, ki so jih opredelili lokalni in regionalni organi in že ustanovljena združenja, ter na podlagi opravljenega dela Odbora regij, da bi se:

39.  spodbuja dodeljevanje splošnih subvencij EZTS, ki predlagajo projekt, skladen s cilji in strategijami zadevnih programov sodelovanja, na podlagi skupnih strategij čezmejnega razvoja, da bodo lahko neposredno upravljala s sredstvi iz strukturnih skladov, in programov, ter poziva, naj se v uredbah o drugih evropskih skladih bolj upošteva večnacionalna in večstranska narava EZTS ter naj se jim olajša dostop do drugih finančnih virov;

40.  se veseli, da bo Odbor regij vzpostavil evropsko platformo EZTS, namenjeno izmenjavi izkušenj, izrabi dobrih praks in tehnični podpori EZTS;

41.  meni, da so čezmejna EZTS odlična priložnost, da na teh ozemljih z vključevanjem evropskih državljanov zgradimo Evropo; poziva čezmejna EZTS, naj po potrebi ustanovijo in vodijo „čezmejni forum civilne družbe“ ter podpirajo čezmejne državljanske pobude;

Poenostaviti izvajanje

42.  meni, da je izvajanje programov za teritorialno sodelovanje še vedno prezapleteno in da cilj 3 potrebuje svoja pravila, da bi odražal svoj v osnovi mednarodni značaj svojih dejavnosti; meni, da je trenutno treba v izvajanje programov vključiti preveč različnih upravnih organov, in zato v zvezi s tem poziva k bistveni poenostavitvi;

43.  poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe za poenostavitev pravil revizije in nadzora, ob upoštevanju načela „en upravni organ na program“ kot vodila, predvidi bolj sistematično določitev pavšala za stroške in financiranje v fiksnem znesku za male projekte, opredeli natančnejša pravila EU za upravičenost do sredstev, zagotovi večjo prožnost pri uporabi samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, okrepi tehnično pomoč, da se bodo lahko upravni organi bolj osredotočili na zagon, strateško podporo in rezultate projektov in ne le na upravljanje in administrativno ustreznost kandidatur;

44.  poziva države članice, naj poenostavijo nacionalne predpise, ki pogosto prinašajo dodatno upravno breme, ki ga zakonodaja Skupnosti ne zahteva;

45.  poziva Komisijo, naj čim prej pojasni podrobnosti načela pogojenosti, ki je predvideno za teritorialno sodelovanje; meni, da če naj ta pogojenost ustvari ugodno okolje za boljšo in učinkovitejšo uporabo sredstev iz skladov, ne sme dodatno zaplesti izvajanja na škodo upravljavcev in upravičencev programov;

46.  poudarja, da si je treba prizadevati za razširitev in poenostavitev, da bo lažje privabiti subjekte iz zasebnega sektorja; priporoča oblikovanje finančnih sistemov po vzoru pobud JEREMIE in JESSICA za poenostavitev čezmejnih projektov, ki bodo nosilci gospodarskega razvoja, udeležbe subjektov iz zasebnega sektorja ter sklepanja javno-zasebnih partnerstev;

Omogočiti prepoznavnost teritorialnega sodelovanja

47.  obžaluje, ker teritorialno sodelovanje ni dovolj znano na ravni nacionalnih in lokalnih uprav ter med državljani, zato poziva k bolj učinkovitemu obveščanju o zaključenih projektih;

48.  zahteva, naj Komisija razmisli o možnostih za povečanje prepoznavnosti EZTS in njihovega delovanja med akterji teritorialnega sodelovanja in državljani;

49.  meni, da je treba zgodovinsko pogojeno jezikovno in kulturno bližino obmejnih regij različnih držav članic ceniti in uporabiti za krepitev čezmejnega sodelovanja;

50.  meni, da bi okrepljeno sodelovanje na področju izobraževanja in kulture prispevalo k uresničevanju ciljev pametne in vključujoče rasti strategije Evropa 2020 in posledično zagotovilo višjo raven udeležbe državljanov in nevladnih organizacij ter prispevalo k večji prepoznavnosti teritorialnega sodelovanja in odpravljanju meja v glavah, ki ovirajo zbliževanje državljanov;

  51. poziva k boljšemu usklajevanju med upravnimi organi in obstoječimi čezmejnimi institucijami, kot so evroregije, ob izvajanju čezmejnih programov, da bi zagotovili projekte visoke kakovosti, ki bodo pregledni in blizu državljanom;

52.  poziva k boljšemu usklajevanju komunikacije med vsemi akterji, vključenimi v proces izvajanja teritorialnega sodelovanja; predlaga, naj vsi programi iz istega sklopa dobijo enoten znak za vizualno prepoznavnost oz. logotip (naj se na primer ponovno uvede prepoznavna oznaka INTERREG) v povezavi z logotipom vsakega posameznega programa (morda standardizirane velikosti), ter poziva Komisijo, naj na začetku prihodnjega programskega obdobja v obmejnih regijah predlaga široko medijsko informativno kampanjo o prednostih in dosežkih teritorialnega sodelovanja;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 210, 31.7.2006, str. 25. (2) UL L 210, 31.7.2006, str. 19. (3) UL L 291, 21.10.2006, str. 11. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0356. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0254. (6) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 104. (7) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 65. (8) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 83. (9) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 95. (10) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 71. (11) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 88. (12) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0089. (13) Člen 37(6)(b).