Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0306(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0214/2011

Predložena besedila :

A7-0214/2011

Razprave :

PV 22/06/2011 - 19
CRE 22/06/2011 - 19

Glasovanja :

PV 23/06/2011 - 12.21
CRE 23/06/2011 - 12.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0295

Sprejeta besedila
PDF 652kWORD 419k
Četrtek, 23. junij 2011 - Bruselj
Izrabljeno gorivo in radioaktivni odpadki *
P7_TA(2011)0295A7-0214/2011

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2011 o predlogu direktive Sveta o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (KOM(2010)0618 – C7-0387/2010 – 2010/0306(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2010)0618),

–  ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členov 31 in 32, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0387/2010),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A7-0214/2011),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe Euratom;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Člen 2(b) Pogodbe določa postavitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva.
(1)  Člen 2(b) Pogodbe Euratom določa postavitev enotnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Člen 30 Pogodbe določa opredelitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.
(2)  Člen 30 Pogodbe Euratom določa opredelitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3) člen 37 Pogodbe od držav članic zahteva, da morajo Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov.
(3)  Člen 37 Pogodbe Euratom od držav članic zahteva, da morajo Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  V skladu z direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 19891 je predvidena uvedba ukrepov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev pri delu.
1 UL L 183, 29.6.1989, str. 1.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja22 se uporablja za vse dejavnosti, ki vključujejo tveganje ionizirajočega sevanja, ki izvira iz umetnih virov ali iz naravnih virov sevanja, pri katerih predelujejo naravne radionuklide zaradi njihovih radioaktivnih, cepljivih ali oplodnih lastnosti. Zajema tudi dovoljene izpuste materialov, ki so posledica teh dejavnosti. Določbe navedene direktive dopolnjuje bolj specifična zakonodaja. Kot v svoji sodni praksi ugotavlja Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
(4)  Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 199622določa temeljne varnostne standarde. Ta direktiva se uporablja za vse dejavnosti, ki vključujejo tveganje ionizirajočega sevanja, ki izvira iz umetnih virov ali iz naravnih virov sevanja, pri katerih predelujejo naravne radionuklide zaradi njihovih radioaktivnih, cepljivih ali oplodnih lastnosti. Določbe navedene direktive dopolnjuje bolj specifična zakonodaja. Kot v svoji sodni praksi ugotavlja Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
22 UL L 159, 29.6.1996, str. 1.
22Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).
Sprememba 131
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Ker niti Pogodba Euratom niti Pogodba o delovanju Evropske unije Parlamentu ne dajeta pristojnosti soodločanja v jedrskih zadevah, je bistveno, da se za vso novo zakonodajo s tega področja poišče nova pravna podlaga.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Tri države kandidatke: Litva, Slovaška in Bolgarija so uporabljale stare jedrske elektrarne sovjetske izdelave, ki jih ni bilo mogoče gospodarno nadgraditi v skladu z varnostnimi standardi EU, zaradi česar jih je bilo treba zapreti in jih nato razgraditi.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Razgradnja jedrskih elektrarn teh treh držav članic je zanje prinesla znatno finančno in ekonomsko breme, ki ga niso mogle v celoti pokriti, zato jim je Unija zagotovila finančna sredstva za pokritje dela stroškov projektov razgradnje in odložitev odpadkov ter za nadomestilo gospodarskih posledic.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Leta 2006 je IAEA dopolnila svojo celotno zbirko standardov37 in objavila Temeljna varnostna načela, ki so jih skupaj sponzorirali Euratom, OECD/NEA in druge mednarodne organizacije. Po besedah Združenih sponzorskih organizacij bo uporaba Temeljnih varnostnih načel olajšala uporabo mednarodnih varnostnih standardov in vzpostavila večjo skladnost med ureditvami različnih držav. Zato je zaželeno, da ta načela spoštujejo in zagovarjajo vse države. Načela bodo za IAEA zavezujoča v zvezi z njenimi dejavnostmi, za države pa v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvajajo s pomočjo IAEA. Države ali sponzorske organizacije lahko ta načela sprejmejo po lastni presoji za uporabo pri svojih lastnih dejavnostih.
(18)  Leta 2006 je IAEA dopolnila svojo celotno zbirko standardov in objavila Temeljna varnostna načela37, ki so jih skupaj razvili Euratom, OECD/NEA in druge mednarodne organizacije. Po besedah Združenih sponzorskih organizacij bo uporaba Temeljnih varnostnih načel olajšala uporabo mednarodnih varnostnih standardov in vzpostavila večjo skladnost med ureditvami različnih držav. Zato je zaželeno, da ta načela spoštujejo in zagovarjajo vse države. Načela bodo za IAEA zavezujoča v zvezi z njenimi dejavnostmi, za države pa v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvajajo s pomočjo IAEA. Države ali sponzorske organizacije lahko ta načela sprejmejo po lastni presoji za uporabo pri svojih lastnih dejavnostih.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Aarhuška konvencija z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah javnosti podeljuje pravice, pogodbenim stranem in javnim organom pa nalaga obveznosti glede dostopa do informacij in udeležbe javnosti ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kar zajema tudi ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Mednarodna organizacija dela je sprejela konvencijo1 in priporočilo2 o varstvu pred sevanjem za vse dejavnosti, pri katerih so delavci med delom izpostavljeni ionizirajočemu sevanju, in zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za zagotovitev učinkovite zaščite delavcev ob upoštevanju trenutno dostopnega znanja.
1C115 Konvencija o zaščiti delavcev pred ionizirajočim sevanjem, sprejeta 22. 6. 1960.
2R114 Priporočilo o zaščiti delavcev pred ionizirajočim sevanjem, sprejeto 22. 6. 1960.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Evropski parlament je tudi izjavil, da bi moralo biti pri vseh jedrskih projektih v vseh državah članicah na voljo dovolj finančnih sredstev za kritje vseh stroškov razgradnje, vključno s stroški ravnanja z radioaktivnimi odpadki, da bi upoštevali načelo onesnaževalec plača in preprečili zatekanje k državni pomoči, in je pozval Komisijo, naj pripravi natančne opredelitve v zvezi z uporabo finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo v posameznih državah članicah, pri čemer naj poleg razgradnje upošteva tudi ravnanje z nastalimi radioaktivnimi odpadki, njihovo kondicioniranje in končno odlaganje1.
1Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. novembra 2005 o uporabi finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo jedrskih elektrarn (UL C 280 E, 18.11.2006, str. 117).
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Tako v Uniji kot po svetu se čedalje bolj priznava potreba po odgovorni uporabi jedrske energije, ki predvsem zajema jedrsko varnost in zaščito. Zaradi tega je treba vprašanje ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki obravnavati, da bi se zagotovila varna, optimizirana in trajnostna raba jedrske energije.
(23)  Tako v Uniji kot po svetu se, zlasti po nedavni hudi jedrski nesreči na Japonskem, čedalje bolj priznava potreba po poostritvi predpisov o jedrski varnosti in zaščiti. Zaradi tega je treba obravnavati resno aktualno vprašanje ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se zagotovilo varno, optimizirano in trajnostno skladiščenje in/ali odlaganje.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  V zvezi s tem je treba poudariti, da je mogoče zelo velik delež izrabljenega goriva predelati, zato je treba poleg odlaganja končnih odpadkov upoštevati možnost recikliranja izrabljenega goriva.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
(25)  Izrabljeno gorivo nastaja tudi pri obratovanju jedrskih reaktorjev. Vsaka država članica lahko opredeli svoja pravila glede gorivnega ciklusa, bodisi da izrabljeno gorivo šteje za dragoceno sredstvo, ki ga je mogoče predelati, ali da se odloči, da ga odstrani kot odpadek. Ne glede na to, katero možnost izbere, je treba proučiti možnosti odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov, ki so bili ločeni v predelavi, ali izrabljenega goriva, ki velja za odpadek.
(25)  Izrabljeno gorivo nastaja tudi pri obratovanju jedrskih reaktorjev. Vsaka država članica lahko opredeli svoja pravila glede gorivnega ciklusa, bodisi da izrabljeno gorivo šteje za dragoceno sredstvo, ki ga je mogoče predelati in reciklirati, ali da se odloči, da ga odstrani kot odpadek. Ne glede na to, katero možnost izbere, je treba proučiti možnosti odlaganja visokoradioaktivnih odpadkov, ki so bili ločeni v predelavi, ali izrabljenega goriva, ki velja za odpadek.
Sprememba 115
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Izrabljeno gorivo, shranjeno v bazenih, je dodaten možni vir radioaktivnosti v okolju, zlasti če hladilni bazeni niso več pokriti.
Sprememba 132
Predlog direktive
Uvodna izjava 27
(27)  Radioaktivne odpadke, vključno z izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek, je treba dolgoročno shraniti in izolirati pred ljudmi in življenjskim okolje. Zaradi njihove specifične narave (vsebnost radionuklidov) so potrebne ureditve, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, vključno z odlaganjem v ustreznih objektih kot zadnjo fazo ravnanja z njimi. Skladiščenje radioaktivnih odpadkov je vključno z dolgoročnim skladiščenjem prehodna rešitev in ne predstavlja nadomestne možnosti odlaganja.
(27)  Radioaktivne odpadke, vključno z izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek, je treba ustrezno kondicionirati, dolgoročno shraniti in izolirati pred ljudmi in življenjskim okoljem. Zaradi njihove specifične narave (vsebnost radionuklidov) so potrebne ureditve, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolja pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, vključno z odlaganjem v ustreznih objektih kot zadnjo fazo ravnanja z njimi, zaradi načela povratnosti pa morajo biti ponovno dostopni. Skladiščenje radioaktivnih odpadkov, vključno z dolgoročnim skladiščenjem, je prehodna rešitev.
