Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga proračuna za proračunsko leto 2012, ki ga je Komisija sprejela 20. aprila 2011 (SEK(2011)0498),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1),

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2012(2),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. februarja 2011 o proračunskih smernicah za leto 2012,

–   ob upoštevanju naslova II poglavja 7 Poslovnika,

–   ob upoštevanju pisma Odbora za ribištvo,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0230/2011),

A.  ker je proračunski postopek za leto 2012 drugi postopek, ki bo potekal v skladu z Lizbonsko pogodbo, in bo tako mogoče upoštevati pomembne izkušnje iz preteklega leta,

B.  ker bi moral trialog, ki bo potekal julija, predstavnikom obeh vej proračunskega organa omogočiti, da razpravljajo o prednostnih nalogah, ki so jih opredelili za proračun za leto 2012, in da po možnosti dosežejo dogovor, ki se bo lahko upošteval pri obravnavi proračuna,

C.  ker sta se poljsko in madžarsko predsedstvo javno zavezala odprtemu, konstruktivnemu političnemu dialogu o proračunskih zadevah z Evropskim parlamentom,

D.  ker se zato pričakuje, da bo Svet ravnal kot zaupanja vreden politični partner skozi celoten postopek ter se bo odrekel samovoljnemu ali povsem aritmetičnemu zmanjševanju sredstev v vseh proračunskih vrsticah,

Predlog proračuna za leto 2012 – splošna ocena

1.  opominja, da je Evropski parlament v resoluciji z dne 24. marca 2011 strategijo Evropa 2020 za pametno, vključujočo in trajnostno rast postavil v središče proračunske strategije EU za leto 2012, da bi pomagal Evropi, da okreva po gospodarski in socialni krizi in da bo ob izhodu iz nje močnejša;

2.  ponavlja, da je spodbujanje pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva, ki z uresničevanjem sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 ustvarja delovna mesta in kakovostne zaposlitve cilj, ki ga je soglasno potrdilo vseh 27 držav članic in institucij EU; opozarja, da bo uresničevanje te strategije zahtevalo ogromne v prihodnost usmerjene naložbe do leta 2020, katerih vrednost je Komisija v sporočilu o pregledu proračuna ocenila na nič manj kot 1 800 milijard EUR (KOM(2010)0700); zato poudarja, da ne kaže odlašati z nujnimi naložbami v izobraževanje na ravni EU in na ravni držav članic, da bi izboljšali raven izobrazbe, spodbujali socialno vključenost, predvsem z zmanjševanjem revščine, ter razvili na znanju temelječo družbo, ki bi slonela na znanstveni in tehnološki zmogljivosti celotne EU; v zvezi s tem vztraja pri tem, da je treba podpirati raziskave, razvoj, inovacije, mala in srednja podjetja ter razvoj novih tehnologij z učinkovito porabo virov;

3.  glede na te okoliščine je globoko zaskrbljen, da so zaradi krize upadle javne naložbe v državah članicah na nekaterih od teh področij, saj so morale države članice prilagoditi svoje nacionalne proračune; zahteva, da se ta trend ustavi, in je trdno prepričan, da je treba zagotoviti naložbe na ravni EU in na nacionalni ravni, če želimo, da EU kot celota izpolni cilje strategije EU 2020; meni, da bi moral proračun EU odigrati vlogo finančnega vzvoda za politike okrevanja po krizi v državah članicah, tako da bi spodbujal in prispeval k nacionalnim naložbam za krepitev rasti in zaposlovanja; v zvezi s tem poudarja, da je uskladitev proračuna EU s cilji strategije EU 2020 izjemnega pomena; zato opozarja, da bi morala biti področja usposabljanja mladih, mobilnosti in zaposlovanja, malih in srednjih podjetij ter raziskav in razvoja osrednja prednostna naloga proračuna EU; poudarja, da je to povsem v skladu z dinamiko evropskega semestra, novega mehanizma za boljše evropsko gospodarsko vodenje, katerega cilj je povečati skladnost, sinergije in dopolnjevanje med proračunom EU in nacionalnimi proračuni pri uresničevanju dogovorjenih ciljev strategije Evropa 2020;

4.  opozarja, da strategija EU 2020 in evropski semester potrebujeta močno parlamentarno razsežnost, in je trdno prepričan, da bi večje sodelovanje Parlamenta znatno izboljšalo demokratični značaj in preglednost takšne naloge;

5.  ugotavlja, da je v predlogu proračuna EU za leto 2012, kot ga je predložila Komisija, 147 435 milijonov EUR sredstev za prevzem obveznosti (146 676 milijonov EUR brez Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in rezerve za nujno pomoč) ter 132 738 milijonov EUR sredstev za plačila; ugotavlja tudi, da ta zneska predstavljata 1,12 % oziroma 1,01 % napovedanega bruto nacionalnega dohodka EU (BND) za leto 2012, in poudarja, da ta delež v letih 2011 in 2012 ostaja precej stabilen ob predvideni rasti BND v letu 2012, ki jo je Komisija ocenila na kar +4,7% (v trenutnih cenah);

6.  priznava, da če naj bi proračun EU prispeval k skupnim prizadevanjem držav članic v obdobju varčevanja, mora biti ta prispevek sorazmeren z njegovo velikostjo, posebnimi značilnostmi in dejanskim gospodarskim učinkom; verjame, da je treba upoštevati tekoča prizadevanja za konsolidacijo nacionalnih proračunov, ki se odvijajo v številnih državah članicah zaradi fiskalne nediscipline v preteklosti, vendar opozarja, da proračun EU po določbah Pogodbe ne sme imeti primanjkljaja in da proračun EU predstavlja le 2 % vseh javnih odhodkov v EU;

7.  ugotavlja, da naj bi letna stopnja inflacije v EU 27 za leto 2011 po ocenah znašala 2,7 %, kar pomeni, da je predlagano nominalno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za 3,7 % in sredstev za plačila za 4,9 % v proračunu za leto 2012 v primerjavi s proračunom za leto 2011 v bistvu realno povečanje za 1 % oziroma 2,2 %; poudarja dejstvo, da več držav članic načrtuje precej večje povečanje državnega proračuna, kot je povečanje, ki ga je predlagala Evropska komisija za proračun EU; je seznanjen tudi s prizadevanji nekaterih držav članic za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in upočasnitev rasti državnega dolga, da bi omogočili prehod na trajnejšo raven;