Sprememba 133
Predlog direktive
Uvodna izjava 27 a (novo)
(27a)  Nesreča v Fukušimi je jasno pokazala na nevarnosti, povezane z odlaganjem radioaktivnih odpadkov, do podobnih nesreč pa bi lahko prišlo tudi na območjih Unije ali sosednjih držav, kjer že obstajajo ali se gradijo jedrski objekti in na katerih je visoko tveganje potresov in cunamijev, kot je na primer Akkuyu v Turčiji. Unija bi morala sprejeti vse ustrezne ukrepe za preprečitev odlaganja radioaktivnih odpadkov na takih območjih.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
(28)  Nacionalna razvrstitvena shema radioaktivnih odpadkov bi morala podpirati te ureditve in popolnoma upoštevati posebne vrste in značilnosti radioaktivnih odpadkov. Natančna merila, po katerih se odpadki razvrščajo v določen razred odpadkov, so odvisna od posebne situacije v državi glede narave odpadkov in možnosti za odlaganje, ki so na voljo oziroma se preučujejo.
(28)  Nacionalna razvrstitvena shema radioaktivnih odpadkov bi morala podpirati te ureditve in popolnoma upoštevati posebne vrste in značilnosti radioaktivnih odpadkov. Natančna merila, po katerih se odpadki razvrščajo v določen razred odpadkov, so odvisna od posebne situacije v državi glede narave odpadkov in možnosti za odlaganje, ki so na voljo oziroma se preučujejo. Za lažjo komunikacijo in izmenjavo informacij med državami članicami ter za zagotovitev preglednosti bi bilo treba v nacionalnem programu natančno opisati razvrstitveno shemo.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 29
(29)  Kratkoživi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki se običajno odlagajo na odlagališčih blizu površja. Po 30 letih raziskav je bilo na tehnični ravni splošno sprejeto, da globoka geološka odlagališča predstavljajo najvarnejšo in najtrajnejšo možnost v smislu zadnje faze ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki velja za odpadek. Zato si je treba prizadevati za odlaganje.
(29)  Kratkoživi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki se različno odlagajo na odlagališčih blizu površja (v stavbah, plitvo zakopani ali zakopani nekaj deset metrov pod površjem) ali pa v posebnih sodobnih odlagališčih v geoloških plasteh od 70 do 100 m pod zemljo. Skoraj vsi dolgoživi srednje- in nizkoradioaktivni odpadki se skladiščijo. Po 30 letih raziskav je bila na znanstveni ravni dokazana izvedljivost globokih geoloških odlagališč, tako da bi bilo to lahko varna in smotrna možnost v smislu zadnje faze ravnanja z visokoradioaktivnimi odpadki. Dejavnosti, opravljene v okviru tehnološke platforme za odlaganje radioaktivnih odpadkov v geološke formacije (IGD-TP), bi lahko olajšale dostop do strokovnega znanja in tehnologije v zvezi s tem. Preučujejo se še druge možnosti, na primer skladiščenje na površju ali blizu površja, odlaganje v skalah ali globokih jaških (3000–5000 metrov globoko), tudi z možnostjo povratnega procesa in ponovne uporabe. Zato si je treba prizadevati za nadaljnjo preučitev vseh možnosti.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 29 a (novo)
(29a)  Po raziskavah o odlaganju radioaktivnih odpadkov z odležavanjem ali drugimi načini zmanjševanja radioaktivnosti in razpolovne dobe bi bilo treba preučiti tudi možnost dolgoročnega reverzibilnega skladiščenja radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških plasteh.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
(30)  Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA. Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov.
(30)  Čeprav je vsaka država članica odgovorna za svojo politiko o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora navedena politika ne le spoštovati ustrezna temeljna varnostna načela, ki jih je določila agencija IAEA, temveč tudi predpisati čim višje varnostne standarde, ki bodo odražali najsodobnejše prakse na regulativni in operativni ravni ter najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT). Etična obveznost vsake države članice je, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije v smislu preteklega in obstoječega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, kakor tudi tistih, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov. Države članice bi morale zato oblikovati politiko razgradnje, s katero bi zagotovile, da bodo objekti kolikor mogoče hitro po zaprtju razgrajeni na najbolj varen način.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 31
(31)  Da bi poskrbela za odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora vsaka država članica vzpostaviti nacionalni okvir, ki zagotavlja politične zaveze in postopno odločanje s pomočjo ustrezne zakonodaje, ureditve in organizacije z jasno porazdelitvijo odgovornosti.
(31)  Da bi poskrbela za odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, mora vsaka država članica vzpostaviti nacionalni okvir, ki bo zagotavljal politične zaveze in postopno odločanje v skladu z aarhuško konvencijo s pomočjo ustrezne zakonodaje, ureditve in organizacije z jasno porazdelitvijo odgovornosti.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 32 a (novo)
(32a)  Države članice bi morale zagotoviti zadostna finančna sredstva za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter njihovo skladiščenje.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 32 b (novo)
(32b)  Za energetske projekte je treba nameniti dodatna sredstva – tudi za možnost prihodnjih projektov razgradnje in posledičnih projektov ravnanja z odpadki.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 33
(33)  Vzpostaviti je treba nacionalni program, ki bo zagotovil prenos političnih odločitev v jasne določbe za namen izvajanja vseh faz ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, od nastajanja do odlaganja. Te morajo vključevati vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Nacionalni program je lahko referenčni dokument ali niz dokumentov.
(33)  Vzpostaviti je treba nacionalni program, ki bo zagotovil prenos političnih odločitev v jasne določbe za namen izvajanja vseh faz ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, od nastajanja do odlaganja. Te morajo vključevati vse dejavnosti, ki se nanašajo na ravnanje, predobdelavo, obdelavo, kondicioniranje, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter biti v skladu z načeli aarhuške konvencije. Nacionalni program je lahko referenčni dokument ali niz dokumentov.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)  Delavci v vsej verigi ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki morajo biti ne glede na svojo dejavnost ali status zaščiteni in zajeti v zakonodajo s področja zdravstva in varnosti, pri vseh instrumentih za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke pa je treba upoštevati dolgoročne učinke na zdravje in varnost delavcev. Zakonodaja Unije in držav članic o zdravju in varnosti pri delu velja tudi za delavce na področju ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, nespoštovanje te zakonodaje pa je treba nemudoma strogo kaznovati.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 35
(35)  Pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je pomembna preglednost. To je treba zagotoviti z zahtevami po učinkovitem obveščanju javnosti in priložnostjo, da vse zadevne zainteresirane strani lahko sodelujejo v postopku odločanja.
(35)  Pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki je pomembna preglednost, bistveno pa je tudi zaupanje javnosti v načela, ki se uporabljajo za varnost odlagališč in v programih ravnanja z odpadki. To je treba zagotoviti z učinkovitim obveščanjem javnosti in priložnostjo, da lahko vse zadevne zainteresirane strani, lokalni in regionalni organi ter javnost sodelujejo v postopku odločanja.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 36
(36)  Sodelovanje med državami članicami na mednarodni ravni bi lahko olajšalo in pospešilo postopek odločanja z dostopom do strokovnega znanja in tehnologije.
(36)  Sodelovanje med državami članicami na mednarodni ravni bi lahko olajšalo in pospešilo postopek odločanja z dostopom do visokokakovostnega strokovnega znanja in tehnologije ter najboljše prakse.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 37
(37)  Nekatere države članice menijo, da je skupna uporaba objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno z odlagališči, potencialno koristna možnost, če temelji na sporazumu med zadevnimi državami članicami.
(37)  Nekatere države članice menijo, da je skupna uporaba objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno z odlagališči, potencialno koristna in varčna možnost, če temelji na sporazumu med udeleženimi državami. V zvezi s tem je treba zagotoviti, da se ne bi onemogočali nekateri posebni primeri, zlasti že obstoječi sporazumi o izrabljenem gorivu iz raziskovalnih reaktorjev. V tej direktivi je treba primerno opredeliti potrebne pogoje, ki jih je treba izpolniti pred začetkom tovrstnih skupnih projektov.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 39
(39)  Varnostna analiza in stopnjevalni pristop morata zagotoviti podlago za odločitve, povezane z razvojem, obratovanjem in zaprtjem odlagališča, in morata zagotoviti prepoznavanje področij negotovosti, na katera je treba usmeriti pozornost, da bi se še izboljšalo razumevanje tistih vidikov, ki vplivajo na varnost sistema odlaganja, vključno z naravnimi (geološkimi) in zgrajenimi pregradami, ter njegovim pričakovanim razvojem skozi čas. Varnostna analiza mora vključevati ugotovitve iz ocene varnosti in informacije o trdnosti in zanesljivosti ocene varnosti ter v njej vključenih predpostavk. Zato mora vsebovati vrsto argumentov in dokazov v podporo varnosti objekta ali dejavnosti, ki je povezana z ravnanjem z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki.
(39)  Varnostna analiza in stopnjevalni pristop morata zagotoviti podlago za odločitve, povezane z razvojem, obratovanjem in zaprtjem odlagališča, in morata zagotoviti prepoznavanje področij negotovosti, na katera je treba usmeriti pozornost, da bi se še izboljšalo razumevanje tistih vidikov, ki vplivajo na varnost sistema odlaganja, vključno z naravnimi (geološkimi) in zgrajenimi pregradami, ter njegovim pričakovanim razvojem skozi čas. Varnostna analiza mora vključevati ugotovitve iz ocene varnosti in informacije o trdnosti in zanesljivosti ocene varnosti ter v njej vključenih predpostavk. Zato bi morala temeljiti na vrsti argumentov in dokazov v podporo varnosti objekta ali dejavnosti, ki je povezana z ravnanjem z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 40