8.  poudarja dejstvo, da so predlagani zneski za letni proračun EU za leto 2012 v skladu s profilom odhodkov EU, določenim v večletnem finančnem okviru 2007-2013, če se doseže sporazum proračunskega organa za revizijo večletnega finančnega okvira, ki bo upošteval dodatne finančne potrebe za program ITER; poudarja, da je treba zato vsako morebitno povečanje (ali zmanjšanje) v primerjavi s proračunom za leto 2011 oceniti ob upoštevanju učinka na izvajanje večletnih programov; poudarja, da je to vprašanje verodostojnosti institucij in nepretrganosti projekta EU, medtem ko se odgovornosti in zaveze EU še naprej povečujejo; glede na to meni, da je kot prednostno nalogo treba ciljnim političnim področjem dati pomemben in prepoznaven mehanizem financiranja za politike in nove pristojnosti na ravni EU;

9.  opaža, da v predlogu proračuna za leto 2012 skupna razlika do zgornje meje, dogovorjene za leto 2012 v večletnem finančnem okviru, pri sredstvih za prevzem obveznosti znaša 1 603 milijone EUR; je odločen, da bo, če se bo to izkazalo za potrebno, to razpoložljivo razliko – po potrebi pa tudi druge mehanizme prilagodljivosti, ki jih predvideva trenutni medinstitucionalni sporazum – porabil za podporo in krepitev določenih usmerjenih političnih ciljev, ki niso ustrezno obravnavani v sedanjem večletnem finančnem okviru; pričakuje polno sodelovanje Sveta glede uporabe teh mehanizmov;

10.  opominja, da se je prvi krog razprave o proračunskih prednostnih nalogah v Parlamentu že začel, in sicer se je glavni poročevalec za proračun za leto 2012 obširno posvetoval s specializiranimi parlamentarnimi odbori; poudarja, da je treba zdaj ta proces v odborih izpopolniti glede na njihova področja pristojnosti, da se opredelijo pozitivne in negativne prednostne naloge za proračun 2012;

11.  je seznanjen z oceno Komisije, da 43,5 % sredstev v predlogu proračuna za leto 2012 (sredstva za prevzem obveznosti) prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020; meni, da je ta ocena pozitivna, vendar ne zadošča; priznava, da se prednostne naloge, ki jih je določila Komisija, zdijo usklajene s tistimi, ki jih je opredelil Parlament v resoluciji o splošnih smernicah za proračun 2012, vendar poziva k bolj visoko zastavljenemu pristopu za financiranje strategije Evropa 2020; je kljub vsemu odločen, da bo te zneske še podrobneje analiziral v sodelovanju z vsemi svojimi specializiranimi odbori;

Razdelek 1a

18.  je seznanjen s tem, da je Komisija v predlogu proračuna za leto 2012 sredstva za prevzem obveznosti povečala za 12,6 % (na 15 223 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2011, sredstva za plačila pa za 8,1 % (na 12 566 milijonov EUR), saj je razdelek 1a ključni razdelek večletnega finančnega okvira 2007–2013, kar zadeva uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, ker je vir neposrednih in posrednih prispevkov k financiranju vseh petih osrednjih ciljev in sedmih vodilnih pobud te strategije;

19.  vseeno obžaluje, da povečanja, predvidena v tem razdelku za leto 2012, večinoma ne presegajo gole letne razčlenitve skupnih večletnih zneskov, ki sta jih potrdila tako Parlament kot Svet, ko so bili ti programi in ukrepi sprejeti; zato poudarja, da Komisija v splošnem ne predlaga povečanja – ki bi presegalo že prvotno načrtovano povečanje – podpore za naložbe, nujno potrebne za izvajanje sedmih vodilnih pobud, in ugotavlja, da je žal naklonjena odložitvi nujno potrebnega velikega koraka pri skupnem financiranju večletnega finančnega okvira po letu 2013; je prepričan, da bo takšno ravnanje resno ogrozilo doseganje osrednjih ciljev do leta 2020;

20.  poudarja, da bo ob upoštevanju predloga proračuna za leto 2012 in posodobljenega finančnega načrta za leto 2013 skupni znesek sredstev, za katera bodo prevzete obveznosti do leta 2013 in so namenjena osrednjim programom za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, kot so sedmi okvirni program ES za raziskave, ukrepi proti onesnaževanju, Marco Polo II, Progress, Galileo in GMES, manjši kot okvirni znesek, o katerem sta se Parlament in Svet dogovorila ob sprejetju teh programov; v nasprotju s tem ugotavlja, da bodo okvirni zneski v primeru naslednjih osrednjih programov strategije Evropa 2020 nekoliko preseženi: okvirni program za konkurenčnost in inovacije, vseevropsko prometno omrežje, vseevropsko energetsko omrežje, Erasmus Mundus in vseživljenjsko učenje; namerava, če bo potrebno, v celoti izkoristiti 5-odstotno zakonodajno prilagodljivost, ki jo omogoča točka 37 Medinstitucionalnega sporazuma, da se dodatno okrepijo ključne in nujno potrebne naložbe;

21.  poleg tega ugotavlja, da je precejšen del nominalnega povečanja v razdelku 1a predloga proračuna za leto 2012 v primerjavi s proračunom za leto 2011 posledica dodatnih sredstev v znesku 750 milijonov EUR (v obveznostih), potrebnih za program ITER v letu 2012, pri čemer je 650 milijonov EUR resnično dodatnih, 100 milijonov EUR pa je bilo le prerazporejenih iz proračunskih vrstic sedmega okvirnega programa; znova izraža odločno nasprotovanje vsem oblikam prerazporejanja sredstev iz proračuna za sedmi okvirni program, saj bo to ogrozilo njegovo uspešno izvajanje in se bo občutno zmanjšal njegov prispevek k doseganju glavnih ciljev in uresničevanju vodilnih pobud strategije Evropa 2020;

22.  znova opozarja, da se bo moral proračunski organ, če bo želel omogočiti financiranje programa ITER, strinjati z vzporednim predlogom Komisije (KOM(2011)0226) o spremembi večletnega finančnega okvira 2007–2013, kar pomeni zagotovitev manjkajočih 1 300 milijonov EUR za ITER v letih 2012 in 2013, in sicer z uporabo razpoložljive in neporabljene razlike do zgornje meje iz leta 2011 v skupnem znesku 840 milijonov EUR v razdelkih 2 in 5 večletnega finančnega okvira 2007–2013 ter s prerazporeditvijo 460 milijonov EUR iz proračuna sedmega okvirnega programa v letih 2012 in 2013; izraža pripravljenost na začetek pogajanj s Svetom o spremembi predloga Komisije, in sicer z uporabo drugih sredstev, ki jih predvideva obstoječi medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006;

23.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je poleg predlagane prerazporeditve za ITER v znesku 100 milijonov EUR v proračunu sedmega okvirnega programa predvideno še dodatno zmanjšanje v znesku 64 milijonov EUR v primerjavi s finančnim načrtom; zahteva, da Komisija predlaga uporabo vseh prihrankov (v skupnem znesku 190 milijonov EUR), ki naj bi bili ustvarjeni leta 2012 na račun ponovne ocene kadrovskih potreb in manjšega finančnega prispevka za nekatera skupna podjetja ter v korist odhodkov za poslovanje sedmega okvirnega programa;

24.  v zvezi s tem opozarja, da je treba izboljšati pogoje financiranja za prednostne naloge na področju trajnostne energije in tehnologij za skladiščenje energije ter druge prednostne naloge na področju obnovljivih virov energije iz na novo uvedenega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET), vključno z energetsko učinkovitostjo, ki so bistvenega pomena za spopadanje z gospodarskimi, energetskimi in podnebnimi izzivi; je prepričan, da lahko jasni cilji trajnostne energetske politike in energetske učinkovitosti prinesejo stroškovno učinkovite rešitve, ki bi lahko koristile evropskemu gospodarstvu kot celoti; ugotavlja tudi, da bi lahko med proračunskim postopkom za leto 2012 preučili nove inovativne načine za boljši izkoristek naložb ter pospeševanje razvoja in raziskav, kot je sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja;

25.  obžaluje, da Komisija zaradi omejenega povečanja, predvidenega za program Progress v predlogu proračuna 2012 v primerjavi s proračunom 2011, ne bo mogla obnoviti zneska 20 milijonov EUR za obdobje 2011–2013, k čemur se je zavezala leta 2010, da bi delno nadomestila prerazporeditev sredstev programa Progress v korist instrumenta za mikrofinanciranje; opozarja na prispevek programa Progress k dvema vodilnima pobudama strategije EU 2020 „evropska platforma za boj proti revščini“ ter „mladi in mobilnost“; poudarja, da države članice, lokalni in regionalni organi, nacionalne in regionalne ustanove prejemajo sredstva programa PROGRESS za izvajanje proračunske integracije načela enakega obravnavanja spolov;

26.  pozdravlja povečanje (za 5,7 milijona EUR) prvotno predvidenega zneska skupnih sredstev za prevzem obveznosti za okvirni program za konkurenčnost in inovacije; upa, da bo to povečanje prispevalo k večji dostopnosti tega programa za mala in srednja podjetja ter za razvoj posebnih programov in inovativnih mehanizmov financiranja; v zvezi s tem opozarja, da imajo mala in srednja podjetja bistveno vlogo pri spodbujanju gospodarstva EU, in meni, da je predvsem program CIP-EIP nepogrešljivo orodje za okrevanje po krizi; poudarja, da je treba izboljšati dostop malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov in drugih priložnosti za financiranje v EU, postopke financiranja pa je treba poenostaviti, jih pospešiti ter zmanjšati birokracijo;

27.  ponavlja pomen enotnega trga za konkurenčnost podjetij EU in za rast ter stabilnost evropskega gospodarstva, in opozarja Komisijo in države članice, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za izboljšanje izvajanja pravil enotnega trga;

28.  poudarja evropsko dodano vrednost naložb v čezmejni promet, zlasti program TEN-T, ki naj bi izboljšale čezmejne in intermodalne povezave, s tem pa spodbudile gospodarski razvoj in zaposlovanje; spominja na že običajno nezadostno financiranje programa TEN-T in poziva, da se v ta namen predvidi več sredstev, vključno z alternativnimi viri financiranja, kot so javno-zasebna partnerstva, dodelitev prihodkov in drugi finančni instrumenti; poudarja, da morajo biti kohezijski in regionalni skladi tesno povezani s projekti vseevropskih prometnih omrežij;

29.  meni, da bi bilo treba programu vseživljenjskega učenja zaradi njegove velike evropske dodane vrednosti tudi v letu 2012 nuditi podporo in jo pravzaprav še povečati, saj je njegov prispevek k vodilnima pobudama „mladi in mobilnost“ ter „Unija inovacij“ velik; še zlasti poudarja, da bi bilo treba zaradi čedalje večjega števila ljudi, ki se v Evropi udeležujejo izobraževanja za odrasle, povečati podporo za program Grundtvig, ki je trenutno deležen le 4 % proračunskih sredstev za program vseživljenjskega učenja;

30.  izraža zaskrbljenost glede predlaganega zmanjšanja sredstev za Statistični program Unije in zelo omejenim – nižjim od stopnje inflacije – povečanjem odhodkov za osebje na področju „Statistika“; poudarja, da je zelo nujno, da se stalno zagotavlja, da se sredstva Eurostat ujemajo z naraščajočo delovno obremenitvijo in večjimi zahtevami po kakovosti na ključnem področju ekonomske in finančne statistike;

31.  opominja, da večina novih pristojnosti EU, ki jih uvaja Lizbonska pogodba na področju energije, turizma in vesolja, sodi v okvir razdelka 1a; je razočaran, da Komisija v tretjem letu po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe še vedno ni predlagala dodatnih sredstev za te nove politike; poudarja, da ne Galileo ne GMES – dva osrednja vesoljska programa EU – do izteka obstoječega večletnega finančnega okvira ne bosta deležna dodatnih sredstev in da se bodo sredstva za Galileo leta 2012 v primerjavi z letom 2011 celo zmanjšala; znova poudarja, da je treba uvesti posebne, prepoznavne ukrepe v podporo turizmu glede na gospodarski pomen tega sektorja, saj je po delovnih mestih in ustvarjanju BDP tretja največja socialno-gospodarska dejavnost v Evropi, in obžaluje, da Komisija ni predlagala nove pravne podlage za nadomestitev treh pripravljalnih ukrepov na tem področju, ki jih v letu 2012 ne bo več mogoče podaljšati; poziva, naj se dodelijo ustrezna sredstva za sektor turizma v letu 2012 in 2013 kot tudi v prihodnjem večletnem finančnem okviru;

32.  ugotavlja, da je kriza jasno poudarila, kako pomembni so učinkoviti sistemi pobiranja davkov, ki so odporni proti goljufijam, za moč javnih financ; poudarja, da je treba boju proti davčnim goljufijam in utajam pripisati prednostni pomen in da morajo proračunska sredstva za program Fiscalis omogočati odzivanje programa na ta cilj;