(40)  Medtem ko priznava, da mora nacionalni okvir upoštevati vse nevarnosti, povezane z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ta direktiva ne zajema neradioloških nevarnosti, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(40)  Čeprav priznava, da mora nacionalni okvir upoštevati vse nevarnosti, povezane z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ta direktiva ne zajema neradioloških nevarnosti z neradiološkimi posledicami, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 41
(41)  Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varnosti, morata temeljiti na kombinaciji učenja iz delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.
(41)  Ohranitev in nadaljnje razvijanje pristojnosti in usposobljenosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predstavljajo temeljni element za zagotovitev visoke ravni varstva zdravja in okolja, varnosti in preglednosti, morata temeljiti na kombinaciji učenja iz delovnih izkušenj, znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter tehničnega sodelovanja vseh akterjev.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 42 a (novo)
(42a)  V zvezi s tem bi lahko skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) dragoceno prispevala k enotnemu izvajanju te direktive ter tako olajšala posvetovanje, izmenjavo dobre prakse in sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 42 b (novo)
(42b)  Ta direktiva bi lahko bila koristen instrument, ki bi ga upoštevali pri preverjanju, da projekti, ki prejemajo finančna sredstva Unije v okviru finančne ali tehnične pomoči po Euratomu za objekte ali dejavnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, zajemajo ukrepe, potrebne za zagotovitev varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2
(2)  Njen namen je zagotoviti, da države članice določijo ustrezne nacionalne ureditve za visoko raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da delavce in javnost zaščitijo pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja.
(2)  Njen namen je zagotoviti, da države članice določijo ustrezne nacionalne ureditve za najvišjo raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da delavce, javnost in okolje zaščitijo pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 3
(3)  Ohranja in spodbuja obveščanje in sodelovanje javnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
(3)  Zagotavlja potrebno obveščanje in sodelovanje javnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 4 a (novo)
(4a)  Ta direktiva postavlja minimalne standarde za države članice, vendar se države članice lahko prosto odločijo, da bodo za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke uvedle višje standarde.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – uvodno besedilo
(1)  Ta direktiva se uporablja za:
(1)  Ta direktiva se brez poseganja v Direktivo 2009/71 Euratom uporablja za:
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka a
(a) vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom, kadar to izvira iz obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;
(a) vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom, kadar to izvira iz obratovanja civilnih jedrskih reaktorjev ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti na ozemlju EU, vključno z izrabljenim gorivom, ki izvira iz programov vojaške obrambe, če in kadar se ga trajno prenese v izključno civilne dejavnosti in z njim ravna v civilnem okviru;
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka b
(b) vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja, kadar ti izvirajo iz civilnih dejavnosti ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti;
(b) vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki od nastanka do vključno odlaganja, kadar ti izvirajo iz civilnih dejavnosti ali kadar se z njim ravna v okviru civilnih dejavnosti na ozemlju EU;
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 3 – točka -1 (novo)
(-1) „odobreni izpusti“ pomeni načrtovane in nadzirane izpuste plinastih ali tekočih radioaktivnih snovi, ki izvirajo iz reguliranih jedrskih objektov ali dejavnosti med običajnim obratovanjem, v okolje, in sicer v mejah, ki jih odobri pristojni regulativni organ, in v skladu z načeli in omejitvami iz Direktive Sveta 96/29/Euratom;
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 3 – točka 3
(3) „odlaganje“ pomeni namestitev izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobren objekt, ne da bi jih imeli namen ponovno uporabiti;
(3) „odlaganje“ pomeni namestitev izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov, ki je lahko tudi dokončna, v odobren objekt ob ustreznem upoštevanju načela povratnosti;
Spremembi 42 in 134
Predlog direktive
Člen 3 – točka 6
(6) „radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivno snov v plinasti, tekoči ali trdni obliki, za katero država članica ne predvideva nobene uporabe več, in ki jo kot radioaktivni odpadek nadzoruje upravni organ v skladu z zakonodajnim in regulativnim okvirom države članice;
(6) „radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivno snov v plinasti, tekoči ali trdni obliki, vključno z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi snovmi iz predelave, s kolikor tehnološko mogoče zmanjšano prostornino, za katero država članica ali fizična ali pravna oseba, katere odločitev država članica sprejme, ne predvideva ali načrtuje nobene uporabe več, pri čemer je treba upoštevati prihodnji tehnološki razvoj in napredek, in ki jo kot radioaktivni odpadek nadzoruje upravni organ v skladu z zakonodajnim in regulativnim okvirom države članice;
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 3 – točka 9 a (novo)
(9a) „lokacija'pomeni geografsko območje, na katerem je odobren objekt, vključno z objektom za ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki, ali na katerem poteka odobrena dejavnost;
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 3 – točka 9 b (novo)
(9b) „ocena varnosti“ pomeni sistematičen proces, ki poteka ves čas načrtovanja in s katerim se zagotovi, da bodo v predlaganem načrtu izpolnjene vse pomembne varnostne zahteve, vključuje pa tudi uradno varnostno analizo, vendar ni omejena samo nanjo;
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 3 – točka 9 c (novo)
(9c) „varnostna analiza“ pomeni nabor argumentov in dokazov, ki dokazujejo varnost obrata ali dejavnosti, kar zajema tudi ugotovitve varnostne ocene in izjavo o zanesljivosti teh ugotovitev. Pri odlagališču se varnostna analiza lahko nanaša na posamezno stopnjo razvoja. V teh primerih so v varnostni analizi navedena manj gotova področja ali vsa nerešena vprašanja ter je podana usmeritev za delo za reševanje teh vprašanj na prihodnjih stopnjah razvoja;
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 3 – točka 13
(13) „skladiščenje“ pomeni zadrževanje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobrenem objektu, ne da bi jih imeli namen ponovno uporabiti.
(13) „skladiščenje“ pomeni začasno zadrževanje izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v odobrenem objektu, dokler se ponovno ne uporabijo;
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1
(1)  Države članice opredelijo in ohranjajo nacionalne politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Nosijo končno odgovornost za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
(1)  Države članice opredelijo in ohranjajo nacionalne politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Vsaka država članica nosi končno odgovornost za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki jih je proizvedla na svojem ozemlju.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
(1a)  Države članice zagotovijo, da se nacionalna politika o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki izvaja v dobro osnovanem in evidentiranem postopnem postopku odločanja, v katerem se upošteva dolgoročna varnost.
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – uvodno besedilo
(2)  Države članice zagotovijo, da:
(2)  Države članice zagotovijo, da njihove nacionalne politike temeljijo na naslednjih načelih:
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – točka a
(a) nastajanje radioaktivnih odpadkov ostane na najnižji izvedljivi ravni, tako v smislu dejavnosti kot količine, in sicer z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi ter obratovanjem in razgradnjo, vključno z recikliranjem in ponovno uporabo konvencionalnih snovi;
(a) nastajanje radioaktivnih odpadkov ostane na najnižji izvedljivi ravni, ob spoštovanju načela „nizko, kolikor se razumno še lahko doseže“ (ALARA), tako v smislu dejavnosti kot količine, in sicer z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi ter obratovanjem in razgradnjo, vključno s predelavo in ponovno uporabo snovi;
Sprememba 121
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – točka d
(d) je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki varno in dolgoročno.
(d) je ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki varno ves čas, dokler so nevarni za ljudi in okolje;
Sprememba 122
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da) delavci, javnost in okolje niso izpostavljeni izrabljenemu gorivu in radioaktivnim odpadkom;
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – točka d b (novo)
(db) se sprejmejo ukrepi za kritje prihodnjih zdravstvenih in okoljskih tveganj za izpostavljene delavce in splošno javnost;
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – točka d c (novo)
(dc) stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki, tudi odpadnega goriva, nosijo tisti, ki so jih proizvedli;
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – točka d d (novo)
(dd) se finančne rezerve za odlaganje, ki jih morajo povzročitelji odpadkov zagotoviti za kritje vseh stroškov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, upravljajo v skladih pod državnim nadzorom, s čimer se zagotovi, da bodo na razpolago za trajno varno odlaganje;
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – točka d e (novo)
(de) ustrezne finančne vire nadzirajo pristojni nacionalni organi;
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 – točka d f (novo)
(df) razpoložljivosti ustreznih finančnih virov nadzirajo nacionalni parlamenti;
Sprememba 135
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
(2a)  Ker bazeni izrabljenega goriva predstavljajo veliko nevarnost, še posebej, še niso pokriti, se vse izrabljeno gorivo iz njih čim prej prestavi v suho skladiščenje. V tem procesu ima prednost gorivo, ki je v bazenih najdlje.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 b (novo)
Vsi tovrstni dogovori se sporočijo Komisiji.

Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
(3a)  Države članice se lahko prostovoljno odločijo, do bodo v sodelovanju z drugimi državami članicami vzpostavile skupna ali regionalna odlagališča, zato da bi izkoristile ugodne geološke ali tehnične prednosti posamezne lokacije in delile finančno breme skupnega projekta.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 b (novo)
(3b)  Pred začetkom takega projekta zadevna država članica z medvladnim sporazumom zagotovi, da pobuda izpolnjuje ustrezne zahteve, pri čemer je zajeto vsaj naslednje:
(a) v vseh fazah razvoja projekta ter celotno življenjsko dobo odlagališča se nenehno vzdržuje javna sprejetost in podpora v vseh zadevnih državah članicah, in sicer z zagotovljenim dostopom do informacij in sodelovanjem javnosti v procesu posvetovanja;
(b) zagotovi se sodelovanje med pristojnimi regulativnimi organi in nacionalnimi varnostnimi organi, ki izvajajo tudi nadzor; varnostna analiza in spremljevalne varnostne ocene se opravijo v vseh zadevnih državah članicah ter zajemajo raziskovalno, izbirno in izvedbeno fazo objekta;
(c) doseže se sporazum o vprašanjih glede odgovornosti in jasni razdelitvi dolžnosti, pri čemer vsaka država članica nosi končno odgovornost za svoje radioaktivne odpadke;
(d) doseže se dogovor o finančni ureditvi, s katero se zagotovijo sredstva za vso življenjsko dobo odlagališča in obdobje po njegovem zaprtju, ter o razpoložljivosti ustreznih človeških virov, tako da se zagotovi zadostno število ustrezno usposobljenega osebja;
(e) v nacionalnih programih zadevnih držav članic se izda predhodno obvestilo o pravnem okviru, organizacijski strukturi, tehničnih načrtih in ureditvi, iz katerega je razvidno, da načrtovano odlaganje v jasno opredeljenem časovnem okviru izpolnjuje zahteve te direktive.
Sprememba 136
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 c (novo)
(3c)  Izvoz radioaktivnih odpadkov v države nečlanice EU v nobenem primeru ni dovoljen; pošiljke izrabljenega goriva izven EU bi morale biti dovoljene pod pogojem, da bo to gorivo po recikliranju uvoženo nazaj v EU.
Sprememba 124
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 d (novo)
(3d)  Na potresnih območjih ali obalnih območjih, kjer je velika nevarnost dviga morske gladine ali možnost cunamijev, so vsi objekti za jedrske odpadke prepovedani.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a) nacionalni program izvajanja politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;
(a) nacionalni program izvajanja politike o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, skladen z načelom subsidiarnosti in v katerem je vsem proizvajalcem radioaktivnih odpadkov zagotovljen dostop do varnega odlagališča radioaktivnih odpadkov pod enakimi pogoji;
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba) nacionalne zahteve za zdravje in varnost, izobraževanje in usposabljanje delavcev;
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(c) sistem izdaje dovoljenj za dejavnosti in objekte za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno s prepovedjo obratovanja objekta za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki nima dovoljenja;
(c) sistem izdaje dovoljenj za dejavnosti in objekte za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, vključno s prepovedjo obratovanja objektov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki nimajo dovoljenja: na ta način se zagotovi, da se z vsemi radioaktivnimi odpadki, ne glede na to, kdo jih proizvede, ravna enako;
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka d
(d) sistem ustreznega institucionalnega nadzora, regulatornih pregledov, dokumentiranja in poročanja;
(d) sistem ustreznega institucionalnega nadzora, regulatornih pregledov, dokumentiranja in poročanja, pa tudi zahtevano usposabljanje za delavce, ki so vključeni v ves proces, za zagotavljanje in ohranjanje njihove varnosti in zdravja pri delu;
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea) ukrepe, ki na dolgi rok zagotavljajo ustrezne finančne vire za dejavnosti in objekte, povezane z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa) ukrepe za zagotovitev, da bo ustrezno financiranje za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter za njihovo namestitev določil pristojni regulativni organ s preglednim postopkom, ki se bo redno revidiral in v katerem se bo redno posvetovalo z vsemi zainteresiranimi stranmi;
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka f b (novo)
(fb) izračun vseh stroškov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. V teh informacijah morajo biti med drugim navedene ustanove, ki nosijo te stroške.
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2
(2)  Države članice zagotovijo, da se nacionalni okvir ohrani in po potrebi izboljša, pri tem pa upoštevajo delovne izkušnje, sklepe varnostnih analiz, kot je določeno v členu 8, razvoj tehnologije in rezultate raziskav.
(2)  Države članice zagotovijo, da se nacionalni okvir ohrani in po potrebi izboljša, pri tem pa upoštevajo delovne izkušnje, sklepe varnostnih analiz, kot je določeno v točki (9c) člena 3, najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT), zdravstvene in varnostne standarde ter rezultate raziskav.
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
(1a)  Države članice zagotovijo demokratični nadzor nad regulativnim organom.
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
(3a)  Pristojni regulativni organ ima pooblastilo in sredstva za redno izvajanje ocen jedrske varnosti, preiskav in kontrol, po potrebi pa tudi za izvršilne ukrepe v objektih – tudi med procesom razgradnje. V okviru teh ocen se vrednoti zdravje in varnost delavcev, tudi delavcev zunanjih pogodbenih izvajalcev, ter število zaposlenih in usposabljanje.
Sprememba 137
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 3 b (novo)
(3b)  Pristojni regulativni organ je pooblaščen, da da zaustaviti dejavnosti, za katere ocene pokažejo, da niso varne. Tovrstne in vse druge ocene pristojnega regulativnega organa se javno objavijo;
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1
(1)  Države članice zagotovijo, da primarno odgovornost za varnost ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki nosi imetnik dovoljenja. Ta odgovornost ni prenosljiva.
(1)  Države članice zagotovijo, da primarno odgovornost za varnost ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki nosijo imetniki dovoljenja, ki so jim pristojni organi posamezne države članice dodelili skupno odgovornost za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke.
Sprememba 130
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
(1a)  Države članice zagotovijo, da se varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti pripravita kot del vloge za izdajo dovoljenja za upravljanje objekta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali odlagališča ter se v obdobju dejavnosti ali delovanja objekta po potrebi posodabljata. Varnostna analiza in spremljevalne varnostne ocene zajemajo lokacijo, zasnovo, konstrukcijo, obratovanje ali zaprtje bazenov izrabljenega goriva ali odlagališč, pa tudi dolgoročno varnost po zaprtju, med drugim s pasivnimi sredstvi, ter opisujejo vse vidike lokacije, povezane z varnostjo, zasnovo objekta, hladilne bazene za začasno shranjevanje (tudi poročanje o količini vsebovanega izrabljenega goriva), z razgradnjo objekta ali delov objekta in ukrepi vodstvenega nadzora ter predpisanega nadzora. Varnostna analiza in spremljevalna varnostna ocena zajemata oceno zdravstvenih in varnostnih tveganj za delavce, vključno z delavci podizvajalcev, oceno zahtevanih kvalifikacij in števila osebja, ki mora biti zaradi zagotavljanja varnosti postopka v objektu vedno navzoče, da se lahko odzove v primeru nesreče.
Varnostna analiza in spremljevalna varnostna ocena opredelita raven zagotovljene zaščite in pristojnemu regulatornemu organu ter drugim zainteresiranim stranem jamčita, da bodo varnostne zahteve izpolnjene. Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti se predložita v odobritev pristojnemu regulativnemu organu.

Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1 b (novo)
(1b)  Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja poročajo pristojnemu regulativnemu organu in drugim pomembnim pristojnim organizacijam ter da javnosti omogočijo dostop do informacij o njihovih dejavnostih ali objektih.
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2
(2)  Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnika dovoljenja zahteva, da pod nadzorom pristojnega regulatornega organa na sistematičen in preverljiv način redno ocenjuje in preverja ter nenehno izboljšuje varnost svojih dejavnosti in objektov, kolikor je to razumno dosegljivo.
(2)  Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnika dovoljenja zahteva, da pod nadzorom pristojnega regulativnega organa na sistematičen in preverljiv način ter po načelu najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) redno ocenjuje in preverja ter nenehno izboljšuje varnost svojih dejavnosti, vključno z zdravjem in varnostjo svojih delavcev ter podizvajalcev, in objektov, kolikor je to razumno izvedljivo. Imetniki dovoljenja o rezultatih svojih ocen poročajo pristojnemu regulativnemu organu in drugim pristojnim organizacijam, svojim delavskim predstavnikom, podizvajalcem in širši javnosti.
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3
(3)  Ocenjevanja iz odstavka 2 vključujejo preverjanje obstoja ukrepov za preprečevanje nesreč in blažitev njihovih posledic, vključno s preverjanjem fizičnih ovir in upravnih varstvenih postopkov imetnika dovoljenja, ki bi morali odpovedati, preden bi bili delavci in prebivalstvo znatno prizadeti zaradi posledic ionizirajočega sevanja.
(3)  Za ukrepe iz odstavka 2 je treba uradno zaprositi pristojni regulativni organ v okviru vloge zahtevka za dovoljenje, ki zagotavlja obvezno zagotovitev varnosti dejavnosti, ter vključujejo preverjanje obstoja ukrepov za preprečevanje nesreč in fizičnih napadov ter za blažitev njihovih posledic, vključno s preverjanjem fizičnih ovir in upravnih varstvenih postopkov imetnika dovoljenja, ki bi morali odpovedati, preden bi bili delavci, prebivalstvo in okolje znatno prizadeti zaradi posledic ionizirajočega sevanja.
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 4
(4)  Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da vzpostavijo in izvajajo sisteme upravljanja s prednostnim poudarkom na varnosti, ki jih pristojni regulatorni organ redno preverja.
(4)  Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da vzpostavijo in izvajajo sisteme upravljanja z največjim poudarkom na varnosti in zaščiti, ki jih pristojni regulativni organ in predstavniki delavcev redno preverjajo s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev.
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 5
(5)  Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da zagotovijo in vzdržujejo ustrezne finančne in človeške vire, potrebne za izpolnitev njihovih obveznosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki iz odstavkov 1do 4.
(5)  Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir od imetnikov dovoljenj zahteva, da zagotovijo in vzdržujejo ustrezne in dolgoročne finančne in človeške vire, vključno z izpolnjevanjem njihovih obveznosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki iz odstavkov 1 do 4.
Sprememba 81
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 5 a (novo)
(5a)  Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja čim prej obvestijo čezmejne regionalne in lokalne organe o svojih načrtih za postavitev obrata za ravnanje z odpadki, če se nahaja na takšni razdalji od državne meje, da obstaja velika možnost, da bi imela njegova gradnja, delovanje ali opustitev čezmejne posledice, kar bi veljalo tudi za primer morebitne nesreče ali incidenta.
Sprememba 146
Predlog direktive
Člen 7 a (novo)
Člen 7a