33.  pozdravlja odločitev Komisije, da v predlog proračuna že drugo leto zapored vključi sredstva za plačila (50 milijonov EUR) za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji; poudarja, da to dejstvo omenjenemu skladu ne daje samo večje prepoznavnosti, temveč se je tako mogoče izogniti tudi prerazporeditvam iz proračunskih vrstic, ki so namenjene doseganju drugih ciljev in zadostitvi drugih potreb; napeto pričakuje predstavitev vmesnega pregleda uredbe o omenjenem skladu, ki jo bo pripravila Komisija, saj bo tako mogoče poiskati možnosti za pospešitev postopka uporabe sklada in poenostaviti pravila za njegovo vodenje;

Razdelek 1b

34.  poudarja odločilen prispevek kohezijske politike k rasti in zaposlovanju, pa tudi k socialni in ozemeljski koheziji med regijami in državami članicami EU; poudarja, da ima kohezijska politika odločilno vlogo za udeležbo vseh regij EU pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in za podporo regionalnih naložb, namenjenih uresničevanju vodilnih pobud te strategije; glede na povedano meni, da je treba ohraniti porazdelitveno naravo kohezijske politike in njen cilj zmanjševanja razlik med regijami, ta politika sama pa se mora še naprej izvajati v celotni EU in mora biti naložbena politika ter dostopna za vse regije in državljane EU;

35.  ugotavlja, da so skupni odhodki v razdelku 1b ocenjeni na 52 739 milijonov EUR sredstev za prevzem obveznosti, kar je za 3,4 % več kot v letu 2011 in kar je povsem v skladu z zneski, predvidenimi v večletnem finančnem okviru 2007–2013, pri čemer je že upoštevana zadnja prilagoditev v korist nekaterih držav članic iz leta 2010; ugotavlja, da razpoložljiva razlika do zgornje meje (v znesku 22,1 milijona EUR) izvira predvsem iz sredstev za tehnično pomoč in predstavlja samo 0,04 % vseh dodeljenih sredstev v tem razdelku;

36.  pozdravlja predlagano 8,4-odstotno povečanje sredstev za plačila na 45 134 milijonov EUR v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 in je prepričan, da bo omogočilo pospešeno izvajanje programov po precejšnjih zamudah pri njihovem zagonu v začetku obdobja 2007–2013; poudarja, da bi moralo to povečanje omogočiti tudi pokritje dodatnih potreb po plačilih, ki so posledica nedavnih zakonodajnih sprememb, odobritev vseh sistemov za upravljanje in nadzor ter zaključek programov za obdobje 2000–2006;

37.  zato poudarja, da je takšen znesek plačil resnično minimalen in da je povsem v skladu s stvarnim proračunskim načrtovanjem, če ustrezno upoštevamo splošni profil plačevanja v tem obdobju, razpoložljive napovedi držav članic glede zahtevkov za izplačilo, ki bodo poslani Komisiji, in potrebo po zmanjšanju razlike med obveznostmi in plačili; poudarja, da bodo ti denarni tokovi pomagali pospešiti okrevanje evropskega gospodarstva in prispevali k strategiji Evropa 2020 v regijah; zato namerava odločno nasprotovati morebitnemu zmanjšanju zneska plačil, ki ga je Komisija predvidela v predlogu proračuna;

38.  poziva Komisijo, naj zbere demografske podatke koristnikov kohezijske politike, zlasti Evropskega socialnega sklada, da se omogoči spremljanje resničnega učinka sredstev, zagotovljenih za razvoj človeškega kapitala in vključevanje na trg dela, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost zaskrbljujoči težavi brezposelnosti mladih;

39.  poziva Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje z državami članicami, kjer je stopnja črpanja sredstev nizka, da bi porabo teh sredstev še izboljšala; zato poziva k nadaljnjemu spodbujanju vzajemnega učenja, izmenjave primerov dobre prakse in izboljšanju upravnih zmogljivosti v državah članicah in v državah kandidatkah, pri čemer je treba paziti na dobro delovanje instrumenta za predpristopno pomoč, s katerim se podpirajo države pri pripravah na izvajanje programov Skupnosti;

40.  poziva Komisijo, naj še naprej razmišlja o tem, kako bi bilo mogoče poenostaviti zapleten sistem pravil in zahtev, ki jih postavlja EU in/ali nacionalna zakonodaja, ter zmanjšati število birokratskih postopkov, da bi se bilo mogoče poleg pravilnosti in zakonitosti občutno bolj osredotočiti na doseganje konkretnih ciljev, ne da bi se pri tem odrekli spoštovanju ključnih načel preglednosti, odgovornosti in dobrega finančnega poslovodenja;

Razdelek 2

41.  ugotavlja, da je v predlogu proračuna za leto 2012 predvideno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za 2,6 %, na 60 158 milijonov EUR, in sredstev za plačila za 2,8 %, na 57 948 milijonov EUR, v primerjavi s proračunom za leto 2011; poudarja, da je to povečanje manjše, kot ga Komisija predlaga za proračun kot celoto;

42.  ugotavlja, da je to povečanje predvsem posledica nepretrganega postopnega uvajanja neposrednih plačil za nove države članice in dodatnih potreb za razvoj podeželja; poudarja, da tržne intervencije ostajajo bolj ali manj enake kot v proračunu za leto 2011, čeprav nestanovitne cene in nestabilnost nekaterih trgov še naprej vplivajo na kmetijski sektor; poziva Komisijo, naj pripravi predloge dolgoročnega pristopa za vse kmetijske sektorje in konkretne predloge za obvladovanje nihanja cen na trgih teh sektorjev;

43.  ugotavlja, da bodo s tradicionalnim pisnim predlogom spremembe, ki bo predložen jeseni 2011, trenutne ocene odhodkov za kmetijstvo natančneje prilagojene dejanskim potrebam; glede na to opozarja na končno raven razpoložljivih namenskih prejemkov v letu 2012 (popravki zaradi potrditve skladnosti, nepravilnosti in dodatna dajatev za mleko), od česar bo nazadnje odvisen znesek dodatnih proračunskih sredstev, ki jih bo treba predvideti v proračunu za leto 2012; ocenjuje, da bi morala trenutna razlika do zgornje meje (651,6 milijona EUR) zadostovati za pokritje potreb v tem razdelku, če ne bo prišlo do nepredvidenih okoliščin;

44.  poudarja, da je lahko proračunski organ v zadnjih letih, zahvaljujoč posebnim okoliščinam, razpoložljiva nerazporejena sredstva (razliko do zgornje meje) v tem razdelku uporabil za doseganje splošnega sporazuma o letnih proračunih v skladu s točko 23 medinstitucionalnega sporazuma;

45.  se strinja z nadaljnjo podporo za program razdeljevanja sadja v šolah, pa tudi za program pomoči prikrajšanim osebam; obžaluje pa zmanjšanje proračunskih sredstev za program mleka za šole ter je zaskrbljen zaradi zmanjšanja sredstev za veterinarske in fitosanitarne ukrepe;

46.  poziva k dodatnemu zmanjšanju izvoznih nadomestil in obžaluje, da se nadaljuje subvencioniranje pridelovanja tobaka v EU, ker je v nasprotju s cilji zdravstvene politike EU;

47.  poudarja, da je del odhodkov v razdelku 2 nujno potreben za doseganje ciljev strategije Evropa 2020; poudarja tudi, da se prednostna cilja te strategije – rast in zaposlovanje – uresničujeta tudi prek programov razvoja podeželja; ocenjuje, da sta zanesljiva oskrba s hrano in trajnost dva glavna izziva skupne kmetijske politike; opozarja, da bi morala neposredna pomoč v večji meri upoštevati okoljske in socialne cilje, ter poziva k skupni kmetijski politiki, ki bo še bolj naklonjena izpolnjevanju okoljskih izzivov, s katerimi se sooča EU, vključno z onesnaževanjem vode, pri tem pa ne bo ogrožala konkurenčnosti kmetovalcev iz EU;

48.  v tem okviru pozdravlja povečanje sredstev za program LIFE+ (za 4,3 % več sredstev za obveznosti in za 1,9 % za plačila), kar daje prednost le projektom za ukrepe na področju okolja in podnebja; znova opozarja, da okoljske težave in njihove rešitve ne poznajo nacionalnih meja, zato je samoumevno, da jih je treba reševati na ravni EU; ne glede na to poudarja, da je raven proračunskih sredstev za program LIFE+ še vedno dokaj omejena;

49.  poudarja, da so energetska učinkovitost, boj proti podnebnim spremembam in pospeševanje uporabe obnovljivih virov energije prečne prednostne naloge, ki jih je mogoče financirati iz različnih razdelkov proračuna EU, in da bo Parlament namenil posebno pozornost njihovemu financiranju, tako po proračunskih vrsticah kot nasploh; poziva Komisijo, naj te prednostne naloge, zaščito vode in ohranjanje biotske raznovrstnosti še nadalje vključuje v druge politike, med drugim v finančno podporo EU za države v razvoju; meni, da je ustrezno izvajanje obstoječe zakonodaje o teh področjih ključnega pomena, zato poziva Komisijo, naj podrobno preuči, ali so potrebni dodatni viri za resen pregled izvajanja okoljske zakonodaje EU, in o tem poroča Parlamentu;

50.  poudarja, da je treba zaradi politične pomembnosti ohraniti financiranje in obstoječe ukrepe skupne ribiške politike na predlaganih ravneh iz predloga proračuna, tudi glede na njeno bližnjo reformo; meni, da financiranje celovite pomorske politike, ki bi moralo doseči ustrezno višino v letu 2012, ne bi smelo ovirati financiranja drugih ribiških ukrepov in programov v razdelku 2; meni še, da je zelo pomembno še naprej spremljati velikost evropske ribiške flote, v zvezi s tem državam članicam zagotoviti ustrezno podporo, in se boriti zlasti proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu; meni, da je učinkovito upravljanje ribištva bistvenega pomena za ohranitev staleža rib in preprečevanje čezmernega ribolova;

Razdelek 3a

51.  ugotavlja, da je splošno povečanje finančnih sredstev za ukrepe iz tega razdelka, predvideno v predlogu proračuna za leto 2012 v primerjavi s proračunom za leto 2011 (za 17,7 % pri obveznostih, za 6,8 % pri plačilih), v skladu z vse večjimi namerami EU na področju svobode, varnosti in pravice, kot določata Lizbonska pogodba in stockholmski program (2010–2014), ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2009;

52.  ugotavlja, da se to povečanje nanaša predvsem na tri od štirih programov na področju solidarnosti in upravljanja migracijskih tokov: sklad za zunanje meje (+38 %), sklad za vračanje (+43 %) in sklad za vključevanje državljanov tretjih držav (+24 %); vseeno poudarja, da je povečanje, predvideno v tem razdelku za leto 2012, preprosto posledica letne razčlenitve skupnih večletnih zneskov, ki sta jih potrdila tako Parlament kot Svet, ko so bili ti programi in ukrepi sprejeti;

53.  močno obžaluje sporočilo Komisije, da zavrača begunce, saj je precej povečala sredstva Sklada za zunanje meje in Evropskega sklada za vračanje, medtem ko je raven sredstev Evropskega sklada za begunce ostala na enaki stopnji kot v letu 2011; meni, da mora EU sprejeti bolj naklonjeno držo do beguncev, zlasti glede na vojno v Libiji in sedanje resno zatiranje protestnikov v več arabskih državah;

54.  zato zelo dvomi, da je predlog proračuna, ki ga je pripravila Komisija, ustrezen in razmeram prilagojen odgovor na obstoječe izzive, s katerimi se sooča EU, tudi zaradi trenutnih dogodkov v južnem Sredozemlju; znova odločno poziva k ustreznemu in uravnoteženemu odgovoru na te izzive, pri čemer je treba izboljšati upravljanje zakonitega priseljevanja in zmanjšati nezakonito priseljevanje; zavedajoč se zaveze držav članic EU, ki morajo spoštovati veljavno zakonodajo EU, poudarja, da je treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev in instrumentov podpore za obravnavo izrednih razmer v duhu popolnega spoštovanja notranjih pravil zaščite in človekovih pravic ter solidarnosti med vsemi državami članicami; še zlasti poudarja vlogo in podporo Evropskega sklada za begunce, vključno z izrednimi ukrepi v primeru množičnega pritoka beguncev, in globoko obžaluje, da Komisija ni predlagala dodatnega povečanja sredstev za ta sklad, poleg tistega, ki je bilo že prvotno predvideno v finančnem načrtu;

55.  je seznanjen s ponavljajočimi se pozivi Evropskega sveta, da je treba okrepiti operativne zmogljivosti in vlogo agencije Frontex v času povečanih migracijskih pritiskov; poziva Komisijo, naj predstavi vse proračunske posledice potekajoče revizije agencije Frontex za proračun za leto 2012 in naj posreduje jasnejšo oceno finančnega prispevka držav članic za njeno delovanje;

56.  ugotavlja, da je proračunski organ, po predstavitvi naslednjih tehničnih ukrepov, za SIS II v proračunu za leto 2011, ki so bila prenesena v rezervo, sprostil; poudarja dejstvo, da bo proračunski organ še naprej pazljivo spremljal prihodnja dogajanja glede SIS II in si pridružuje pravico, da ukrepa, če se bo to izkazalo za nujno;

Razdelek 3b

57.  opominja, da razdelek 3b, čeprav je po znesku dodeljenih sredstev najmanjši v večletnem finančnem okviru, zajema ključne zadeve za državljane Evrope, kot so mladina, izobraževalni in kulturni programi, javno zdravstvo, varstvo potrošnikov, civilna zaščita in komunikacijska politika;

58.  globoko obžaluje, da so se skupna proračunska sredstva za ta razdelek že tretje leto zapored zmanjšala, in sicer obveznosti za 0,1 % (na 683,5 milijona EUR), plačila pa za 0,3 % (na 645,7 milijona EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2011 (pri tem ni upoštevan solidarnostni sklad EU), tako da razlika do zgornje meje znaša 15,5 milijona EUR;

59.  meni, da imajo programi in ukrepi v tem razdelku pomembno vlogo pri doseganju glavnih ciljev in vodilnih pobud strategije Evropa 2020; znova ponavlja, da imajo izobraževanje, usposabljanje in kultura ekonomsko vrednost, saj precej prispevajo h gospodarski rasti, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in razvoju dejavnega državljanstva;

60.  poudarja, da bo zelo majhna razlika do zgornje meje, ki je na voljo, omogočala majhen manevrski prostor pri predlaganju novih ukrepov ali odločitvah o obsežnejšem financiranju prednostnih nalog, ki neposredno zadevajo državljane;

61.  je ustrezno seznanjen s predlogom Komisije, da se za leto 2012 povečajo sredstva programa „Mladi v akciji“ za 8 milijonov EUR v primerjavi s prvotnim finančnim načrtom (za leto 2012 predvidenih 134,6 milijona EUR); ta program je eno glavnih orodij vodilne pobude „mladi in mobilnost“ in zagotavlja podporo neformalnemu šolanju in razvijanju dejavnega državljanstva pri mladih;

62.  obžaluje, da podobno povečanje ni bilo predlagano za programe, kot sta MEDIA in Kultura 2007, čeprav pomembno prispevajo k bogastvu in raznolikosti evropske kulture ter podpirajo ukrepe, ki jih države članice same ne bi financirale;

63.  obžaluje, da Komisija v predlog proračuna za leto 2012 ni vključila nobenega posebnega ukrepa za šport, čeprav je Evropska unija z Lizbonsko pogodbo pridobila obsežne pristojnosti na tem področju; resnično meni, da bi morala biti tudi v proračunu za leto 2012 na voljo proračunska sredstva za šport, četudi v omejenem obsegu;

64.  pozdravlja povečanje sredstev za programe javnega zdravja, saj je to področje postalo osrednje gonilo konkurenčnosti v starajočih se evropskih družbah; odobrava prizadevanja Komisije, da bi poiskala možnosti za financiranje nadaljnjih izobraževalnih kampanj, kot je kampanja HELP za življenje brez tobaka;

65.  obžaluje zmanjšanje sredstev za finančni instrument za civilno zaščito v primerjavi s finančnim načrtom (–1,8 milijona EUR) in poziva Komisijo, naj posreduje dodatno pojasnilo za to zmanjšanje, glede na to, da je civilna zaščita po novem v polni pristojnosti EU;

66.  opozarja, da bi morali imeti evropski javni prostori lastno proračunsko vrstico, saj bi tako zagotovili preglednost ter polno vključenost Evropskega parlamenta in njegovih poslancev; obžaluje, da je Komisija predlagala, da se ta vrstica izprazni in sredstva za evropske javne prostore združijo z vrstico predstavništev Komisije; opozarja, da evropske javne prostore skupaj upravljata Komisija in Parlament, zato bi moral biti njihov proračun ločen od proračuna za predstavništva Komisije, kakor je navedeno v proračunu za leti 2010 in 2011; poudarja, da Parlament ne bo toleriral poskusov spremembe volje proračunskih organov v zvezi s tem;

Razdelek 4

67.  ugotavlja, da so proračunska sredstva za prevzem obveznosti in plačila v predlogu proračuna za leto 2012 večja za 2,9 % oziroma 0,8 % v primerjavi s proračunom za leto 2011, in sicer znašajo 9 009,3 milijona EUR oziroma 7 293,7 milijona EUR (ob upoštevanju rezerve za nujno pomoč); poudarja, da je to povečanje manjše, kot ga Komisija predlaga za proračun kot celoto;

68.  opozarja, da Komisija doslej v razdelek 4 ni vrnila sredstev (240 milijonov), uporabljenih v okviru instrumenta za zadovoljevanje potreb po hrani, predvsem za instrument za stabilnost, kakor je zahteval Odbor za proračun v odstavku 28 poročila A7-0038/2009, ki ga je sprejel 12. oktobra 2009;

69.  je trdno prepričan, da so potrebna posebna in konkretna prizadevanja za optimalno in usklajeno uporabo vseh razpoložljivih evropskih instrumentov (ne le finančnih sredstev v proračunu EU, temveč tudi instrumentov, ki jih upravljajo EIB, EBRD itd.) in ukrepov držav članic; poudarja, da je treba še bolj povečati prilagodljivost pri načrtovanju in izvajanju instrumentov EU, da se omogoči ustrezen in učinkovit odgovor na politične in humanitarne krize v tretjih državah, ne da bi bile pri tem ogrožene dolgoročne politične zaveze in prednostne naloge; s tem v zvezi upa, da bodo Evropska komisija, Evropska služba za zunanje delovanje in Evropska investicijska banka uskladile prizadevanja, da bi bili evropski cilji zunaj Unije bolje usmerjeni in učinkovitejši;

70.  meni, da je EU dolžna ustrezno in izčrpno odgovoriti na nedavne politične dogodke v sosedskih sredozemskih državah ter ponuditi podporo in pomoč gibanjem za demokratične vrednote in vzpostavitev pravne države; znova poudarja, da povečanje finančne pomoči tem državam ne sme negativno vplivati na prednostne naloge in instrumente v korist sosedskih vzhodnoevropskih držav;

71.  s tega vidika je zelo zaskrbljen, da predlagana razlika do zgornje meje v znesku 246,7 milijona EUR v razdelku 4 – čeprav je precej večja, kot je bilo predvideno pri posodobitvi finančnega načrta januarja 2011 (132,2 milijona EUR) – morda ne bo zadostovala za čedalje večje potrebe v tem razdelku, saj izvira iz zmanjšanja sredstev za nekatere glavne programe EU; je odločen, da bo učinek tega zmanjšanja dodatno preveril in analiziral;

72.  opozarja, da se Parlament in Svet še nista sporazumela o pravni podlagi spremljevalnih ukrepov za banane in sodelovanja z industrijsko razvitimi državami in drugimi državami z visokim dohodkom (ICI +) ter da bo imel ta dogovor posledice za proračun 2012; obžaluje predlog Komisije o zmanjšanju sredstev za sodelovanje z državami v razvoju iz Azije in Latinske Amerike; poziva k hitremu sprejetju zakonodaje ICI+ in odobritvi ustreznega financiranja za Azijo in Latinsko Ameriko;

73.  zato poziva Komisijo, naj prihodnjega pisnega predloga spremembe proračuna ne omeji le na proračunske posledice pregleda evropske sosedske politike, temveč naj upošteva tudi –po potrebi z uporabo vseh sredstev, ki jih ponuja medinstitucionalni sporazum – vsa druga nerešena vprašanja in potrebe, vključno s financiranjem Palestine in UNRWA, ki se je v primerjavi s proračunom za leto 2011 zmanjšalo za 100 milijonov EUR, da se poveča učinek pomoči EU v svetu;

74.  obžaluje zmanjšanje načrtovanega povečanja financiranja za instrument za predpristopno pomoč s 139 milijonov EUR na samo 79 milijonov EUR v primerjavi s proračunom 2011;

75.  je seznanjen s predlaganim povečanjem sredstev za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI) za 51,8 milijona EUR v primerjavi s finančnim načrtom, ki bo namenjeno financiranju hitrega začetka ukrepov proti podnebnim spremembam; odločno nasprotuje vsem drugim zmanjšanjem sredstev za geografske programe DCI, ki skupaj znašajo 78 milijonov EUR in ki so v nasprotju s prizadevanjem EU, da bi prispevala k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in spoštovala svojo zavezo na najvišji ravni, da bo do leta 2015 dosegla cilj 0,7% BND za razvojno sodelovanje;

76.  opozarja, da bo odločno zavrnil morebitna sistematična, navidez samodejna in včasih nepremišljena zmanjšanja, ki jih bo druga veja proračunskega organa izvedla pri upravnih odhodkih v razdelku 4 izključno z namenom varčevanja s proračunskimi sredstvi, saj tako EU ne bo mogla ustrezno in učinkovito izvajati svojih programov;

Razdelek 5

77.  ugotavlja, da so skupni upravni odhodki za vse institucije ocenjeni na 8 281 milijonov EUR, kar je za 1,3 % več kot v letu 2011, pri čemer razlika do zgornje meje znaša 472,5 milijona EUR;

78.  je seznanjen s pismom komisarja za finančno načrtovanje in proračun z dne 3. februarja 2011, v katerem se je zavezal, da povečanje odhodkov v razdelku 5 ne bo preseglo 1 % in da ne bodo zaposleni dodatni uslužbenci v primerjavi z letom 2011, in poziva vse institucije, naj uporabijo podoben pristop, kar zadeva razvoj njihovih proračunov;

79.  ugotavlja, da so Komisija, Svet, Računsko sodišče, Evropski varuh človekovih pravic in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sledili temu zgledu; poudarja, da je Evropskemu parlamentu uspelo zmanjšati načrt lastnih odhodkov za približno 50 milijonov EUR v primerjavi s prvim predhodnim predlogom načrta odhodkov; poudarja, da bo podrobno preučil načrte prihodkov in odhodkov drugih institucij, med drugim glede na dodatne potrebe in dejavnosti v zvezi z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe;

80.  priznava velika prizadevanja Komisije, da bi zamrznila upravne odhodke v nominalnem smislu; ugotavlja, da ji je to uspelo samo tako, da je povečanje, izhajajoče iz zakonskih in pogodbenih obveznosti, izravnala s korenitim zmanjšanjem drugih upravnih odhodkov; je vseeno zaskrbljen zaradi morebitnih posledic;

81.  poudarja, da bi utegnilo imeti morebitno nadaljnje zmanjševanje upravnih odhodkov za leto 2012 v oddelku III, vključno z vrsticami za upravno podporo (nekdanjimi vrsticami BA), negativen učinek na izvajanje programov, zlasti glede na nove naloge EU po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe; vztraja, da morajo prihranki na račun zmanjšanja odhodkov za upravno podporo ostati v proračunih ustrezajočih programov za izboljšano izvajanje na terenu; prav tako poudarja, da tega trenda dolgoročno ne bo mogoče ohranjati, saj se pristojnosti EU vse bolj povečujejo, sicer bo imel negativne posledice za nemoteno, redno in učinkovito izvajanje ukrepov in programov EU;

82.  priznava prizadevanja Komisije, da ne bi zahtevala novih delovnih mest, in njeno zavezo, da bo vsem svojim potrebam – vključno s tistimi, ki izhajajo iz novih prednostnih nalog in začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe – zadostila izključno z notranjo prerazporeditvijo obstoječih človeških virov; zahteva dodatne informacije, zlasti o tem, od kod bo prerazporejenih 230 dodatnih delovnih mest, potrebnih za zagotavljanje ustreznega spremljanja gospodarskih in finančnih razmer držav članic v GD ECFIN, in kakšne bodo posledice zmanjšanja števila delovnih mest za upravno podporo in upravljanje programov za 70 po prerazporeditvah v določenih generalnih direktoratih; poudarja, da je vprašanje človeških virov še toliko bolj pomembno zaradi dejstva, da bo morda treba dodatno okrepiti GD ECFIN, da bo lahko izpolnjeval dodatne naloge, takoj ko bo sprejet sveženj o gospodarskem upravljanju;

83.  poudarja, da je predlagano povečanje za EPSO (+5,4 % v sredstvih za prevzem obveznosti in sredstvih za plačila), kot kaže, v nasprotju s prizadevanji Komisije za zmanjšanje upravnih odhodkov; zahteva več informacij o predlaganem povečanju sredstev za EPSO in o oddajanju osrednjih storitev, ki jih zagotavlja EPSO, zunanjim izvajalcem;