Označevanje in dokumentacija

Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenja poskrbijo, da je oznaka na embalaži in dokumentacija o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v taki obliki, ki ne preperi. Dokumentacija vsebuje kemično, toksikološko in radiološko sestavo vsebine ter opis, ali je v trdni, tekoči ali plinasti obliki.

Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 8
Člen 8

črtano
Varnostna analiza

(1)  Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti se pripravita kot del zahtevka za izdajo dovoljenja za objekt ali dejavnost. V teku razvoja objekta ali dejavnosti se po potrebi dopolnita. Obseg in vsebina varnostne analize in ocene varnosti sta usklajena z zahtevnostjo dejavnosti in obsegom nevarnosti, ki je povezan z objektom ali dejavnostjo.
(2)  Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti zajemata izbiro lokacije, konstrukcijo, gradnjo, obratovanje in razgradnjo objekta ali zaprtje odlagališča; varnostna analiza določi standarde, ki se uporabljajo pri tej oceni. Obravnava se dolgoročna varnost po zaprtju s poudarkom na tem, kako je takšno varnost mogoče v največji možni meri zagotoviti s pasivnimi sredstvi.
(3)  Varnostna analiza za objekt opisuje vse vidike, povezane z varnostjo lokacije, konstrukcijo objekta in vodstvenim nadzorom ukrepov ter regulatornimi nadzori. Varnostna analiza in spremljevalna varnostna ocena opredeljujeta raven zagotovljene zaščite in pristojnemu regulatornemu organu ter drugim zainteresiranim stranem zagotovita, da bodo varnostne zahteve izpolnjene.
(4)  Varnostna analiza in spremljevalna ocena varnosti se predložita v odobritev pristojnemu regulatornemu organu.
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 8 a (novo)
Člen 8a

Evidentiranje in sledenje, zlasti v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev

(1)  Države članice ustanovijo sistem za evidentiranje in sledenje na področju ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
(2)  Države članice zagotovijo, da je sistem zmožen natančno določiti lokacijo in pogoje proizvodnje, uporabe, transporta, skladiščenja ali odlaganja izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov.
(3)  Države članice zagotovijo, da imetnik dovoljenja ali državni organ hranita informacije o delavcih, ki so bili med delom izpostavljeni izrabljenemu gorivu ali radioaktivnim odpadkom, tako da se omogoči dolgoročno spremljanje poklicnih bolezni.
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 8 b (novo)
Člen 8b

Postopki in kazni

Države članice v skladu s splošnimi načeli zagotovijo, da se v primeru kršitev obveznosti iz te direktive uporabijo upravni ali sodni postopki ter kazni, ki so učinkovite, odvračilne in sorazmerne s težo kršitve.

Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 9
Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje ureditev za izobraževanje in usposabljanje, ki izpolnjuje potrebe vseh strani, odgovornih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se vzdrževala in dodatno razvijala potrebno strokovno znanje in usposobljenost.

Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje ureditev za izobraževanje ter redno in preventivno usposabljanje, ki izpolnjuje potrebe vseh strani, odgovornih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, da bi se v skladu s tehničnim in znanstvenim napredkom vzdrževala in dodatno razvijala potrebno znanstveno in tehnično strokovno znanje in usposobljenost. Države članice namenijo posebno pozornost osebam, ki so posredno navzoče v objektu, ter zagotovijo, da se jim pred ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ponudi ustrezno in ažurirano izobraževanje in usposabljanje. Države članice zagotovijo, da so imetniki dovoljenja zmožni izvajati in financirati tovrstno ureditev, zato da bi zagotovili varnost in zdravje vseh oseb, vključenih v ta proces. Izobraževanje in usposabljanje delavcev je v skladu z mednarodno priznanimi standardi, s čimer se okrepi skupna odgovornost za zdravje in varnost v jedrski industriji. Države članice tudi zagotovijo, da bo njihov nacionalni okvir vseboval ureditev za spodbujanje nadaljnjih znanstvenih raziskav o obstoječih projektih odlaganja.

Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
(1a)  Države članice zagotovijo, da nacionalni okvir vključuje programe v podporo raziskavam o zmanjševanju proizvodnje radioaktivnih odpadkov in o ravnanju z njimi.
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1
Države članice poskrbijo, da nacionalni okvir zagotavlja, da so ustrezna finančna sredstva po potrebi na voljo za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ob upoštevanju odgovornosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov.

Države članice poskrbijo, da nacionalni okvir zagotavlja, da so zadostna finančna sredstva po potrebi na voljo za kritje vseh stroškov v zvezi z razgradnjo in ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ob popolnem upoštevanju odgovornosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov v skladu z načelom onesnaževalec plača in ob izogibanju uporabe državne pomoči.

Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
(1a)  Države članice zagotovijo, da se v skladu s postopki, določenimi na nacionalni ravni:
(a) pravilno izvede ocena stroškov, povezanih s strategijami ravnanja z odpadki, zlasti stroškov, povezanih z izvajanjem dolgoročnih rešitev za ravnanje z nizko-, srednje- in visokoradioaktivnimi dolgoživimi radioaktivnimi odpadki glede na njihovo naravo. Ti stroški vključujejo zlasti stroške razgradnje jedrskih objektov in objektov za ravnanje z jedrskimi odpadki ter stroške njihovega končnega zaprtja, vzdrževanja in spremljanja;
(b) vzpostavijo rezerve za kritje stroškov iz točke (a) ter namenijo ustrezna sredstva za izključno kritje teh rezerv;
(c) izvaja ustrezno spremljanje, ali so rezerve in upravljanje sredstev ustrezne glede na stroške iz točke (a), da se zagotovijo redne prilagoditve.
Sprememba 89
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 b (novo)
(1b)  Države članice pregledno opredelijo stroške odlaganja, podatke objavijo in vsako leto ponovno ocenijo. Obveznosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov se temu ustrezno prilagodijo.
Sprememba 90
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 c (novo)
(1c)  Države članice ustanovijo ali imenujejo nacionalni organ, ki lahko strokovno presoja o zadevah, povezanih z upravljanjem sredstev in s stroški za razgradnjo, kot je omenjeno v odstavku 1a. Ta organ je neodvisen od plačnikov prispevkov.
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 d (novo)
(1d)  Države članice redno poročajo Komisiji o sklepih v postopkih zadevnega nacionalnega organa pod pogoji iz člena 16.
Sprememba 92
Predlog direktive
Člen 11
Države članice vzpostavijo in izvajajo ustrezne programe za zagotavljanje kakovosti v zvezi z varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Države članice vzpostavijo in izvajajo ustrezne programe za zagotavljanje kakovosti v zvezi z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

Sprememba 127
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
Države članice zagotovijo, da imetniki dovoljenj prevzamejo popolno odgovornost v zvezi z vso škodo, ki jo utrpijo tretje strani zaradi nesreč in dolgoročnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki, vključno s škodo, povzročeno kopenskemu, vodnemu in morskemu okolju.

Sprememba 93
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1
(1)  Države članice zagotovijo, da so informacije o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki dostopne delavcem in prebivalstvu. Ta obveznost vključuje tudi zagotavljanje, da pristojni regulatiorni organ javnost obvešča o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Informacije se objavijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi, če s tem niso ogroženi drugi interesi, priznani v nacionalni zakonodaji ali mednarodnih obveznostih, kot je npr. varnost.
(1)  Države članice zagotovijo, da so vse informacije o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki so nujne za ohranjanje zdravja, varnosti in zaščite delavcev in prebivalstva, redno dostopne. Ta obveznost vključuje tudi zagotavljanje, da pristojni regulativni organ javnost obvešča o dogajanju na svojih področjih pristojnosti. Te informacije se objavijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi, zlasti z aarhuško konvencijo. Informacije, ki so neposrednega pomena za zdravje in varnost delavcev in javnosti zlasti radioaktivni in toksični izpusti in izpostavljenost izpustom se javno objavijo ne glede na okoliščine.
Sprememba 94
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
(1a)  Države članice zagotovijo, da so javnosti na voljo informacije o finančnih virih za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki iz člena 10, pri čemer se ustrezno upošteva delež stroškov, ki jih imajo proizvajalci.
Sprememba 95
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1 b (novo)
(1b)  Države članice zagotovijo, da pri vseh odločitvah v zvezi z lokacijami za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke, ki so blizu sosednjih držav, ter pri njihovem upravljanju sodelujejo javnost in institucije zadevnih držav.
Sprememba 96
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2
(2)  Države članice javnosti zagotovijo možnost dejanskega sodelovanja v postopku odločanja o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
črtano
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 12 a (novo)
Člen 12a