84.  je seznanjen s povečanjem odhodkov za pokojnine za 4 % (v primerjavi s +5,2 % od leta 2010 do leta 2011) zaradi vala upokojitev uradnikov; poziva Komisijo, naj izvede podrobnejšo analizo dolgoročnih proračunskih posledic tega trenda, hkrati pa razmisli o posrednih ali neposrednih posledicah morebitnih sprememb pokojninskega programa EU za privlačnost, kakovost in neodvisnost evropske javne službe; poudarja, da mora pred takšnimi spremembami potekati socialni dialog;

85.  meni, da je treba evropske šole ustrezno financirati, da bo mogoče obravnavati posebni položaj otrok uradnikov v institucijah EU; namerava natančno preučiti predlagano skupno povečanje za 1,7 % v primerjavi z letom 2011, kar je manj, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu, in proračunske vrstice vseh evropskih šol ter med obravnavo uvesti spremembe, ki se mu bodo zdele primerne;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

86.  poudarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi bistvena orodja za oblikovanje političnih prednostnih nalog in za tlakovanje poti novim pobudam, ki bi lahko postale dejavnosti in programi EU za boljše življenje državljanov EU; zato namerava z vsemi razpoložljivi sredstvi podpreti svoje predloge glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v proračunu za leto 2012, hkrati pa poudarja, da je treba natančno preučiti predhodno oceno Komisije, ki bo pripravljena julija 2011, da se opredeli celovit in uravnotežen končni paket na tem področju;

87.  zato namerava Komisiji posredovati prvi začasni seznam morebitnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov za proračun 2012, kot je predvideno v prilogi II dela D medinstitucionalnega sporazuma; pričakuje, da bo Komisija pripravila dobro utemeljeno analizo okvirnega predloga Parlamenta; poudarja, da prvi začasni seznam ni ovira za uradno vložitev in sprejetje osnutkov dopolnitve glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov med obravnavo proračuna v Parlamentu;

88.  je seznanjen z enim novim pilotnim projektom in petimi pripravljalnimi ukrepi – od tega sta dva nova –, ki jih je Komisija predlagala v različnih razdelkih; izraža odločno namero, da bo med bližajočimi se pogajanji analiziral vsebino in cilje novih predlaganih pobud;

Agencije

89.  ugotavlja, da v predlogu proračuna za leto 2012 skupni prispevek EU za decentralizirane agencije znaša 720,8 milijona EUR (tj. 0,49 % celotnega proračuna EU), kar je 34,6 milijona EUR ali 4,9 % več kot v proračunu za leto 2011; se zaveda, da je to povečanje v glavnem posledica želje, da se eni novi agenciji(3) in sedmim agencijam v začetni fazi delovanja(4) zagotovi zadostna finančna sredstva; poudarja, da je treba zagotoviti dodatno financiranje za deset agencij(5), katerih naloge so bile razširjene, da se omogoči njihovo nemoteno delovanje; ugotavlja, da je povečanje prispevka EU za agencije, ki so že povsem operativne, v skladu s popravkom zaradi inflacije (2 %) ali je celo manjše, brez dodatnih uslužbencev;

90.  poudarja, da proračunska sredstva agencij EU še zdaleč niso sestavljena samo iz upravnih odhodkov, temveč prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in ciljev EU nasploh, kot jih določi zakonodajni organ; zato v obdobju varčevanja podpira omejevalen pristop Komisije pri določanju subvencij decentraliziranih agencij EU iz proračuna EU, ponovno pa se ne strinja z uporabo namenskih prejemkov za zmanjšanje prispevka iz proračuna EU za agencije, ki so odvisne od pristojbin, s čimer je Komisija umetno povečala razlike do zgornje meje, ter je v zvezi s tem zaskrbljen, da Komisija vedno znova ne upošteva politične volje Evropskega parlamenta;

91.  poudarja, da bodo evropski nadzorni organi morali imeti ključno vlogo pri zaščiti stabilnosti trga ter da jih je treba ustrezno financirati, da bi zakonodajne reforme lahko bile učinkovite; znova poudarja, da bi en sam nadzorni organ omogočil večjo stroškovno učinkovitost; pozdravlja povečanja proračunskih sredstev za vse tri organe kot pomemben korak pri njihovih razvojnih postopkih in poziva k dodelitvi dodatnih sredstev za skupni odbor; poudarja, da mora vse dodatne naloge, dodeljene tem organom, obenem spremljati ustrezna dodelitev dodatnih sredstev; med drugim poudarja, da se morajo nove pristojnosti, načrtovane za Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v zvezi s prodajo na kratko in izvedenimi finančnimi instrumenti nemudoma odraziti v proračunskem postopku za leto 2012, takoj ko bo vzpostavljena pravna podlaga;

92.  ugotavlja, da bo izmed 213 novih delovnih mest v kadrovskem načrtu agencij (od skupno 4854 delovnih mest) 80 delovnih mest dodeljenih novim agencijam ali agencijam v začetni fazi, preostanek pa agencijam, katerih naloge so bile razširjene; znova poziva k posebnemu pristopu k zaposlovanju specializiranih znanstvenikov s strokovnimi izkušnjami, zlasti če se ta delovna mesta financirajo izključno iz pristojbin in tako ne vplivajo na proračun EU;

93.  se ne strinja s pristopom Komisije, ki želi v predlogu proračuna za leto 2012 spremeniti predstavitev dveh agencij, ki se financirata sami, in sicer Urada za usklajevanje na notranjem trgu in Urada Skupnosti za rastlinske sorte, ter izbrisati ustrezni proračunski vrstici in ne objaviti njunih kadrovskih načrtov; ugotavlja pa, da odločitve proračunskega organa v zvezi s stopnjami subvencij ali kadrovsko strukturo za agenciji niso zavezujoče; kljub temu namerava zaradi preglednosti uvrstiti te informacije v proračun; ponovno poudarja, da je treba poiskati rešitev za čezmerne presežke, ki jih je Urad za usklajevanje na notranjem trgu dosegel na podlagi uredbe o pristojbinah;

94.  meni, da bi lahko bile te točke za trialog, ki bo potekal 11. julija 2011, še posebej zanimive:

o
o   o

95.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0114. (3) Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (4) Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Evropski urad za podporo azilu (EASO) in Evropski inštitut za enakost med spoloma. (5) Evropska agencija za kemikalije (ECHA) – dejavnosti v zvezi z biocidi, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) – dejavnosti v zvezi s soglasjem po predhodnem obveščanju, Evropski nadzorni organ za GNSS (GSA), Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA), Evropska agencija za zdravila (EMA), Evropska agencija za okolje (EEA), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Eurojust.