Sodelovanje javnosti

(1)  Države članice javnosti zagotovijo možnost dejanskega zgodnjega sodelovanja pri pripravi ali pregledu nacionalnih programov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki jih je treba pripraviti v skladu s členom 13, in tudi dostop do njih, ko so končani. Programe objavijo na javno dostopnem spletnem mestu.
(2)  Države članice za to zagotovijo, da:
(a) je javnost prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer elektronskih medijev, če so na voljo, obveščena o vseh predlogih za takšne programe ali za njihovo spremembo ali pregled, in da ima javnost na razpolago ustrezne informacije o teh predlogih, med drugim informacije o pravici do sodelovanja pri odločanju in o pristojnem organu, ki mu lahko posreduje pripombe ali vprašanja;
(b) je javnost upravičena izraziti pripombe in mnenja, ko so pred sprejetjem odločitve o programih odprte še vse možnosti;
(c) se pri sprejemanju teh odločitev upoštevajo rezultati sodelovanja javnosti;
(d) si pristojni organi po pregledu pripomb in mnenj javnosti razumno prizadevajo, da obvestijo javnost o sprejetih odločitvah in razlogih ter pomislekih, na katerih temeljijo te odločitve, vključno z informacijami o poteku sodelovanja javnosti.
(3)  Države članice opredelijo pripadnike javnosti, ki je za namene odstavka 2 upravičena do sodelovanja. Države članice določijo podrobne določbe za sodelovanje javnosti po tem členu tako, da javnosti omogočijo učinkovito pripravo in sodelovanje. Zagotovijo se razumni časovni roki, ki omogočijo dovolj časa za vsako stopnjo sodelovanja javnosti po tem členu.
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 2
(2)  Nacionalni programi so v skladu z določbami iz členov 4 do 12.
(2)  Nacionalni programi so v skladu z določbami iz členov 4 do 12a.
Sprememba 99
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 3
(3)  Države članice redno pregledajo in dopolnijo svoje nacionalne programe ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega napredka, če je to primerno.
(3)  Države članice redno pregledajo in dopolnijo svoje nacionalne programe ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega napredka, če je to primerno, ter uporabijo povratne informacije iz izkušenj drugih držav članic pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki, pa tudi izide mednarodnih medsebojnih strokovnih pregledov.
Sprememba 100
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 3 a (novo)
(3a)  Države članice čim prej obvestijo čezmejne regionalne in lokalne organe o svojem nacionalnem programu, če je verjetno, da bo imelo njegovo izvajanje čezmejne učinke.
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 3 b (novo)
(3b)  Države članice v nacionalnem programu jasno navedejo razpoložljiva finančna sredstva za upravljanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
Sprememba 102
Predlog direktive
Člen 14 – točka -1 (novo)
(-1) celovito in podrobno razvrstitveno shemo za radioaktivne odpadke, ki zajema vse faze ravnanja z radioaktivnimi odpadki, od njihovega nastanka do odlaganja;
Sprememba 103
Predlog direktive
Člen 14 – točka 1
(1) popis vsega izrabljenega goriva in vseh radioaktivnih odpadkov ter napovedi prihodnjih količin, vključno s tistimi iz razgradnje. Popis jasno navaja lokacijo in količino snovi ter stopnjo nevarnosti, kar opredeli z ustrezno razvrstitvijo;
(1) popis vsega izrabljenega goriva in vseh radioaktivnih odpadkov ter napovedi prihodnjih količin, vključno s tistimi iz razgradnje, in sicer na podlagi razvrstitvene sheme iz točke (-1). Popis jasno navaja lokacijo in količino snovi ter stopnjo nevarnosti, pa tudi izvor odpadkov;
Sprememba 128
Predlog direktive
Člen 14 – točka 2
(2) koncepte, načrte in tehnične rešitve od nastanka do odlaganja;
(2) koncepte, načrte in tehnične rešitve od nastanka do shranjevanja in odlaganja; veliko prednost imajo zgodovinski radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo v bazenih za začasno skladiščenje;
Sprememba 104
Predlog direktive
Člen 14 – točka 3
(3) koncepte in načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, vključno s tem, koliko časa je treba še izvajati institucionalne nadzore, ter s sredstvi, ki jih je treba uporabiti, da bi se ohranilo dolgoročno poznavanje objekta;
(3) koncepte in načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, vključno s tem, koliko časa je treba še izvajati institucionalne nadzore, ter s sredstvi, ki jih je treba uporabiti, da bi zagotovili spremljanje in vzdrževanje ter bi se ohranilo dolgoročno poznavanje objekta;
Sprememba 105
Predlog direktive
Člen 14 – točka 7 a (novo)
(7a) opis ocene stroškov iz točke (a) člena 10(1a)ter metod, uporabljenih za izračun ustreznih rezerv;
Sprememba 106
Predlog direktive
Člen 14 – točka 8
(8) opis veljavnega(ih) finančnega(-ih) načrta(-ov), da bi se zagotovilo, da se vsi stroški programa lahko pokrijejo v skladu s predvidenim načrtom.
(8) opis možnosti, povezanih s sestavo in upravljanjem sredstev, namenjenih v skladu s točko (b) člena 10(1a), ter veljavnega(ih) finančnega(-ih) načrta(-ov), da bi se zagotovilo, da se vsi stroški programa lahko pokrijejo v skladu s predvidenim načrtom in da se strogo spoštuje načelo onesnaževalec plača.
Sprememba 107
Predlog direktive
Člen 14 – točka 8 a (novo)
(8a) zavezujoče in preverljivo obdobje za izvajanje nacionalnih programov in spoštovanje zahtev iz točk 1 do 8.
Sprememba 108
Predlog direktive
Člen 14 – točka 8 b (novo)
(8b) načrte za izobraževanje in usposabljanje za ohranitev in razvoj strokovnega znanja in usposobljenosti, potrebne za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.
Sprememba 109
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3 a (novo)
(3a)  Komisija spremlja spoštovanje obdobij, določenih v skladu s členom 14(8a) za izvajanje nacionalnih programov držav članic.
Sprememba 110
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 4
(4)  Komisija bo pri odločanju glede zagotavljanja finančne ter tehnične pomoči Euratoma za objekte in dejavnosti v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki oziroma pri svojem oblikovanju stališč glede naložbenih programov v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom upoštevala pojasnila držav članic ter njihov napredek pri nacionalnih programih za ravnanje z odpadki.
črtano
Sprememba 111
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 3
(3)  Države članice vsaj vsakih deset let poskrbijo za redna samoocenjevanja svojega nacionalnega okvira, pristojnih regulatornih organov, nacionalnega programa in njegovega izvajanja ter omogočijo mednarodni strokovni pregled svojega nacionalnega okvira, organa in/ali programa, da bi se zagotovila izpolnitev visokih standardov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Rezultati vsakega strokovnega pregleda se sporočijo Komisiji in državam članicam.
(3)  Države članice vsaj vsakih deset let poskrbijo za redna samoocenjevanja svojega nacionalnega okvira, pristojnih regulatornih organov, nacionalnega programa in njegovega izvajanja ter omogočijo mednarodni strokovni pregled svojega nacionalnega okvira, organa in/ali programa, da bi se zagotovila izpolnitev visokih standardov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Rezultati vsakega strokovnega pregleda se sporočijo Komisiji, ki Evropskemu parlamentu in Svetu predloži periodično poročilo, v katerem zgoščeno predstavi sklepe, oblikovane med strokovnimi pregledi.
Sprememba 138
Predlog direktive
Člen 16 a (novo)
Člen 16a

Ponovna ocena

Komisija najkasneje dve leti po tem, ko države članice izvedejo strokovno oceno iz člena 16(3), posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o ponovno ocenjeni zasnovi ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ter o izvoznih določilih iz člena 4(3). V tej ponovni oceni se upoštevajo zlasti vprašanja povratnosti in dostopnosti odpadkov po tem, ko so nameščeni v odlagališče, upoštevaje razvoj na področju raziskav ter nadaljnje znanstveno znanje na tem področju. Poročilu po potrebi sledi revizija te direktive, da bi upoštevali najnovejše tehnološke raziskave na področju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

Sprememba 113
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 1
(1)  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do … O tem takoj obvestijo Komisijo. Ko države članice sprejmejo te ukrepe, se v njih sklicujejo na to direktivo ali se na njo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
(1)  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do …*. O tem takoj obvestijo Komisijo. Ko države članice sprejmejo te ukrepe, se v njih sklicujejo na to direktivo ali se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
* Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive.
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov