Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 9. marec 2011 - Strasbourg
Smernice za proračun 2012 - oddelki I, II in IV do X
 Strategija EU za atlantsko regijo
 Poročilo o napredku Turčije 2010
 Vključevanje Črne gore v evropske integracije
 Strategija EU o vključevanju Romov
 Industrijska politika za dobo globalizacije

Smernice za proračun 2012 - oddelki I, II in IV do X
PDF 351kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek I – Evropski parlament, oddelek II – Svet, oddelek IV – Sodišče, oddelek V – Računsko sodišče, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor, oddelek VII – Odbor regij, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2011/2017(BUD))
P7_TA(2011)0088A7-0049/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2009 skupaj z odgovori revidiranih institucij(4),

–  ob upoštevanju členov 23(7) in 79 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0049/2011),

A.  ker trenutni finančni, gospodarski in socialni položaj EU zahteva, da se institucije odzovejo s potrebno kakovostjo in učinkovitostjo ter da uporabljajo stroge postopke upravljanja, da bi lahko ustvarili prihranke,

B.  ker bi bilo treba institucijam zagotoviti zadostna sredstva, čeprav je treba v trenutnem gospodarskem okviru ta sredstva upravljati strogo in učinkovito,

C.  ker Evropski parlament v tej fazi letnega postopka pričakuje načrte prihodkov in odhodkov drugih institucij ter predloge svojega predsedstva za proračun za leto 2012,

D.  ker je zlasti koristno, da Odbor za proračun in predsedstvo nadaljujeta okrepljeno sodelovanje med organoma že četrto leto, leta 2012, med celotnim proračunskim postopkom,

E.  ker je predsedstvo v skladu s členom 23 poslovnika Parlamenta pristojno za sprejemanje finančnih, organizacijskih in upravnih odločitev v zvezi z notranjo organizacijo Parlamenta, Odbor za proračun pa je pristojen za določitev načrta proračunskih prihodkov in odhodkov Parlamenta v okviru letnega proračunskega postopka,

F.  ker bi se moral vpliv začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe na razdelek 5 stabilizirati v letu 2012, čeprav bo na primer ESZD imela učinek, ki ga je trenutno še težko količinsko opredeliti,

G.  ker bo širitev s pridružitvijo Hrvaške, načrtovano v letu 2013, imela posledice za proračun za leto 2012, zlasti glede sredstev za nove poslance in zaposlovanja osebja,

H.  ker se je v preteklih letih proračunski organ odločil, da sprejme preudaren pristop glede upravnih dohodkov in tako zagotovi znatne rezerve v okviru zgornje meje razdelka 5,

I.  ker zgornja meja razdelka 5 večletnega finančnega okvira (VFO) za proračun EU za leto 2012 znaša 8.754 milijonov EUR (kar pomeni povečanje za 340 milijonov EUR ali 4 % v primerjavi z letom 2011, vključno z upoštevanjem dvoodstotne inflacije),

J.  ker je Parlament kot pristojni sozakonodajalec sklenil, da bo našel razumno ravnotežje med svojimi človeškimi viri in novimi pristojnostmi po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (19,67 % skupne vsote razdelka 5 v letu 2009, 19,99 % v letu 2010 in 20,03 % v letu 2011),

K.  ker je bistveno, da se spremljajo gibanja pri porabi razdelka 5 v letu 2011, da bi oblikovali ustrezna predvidevanja za prihodnje proračune,

L.  ker je predsedstvo s sklepom 24. marca 2010 sprejelo srednjeročno nepremičninsko strategijo Parlamenta, ki določa nekatere ključne parametre za njegovo prihodnjo nepremičninsko politiko; ker je Parlament kot del te strategije sklenil, da bo še naprej dajal prednost nakupu stavb (kadar je razumno) in se pri tem osredotočil na svoje kraje dela; ker je zgodnje plačilo, z namenom zmanjšati stroške financiranja, še vedno ena od ključnih prednostnih nalog v prihodnosti,

Splošni okvir in prednostne naloge za proračun 2012

1.  opozarja na težaven položaj v zvezi z zgornjo mejo odhodkov razdelka 5 za leto 2012 in se popolnoma zaveda dejstva, da bodo institucije lahko naletele na težave pri izpolnjevanju vseh finančnih potreb ob sočasnem ohranjanju proračunske discipline in varčnosti zaradi spoštovanja večletnega finančnega okvira;

2.  določi kot prednostno nalogo načelo zakonodajne odličnosti, da bi se ustrezno odzvali na trenutne politične izzive, kar zahteva konsolidacijo sredstev, potrebnih za obravnavo novega institucionalnega okvira, ki je posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; meni, da bi moral biti proračun Parlamenta in drugih institucij za leto 2012 proračun konsolidacije, nenazadnje zato, ker lahko služi tudi kot referenca za naslednji večletni finančni okvir;

3.  poudarja, da prizadevanje za konsolidacijo ne bi smelo preprečiti naložb (npr. v tehnologijo), ki bodo prinesle dolgoročne prihranke;

4.  meni, da so druga prednostna naloga načela dobrega upravljanja (člen 27 finančne uredbe), namreč gospodarnost, uspešnost in učinkovitost; meni, da bi morala biti ta načela jasno izražena v duhu odgovornosti v proračunih Parlamenta in drugih institucij ter v njihovih organizacijskih kulturah; v skladu s tem meni, da je treba pri izvajanju različnih politik upoštevati dosežene rezultate ter redno ocenjevati stroške in koristi različnih izdatkov, kadarkoli je to mogoče in kadar njihov obseg to zahteva;

5.  meni, da bi morale institucije kot rezultat izvajanja teh načel predložiti načrte za zmanjšanje stroškov; s tem v zvezi meni, da bi bilo treba razmisliti o koristih centralizacije, da bi tako ustvarili ekonomije obsega (na primer centralizirana javna naročila, skupne službe institucij) ter o tem, kaj bi moralo ostati ali biti decentralizirano;

6.  meni, da morajo biti natančnost, preprostost in preglednost rezultat izvajanja načel dobrega upravljanja; s tem v zvezi zahteva predložitev organigrama za vsako institucijo skupaj s stroški vsakega posameznega oddelka; poleg tega zahteva, da se vsak strošek jasno opredeli in utemelji z jasnim razlikovanjem med fiksnimi in spremenljivimi stroški, da bi spoštovali načela ničelnega predračunavanja;

7.  meni, da bi morali biti proračun Parlamenta in proračuni drugih institucij, najkasneje ob začetku naslednjega večletnega finančnega okvira, rezultat večletnega načrtovanja, ki krije obdobje trajanja tega okvira;

8.   poudarja, da se je treba pripraviti na medinstitucionalni ravni na sprejem osebja s Hrvaške ob upoštevanju morebitne širitve EU;

9.  meni, da bi morali Parlament in druge institucije predložiti dvakrat letno poročila o izvrševanju svojih lastnih proračunov in zagotoviti natančne podatke o izvrševanju vsake proračunske vrstice;

10.  meni, da bi morali biti okoljska politika in EMAS(5) del kulture Parlamenta in drugih institucij ter da bi bilo treba v ta namen predložiti ukrepe za zmanjšanje porabe papirja, energije, vode in emisij;

11.  ponovno opozarja, da je medinstitucionalno sodelovanje, kjer je to mogoče in ustrezno, bistvenega pomena za izmenjavo primerov najboljše prakse, ki spodbujajo učinkovitost in omogočajo prihranke; meni, da bi morali izboljšati medinstitucionalno sodelovanje glede prevajanja, tolmačenja, zaposlovanja (EPSO) in EMAS ter ga razširiti na druga področja; zahteva temeljito revizijo zunanjega izvajanja na področju prevajanja in vloge prevajalskega centra;

12.  ponovno opozarja na potrebo po celovito integriranem sistemu za upravljanje znanja; pozdravlja informacije o sistemu za upravljanje znanja, ki jih je posredovala uprava; poziva, da se pripravi poročilo o napredku o vseh informacijskih virih/sistemih, ki so na voljo poslancem; zahteva, da se določi jasen urnik za razvoj prototipa; poudarja, da je treba pospešeno izvajati politiko klasifikacije in indeksiranja; zahteva informacije o tem, kako bi lahko evropskim državljanom omogočili preprost dostop do tega sistema;

13.  poudarja, da je za Evropski parlament in druge institucije zelo pomembno sprejeti ambiciozno in daljnosežno strategijo, ki zadeva orodja Web 2.0 in zlasti socialne mreže, da se okrepi vez med Evropo in državljani; prav tako meni, da bi morali Parlament in druge institucije razviti strategijo o elektronskem upravljanju; poziva k uporabi dela na daljavo, kjer je ustrezno; poziva predsedstvo, naj razmisli o vzpostavitvi računalniškega sistema v oblaku (cloud computing), ki bi omogočil zmanjšanje stroškov delovanja informacijskega sistema, izboljšal njegove rezultate in zagotovil večjo mobilnost dela Evropskega parlamenta;

14.  meni, da so finančni izkazi in podobne vrste analiz stroškov največjega pomena za sprejemanje odločitev v instituciji; vztraja, da bi jih bilo treba uporabljati sistematično ter da bi morali opredeliti stalne in enkratne stroške (tj. fiksne stroške in spremenljive stroške), neposredno povezane z vsakim posebnim ukrepom;

15.  zahteva, da se uporablja prerazporejanje in preusposabljanje osebja, da bi povečali mobilnost; priporoča, da se novo osebje zaposli le, če so bili postopki notranjega prerazporejanja in usposabljanja neuspešni in če je možnost nakupa zunanjih storitev neustrezna;

16.  meni, da bi se morale vse institucije, ki jih zadeva pridružitev Hrvaške, dogovoriti o skupni in usklajeni strategiji za proračunsko izvrševanje; zahteva, da se opravi ocena posledic za razdelek 5;

17.  meni, da bi morale vse institucije voditi aktivno nediskriminacijsko politiko, prilagoditi svoje stavbe in politiko na področju človeških virov, da bi zagotovile boljši dostop invalidom;

18.  poudarja, da morajo v okviru gospodarske krize in težkega bremena javnega dolga ter omejitev v obdobju prizadevanj za konsolidacijo državnih proračunov Evropski parlament in druge institucije pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino;

Parlament

19.  meni, da bi moral biti cilj Parlamenta razvoj zakonodajne odličnosti in da bi morali v ta namen biti na voljo vsi potrebni viri, ob upoštevanju proračunskih omejitev;

20.  meni, da mora Evropski parlament pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino, tako da ne preseže stopnje inflacije; v skladu z medinstitucionalno usmeritvijo bodo potrebe v zvezi s širitvijo vključene v proračun s pisnim predlogom spremembe ali spremembo proračuna; potrebe za 18 novih poslancev v skladu z Lizbonsko pogodbo bodo tudi vključene v proračun s pisnim predlogom spremembe ali spremembo proračuna;

21.  meni, da morajo vsi dodatni človeški viri, dodeljeni upravi Parlamenta za reševanje novih izzivov, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, zdaj doseči fazo konsolidacije; vztraja, da bi morale organizacijske strukture spodbujati nastanek sinergij s črpanjem strokovnega znanja obstoječih specializiranih oddelkov;

22.  poudarja, da proračun Parlamenta za leto 2011 znaša 1.685 milijonov EUR, kar je 20,03 % razdelka 5;

23.  pričakuje, da bo predsedstvo v načrtu prihodkov in odhodkov postavilo realistične zahteve; je pripravljen preučiti njegove predloge na smotrni in potrebam prilagojeni podlagi, da bi zagotovil ustrezno in učinkovito delovanje institucije; opozarja, da je namen pisnega predloga spremembe, ki ga je predsedstvo septembra posredovalo Odboru za proračun, upoštevati potrebe, ki ob pripravi načrta prihodkov in odhodkov niso bile predvidene, in poudarja, da tega ne gre obravnavati kot priložnost za obnovitev predhodno dogovorjenega načrta prihodkov in odhodkov; v skladu z medinstitucionalno usmeritvijo se potrebe v zvezi s širitvijo vključijo v proračun s pisnim predlogom spremembe ali spremembo proračuna; potrebe za 18 novih poslancev v skladu z Lizbonsko pogodbo bodo tudi vključene v proračun s pisnim predlogom spremembe ali spremembo proračuna;

24.  zahteva podroben in jasen pregled tistih proračunskih vrstic, ki so bile v letu 2010 premalo izkoriščene, in pričakuje analizo razlogov za to; prav tako želi prejeti seznam vseh prenosov in uporabo teh sredstev v letu 2010 ter posodobitev končnih namenskih prejemkov glede na zneske, ki so bili predvideni v proračunu;

25.  meni, da morajo poslanci imeti dostop do kakovostnih storitev, da bi lahko enakopravno opravljali svoje naloge; zato poudarja, da je enaka obravnava poslancev vseh narodnosti in jezikov zelo pomembna, to pomeni, da imajo možnost opravljati svoje dolžnosti in politične dejavnosti, ki so jim bile naložene, v lastnem jeziku, če tako želijo; meni, na primer, da je pomanjkanje tolmačenja na sejah odborov nesprejemljivo; meni, da se mora načelo dobrega finančnega upravljanja uporabljati tudi za tolmačenje in prevajanje;

26.  prav tako meni, da je treba uporabiti vsa sredstva za povečanje prilagodljivosti tolmačenja kot ključnega koraka pri zagotavljanju dobrih delovnih praks, in ugotavlja, da bi v številnih primerih lahko preprečili težave in razsipavanje sredstev, če bi bilo mogoče v kratkem času zamenjati jezike glede na dejansko, ne pa načrtovano prisotnost na zasedanjih;

27.  poziva k temeljitem premisleku o tem, ali bi bilo mogoče pravico evropskih državljanov, da se snidejo s svojimi evropskimi predstavniki, učinkoviteje uravnotežiti z nujno potrebo po varnosti tistih, ki delajo v institucijah; zahteva, da generalni sekretar predloži to poročilo do 30. junija 2011;

28.  meni, kot je že bilo odločeno, da je treba izvesti storitev brezžičnega omrežja (wifi), ki v celoti deluje, da bi dosegli cilj zmanjšanja uporabe papirja; meni, da je treba spodbujati uporabo videokonferenc za seje, kakor tudi okolju prijaznih novih tehnologij; zahteva analizo stroškov in koristi takšnih ukrepov;

29.  poudarja, da si Parlament v zvezi z nepremičninsko politiko prizadeva racionalizirati dodelitev obstoječih prostorov in ustvariti prihranke pri stroških ter ekonomije obsega; poudarja, da bo projekt razširitve stavbe KAD, ki trenutno poteka, stroški katerega so ocenjeni na približno 549,6 milijona EUR (v cenah za leto 2016), omogočil geografsko koncentracijo uprave Parlamenta v Luxembourgu, vse druge stavbe, ki so trenutno najete v Luxembourgu, pa bodo postopoma izpraznjene, s čimer se bodo omogočili znatni prihranki, ko bo projekt enkrat zaključen; opozarja na dejstvo, da bi financiranje tega gradbenega projekta lahko zahtevalo vzpostavitev specializiranih pravnih struktur (subjekt za posebne namene), saj finančna uredba prepoveduje neposredno jemanje posojil; tako bi lahko ustvarili prihranke pri stroških, če bi ta projekt financirali neposredno iz proračuna ali z neposrednim posojilom, kar jasno kaže na potrebo po prilagoditvi finančne uredbe, da se zagotovi preglednejše in neposrednejše izvajanje prihodnjih gradbenih projektov;

30.  pozdravlja sklepe predsedstva z dne 24. marca 2010; znova poziva, da se oblikuje srednjeročna in dolgoročna nepremičninska strategija; meni, da bi si ta strategija morala prizadevati za iskanje najboljše rešitve ob upoštevanju načel dobrega upravljanja in potrebe po oceni različnih možnosti in nadomestnih rešitev financiranja; opozarja na predlog v zgoraj navedenem sklepu, da se uporabijo namenski prejemki belgijske vlade za vlaganja v infrastrukturo za nove pisarniške prostore za pomočnike poslancev; zahteva dodatne informacije v zvezi z uporabo teh namenskih prejemkov v ta namen in natančne informacije o alternativnih možnostih, preden se sprejme katera koli odločitev;

31.  poudarja, da so potrebne nadaljnje informacije o hiši evropske zgodovine; še zlasti poziva, da se Odboru za proračun predloži natančen poslovni načrt; znova poudarja, da bi moral prejeti informacije o celotnih stroških tega projekta ter prihodnjih finančnih in pravnih posledicah za EP, in zahteva nadaljnje informacije o natečaju za arhitekturni načrt, ki poteka že od leta 2009; poudarja, da bodo vsi sklepi v zvezi s tem projektom sprejeti po običajnem parlamentarnem postopku;

32.  je prepričan, da je včasih, kakor je značilno za vse velike organizacije, potrebno zunanje mnenje o uporabi virov in organizaciji dela, kar je lahko samo koristno, če je pravilno opravljeno; medtem ko poudarja, da je Parlament kot evropska politična institucija enkraten po svoji naravi, meni, da bilo treba dolgoročno razmisliti o izvedbi takšne zunanje analize organizacije in upravljanja institucije; je prepričan, da bi bilo mogoče v letu 2012 določiti nekatere specifične sektorje in jih pregledati na tak način;

33.  poudarja, da je informacijska in komunikacijska politika Parlamenta pomembna in bi morala doseči vse evropske državljane ter jim olajšati neposredne stike s Parlamentom, zato zahteva, da se ocenijo rezultati, doseženi s to politiko;

34.  podpira vsa prizadevanja za posodobitev sistemov finančnih računalniških aplikacij Parlamenta;

35.  izraža popolno podporo vsem prizadevanjem za izvajanje učinkovitejše in strokovnejše kadrovske politike, vključno s prerazporejanjem osebja v generalnih direktoratih in med njimi;

36.  meni, da so nadaljnji ukrepi pomembni v zvezi z več politikami s finančnimi vplivi, kot so EMAS, javna naročila in ukrepi, sprejeti v odgovor na priporočila iz razrešnice za proračun; opozarja, da je potrebno nenehno nadaljnje ukrepanje in analiziranje izvrševanja proračuna Parlamenta na splošno;

37.  je zaskrbljen zaradi predloga o ustanovitvi oddelka za ocenjevanje evropske dodane vrednosti, ki bo izračunaval stroške „Neevrope“; se sprašuje, ali je takšna služba res potrebna; zahteva podrobnejše informacije o ustanovitvi te službe;

Druge institucije

38.  poziva, da institucije predstavijo stvarne proračunske zahteve, ki temeljijo na stroških in popolnoma upoštevajo potrebo po najboljšem upravljanju omejenih sredstev; pozdravlja vzpostavitev novega oddelka X v proračunu EU za Evropsko službo za zunanje delovanje z dodeljenimi sredstvi v višini 464 milijonov EUR in je pripravljen preučiti potrebe ESZD tako glede nepremičnin kakor osebja ter odločen pozorno spremljati njegove posledice za razdelek 5, saj naj bi oblikovanje tega oddelka ne vplivalo na proračun; ni pripravljen na ogrožanje potreb obstoječih institucij;

39.  meni, da je uvedba oddelka X v proračunu EU za Evropsko službo za zunanje delovanje prava rešitev, saj bo tako Evropska unija dobila institucionalen okvir, ki bo skupaj z novimi določbami o skupni zunanji in varnostni politiki/skupni varnostni in obrambni politiki izpolnil ambicije EU v zunanji politiki;

o
o   o

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, Ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str 1.
(2) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL C 303, 9.11.2010, str 1.
(5) Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).


Strategija EU za atlantsko regijo
PDF 115kWORD 45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o evropski strategiji za atlantsko regijo
P7_TA(2011)0089B7-0165/2011

Evropski parlament

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. junija 2010, v katerih je pozval Komisijo, naj do junija 2011 pripravi strategijo za atlantsko regijo,

–  ob upoštevanju javnega posvetovanja, ki ga je organizirala Komisija ob objavi sporočila o evropski strategiji za atlantsko regijo,

–  ob upoštevanju strategije EU za regijo Baltskega morja in strategije EU za Podonavje,

–  ob upoštevanju sklepov petega kohezijskega poročila,

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji in Naslovu XVIII Pogodbe o delovanju Evropske unije teritorialna kohezija opredeljena kot cilj Evropske unije,

B.  ker je na atlantski obali pet držav članic: Francija, Irska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo,

C.  ker ima atlantska regija svoje posebnosti, natančneje:

   dinamično pomorsko območje (zahvaljujoč pomorskemu prometu, ribolovu, energiji morja itd.),
   območje, katerega ranljivo okolje je treba ohraniti in ki trpi zaradi posledic podnebnih sprememb (obalna erozija, ekstremni vremenski pojavi),
   odročno območje Evropske unije, ki je težko dostopno in slabo povezano in ki ima malo glavnih mestnih centrov,

D.  ker te posebnosti odstopajo od smernic, ki presegajo nacionalne omejitve in je zanje treba najti politične rešitve na evropski ravni,

E.  ker je Svet junija 2010 zahteval od Komisije, naj do junija 2011 razvije strategijo za atlantsko regijo, in ker je objava sporočila Komisije predvidena za leto 2011,

1.  poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje strategijo EU za atlantsko regijo kot integrirano strategijo, ki bo reševala pomorska in ozemeljska vprašanja;

2.  meni, da bi bilo treba to strategijo postaviti med cilje kohezijske politike za teritorialno sodelovanje (cilj 3) in da jo je treba osnovati na integriranem, večpanožnem in ozemeljskem pristopu z bolje usklajenimi politikami med različnimi ravnmi upravljanja na določenem ozemlju, ter s poudarkom na tehtnih vprašanjih; je prepričan, da lahko evropsko ozemeljsko sodelovanje v veliki meri prispeva k izboljšanju integracijskega procesa v atlantski regiji prek večje udeležbe civilne družbe v sprejemanju odločitev in z izvajanjem konkretnih ukrepov;

3.  poudarja, da je največjo dodano vrednost makroregionalnih strategij EU opaziti na večravenskem sodelovanju, usklajevanju in boljših strateških naložbah razpoložljivih sredstev, ne pa v njihovem dodatnem dodeljevanju; opozarja na sklepe švedskega predsedstva, ki ne predvidevajo novih institucij in prav tako ne nove zakonodaje ali proračuna;

4.  poziva, naj se ta strategija odpre za vse regije EU vzdolž atlantske obale, tudi za najbolj oddaljene regije Makronezije;

5.  meni, da bi lahko bila zunanja razsežnost te strategije okrepljena zaradi geostrateškega položaja atlantskih regij, zlasti na področju pomorske varnosti in nadzora ter v okviru mednarodnih trgovinskih odnosov; meni, da je treba obravnavati tudi mednarodno sodelovanje in tristranske pobude za sodelovanje;

6.  meni, da je treba s to strategijo izvajati boljše usklajevanje ciljev in sredstev, ob močni povezavi s strategijo Evropa 2020 in politikami EU za obdobje po letu 2013; v zvezi s tem opominja, da je cilj te strategije boljša poraba finančnih sredstev EU, ne pa povečanje odhodkov;

7.  poziva, naj se ta strategija dobro poveže z regionalno politiko EU in integrirano pomorsko politiko, ter meni, da bi morala tudi olajšati sinergije z drugimi politikami EU, kot so politika za vseevoropska prometna omrežja, skupna ribiška politika, podnebni in okoljski ukrepi, okvirni program za raziskave in razvoj, energetska politika itd.;

8.  meni, da je teritorialna razsežnost te strategije bistvena in da bo prispevala k teritorialni koheziji Evropske unije; meni, da se bo teritorialna razsežnost morala ukvarjati predvsem z odpiranjem, medsebojno povezavo prometnih in energetskih omrežij ter z razvojem energije morja ter mestnih in podeželskih področij ter s krepitvijo vezi med celino in morjem ter med morjem in celinskimi vodami;

9.  ponovno poudarja, da je pomembno izboljšati dostopnost atlantskih pomorskih regij in izboljšati pretok ljudi, blaga in storitev v teh regijah, da bi se izpolnili cilji notranjega trga in kohezijske politike, zlasti na področju razvoja ladijskega prometa na krajših razdaljah in glavnih pomorskih poteh;

10.  ponovno opozarja, da je pomorski promet prednostni cilj te strategije, zlasti s pristopom prek morskih bazenov;

11.  izraža veliko pohvalo spodbujanju in podpori, ki jo Evropska komisija daje načrtovanju in pripravi pomorskih plovnih poti v atlantski regiji, kot je plovna pot med Gijonom in Nantesom, s čimer bo izboljšala vseevropskega prometnega omrežja in jih naredila bolj raznolike, spodbudila gospodarske dejavnosti v pristaniščih in okrepila turizem, pa tudi prispevala k zmanjšanju emisij CO2;

12.  meni, da se bodo s to strategijo reševala naslednja vprašanja skupnega interesa: energija morja, okoljske in podnebne spremembe, tudi preventiva in boj proti onesnaževanju morja s strani ladij, prevoz in dostopnost, varnost, varovanje in nadzor, raziskave, inovacije, ustvarjalne industrije, kultura, prosti čas in turizem, pomorske storitve in usposabljanja, ter ribištvo in sektor morske hrane;

13.  meni, da mora ta strategija razviti sinergije med ustreznimi politikami EU ter nacionalnimi, regionalnimi ter lokalnimi politikami in zato meni, da je treba obnoviti večravensko upravljanje, ki bo temeljilo na večji udeležbi evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti;

14.  izraža željo, da bi ta strategija sledila pristopu od spodaj navzgor in da bi začela pri lokalnih oblasteh, pri čemer bi vključila vse zainteresirane strani; vztraja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju te strategije povezati regionalne in lokalne javne organe, države članice, Evropsko unijo, zasebne zainteresirane strani ter organizacije civilne družbe (tudi medregionalne mreže in organizacije, ki jih to zadeva);

15.  vztraja, da mora sodelovanje v tem okviru najprej temeljiti na potrebah zainteresiranih strani in zato meni, da je treba sporazumno določiti, katera politična vprašanja se bodo obravnavala;

16.  meni, da bi lahko bilo evropsko združenje za teritorialno sodelovanje zanimivo orodje za lajšanje sodelovanja v okviru strategije EU za atlantsko regijo;

17.  meni, da je treba strategijo izvajati od leta 2014 naprej in da jo je treba uskladiti z naslednjim večletnim okvirnim finančnim načrtom, ter da se mora ujemati z akcijskim načrtom, ki je bil dogovorjen na evropski ravni, in mora zajemati tudi seznam strukturnih načrtov;

18.  meni, da bodo morale notranje in zunanje razsežnosti te strategije namenjati sredstva iz skladov Unije za atlantsko regijo, ki bodo v skladu s skupnimi prednostnimi nalogami;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo poenostavljena pravila za lajšanje izvajanja te strategije in zmanjšanje pretiranega upravnega bremena;

20.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z Evropskim parlamentom pri oblikovanju prednostnih ciljev za razvoj strategije EU za atlantsko regijo in naj Parlament redno obvešča ter se z njim posvetuje o izvajanju te strategije;

21.  bo predstavil svoje poglede na prihodnjo komunikacijo Komisije v svojem poročilu o pobudi;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in drugim institucijam, ki jih ta resolucija zadeva.


Poročilo o napredku Turčije 2010
PDF 312kWORD 100k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o poročilu o napredku Turčije v letu 2010
P7_TA(2011)0090B7-0156/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije za leto 2010 (SEC(2010)1327),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu(1), z dne 24. oktobra 2007 o odnosih med Evropsko unijo in Turčijo(2), z dne 21. maja 2008 o poročilu o napredku Turčije za leto 2007(3), z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Turčije za leto 2008(4) ter z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Turčijo(6),

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo(7) („partnerstvo za pristop“) ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop za leta 2001, 2003 in 2006,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. decembra 2010,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa,

B.  ker se je Turčija zavezala reformam, dobrososedskim odnosom in postopnemu približevanju EU ter ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za posodobitev države,

C.  ker sta popolna usklajenost z vsemi københavnskimi merili in sposobnost EU za vključevanje novih članic v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še vedno osnova za pristop k EU, namreč k skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

D.  ker je Komisija ugotovila, da je Turčija leta 2010 nadaljevala proces političnih reform, vendar pomanjkanje dialoga in občutka za kompromis med največjimi političnimi strankami negativno vpliva na odnose med glavnimi političnimi institucijami in upočasnjuje politične reforme,

E.  ker Turčija še vedno, in sicer že peto leto zapored, ni izvedla določb iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo ter dodatnega protokola k sporazumu,

1.  izraža pohvalo turškim državljanom in civilni družbi za njihovo podporo nadaljnji demokratizaciji Turčije ter za njihovo zavezanost odprti in pluralistični družbi ter poziva institucije in države članice EU, naj na tem področju v celoti izkoristijo vse instrumente širitvene politike EU za države kandidatke;

2.  je seznanjen s počasnim napredkom Turčije pri reformah in opozarja, da se je turška vlada zavezala, da bo izvedla obsežne reforme za izpolnitev københavnskih meril in tudi za lastno posodobitev; poziva vlado, naj okrepi svoja prizadevanja na tem področju;

3.  je zaskrbljen zaradi stalnih sporov med političnimi strankami ter zaradi pomanjkanja pripravljenosti vlade in opozicije, da bi si skupaj prizadevali za soglasje o bistvenih reformah; spodbuja vse politične akterje, vlado in opozicijo, naj delujejo skupaj, da bi povečali politični pluralizem v državnih institucijah, ter spodbujali posodobitev in demokratizacijo države in družbe; poziva vse sile opozicije, naj se konstruktivno vključijo v reformni proces;

4.  poudarja bistveno vlogo sistema ravnotežja oblasti v sodobni demokratični državi, ki mora temeljiti na načelu ločevanja oblasti in na ravnotežju med njeno izvršilno, zakonodajno in pravosodno vejo, na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in svobode tiska, ter na vključujoči politični kulturi, ki dejansko odraža pluralizem demokratične družbe;

5.  poudarja vlogo Velike narodne skupščine Turčije kot institucije, ki mora odločilno prispevati h krepitvi sistema ravnotežja oblasti ter dejavno in konstruktivno podpirati reforme za posodobitev na podlagi zaveze vseh strank, obenem pa mora zagotavljati demokratični nadzor nad vladnimi politikami;

6.  pozdravlja sprejetje ustavnih sprememb, ki so korak v pravo smer, ter spodbuja njihovo primerno izvajanje ob popolnem spoštovanju standardov iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice; hkrati pa poudarja nujno potrebo po vsesplošni ustavni reformi, ki bo Turčijo spremenila v pravo pluralistično demokracijo, ki bo temeljila na zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin; pozdravlja izraženo pripravljenost vlade in opozicije, da začneta takšno reformo, ter poziva vlado, naj zagotovi, da bodo vse politične stranke in civilna družba tesno vključene v celoten ustavni proces; poziva k izvajanju svežnja ustavnih sprememb; priporoča, da se k sodelovanju povabi tudi Beneško komisijo;

7.  pozdravlja številne simbolične poteze ter poteze dobre volje in nekatere konkretne ukrepe vlade na področju svobode mišljenja, vesti in vere ter zaščite manjšin in kulturnih pravic; vendar vztraja, da so potrebne sistemske izboljšave, da bodo pravice manjšin v celoti priznane; zlasti spodbuja vlado, naj da nov zagon procesu demokratičnega odpiranja, in poziva opozicijo, naj konstruktivno podpre ta proces in pri njem sodeluje;

Izpolnjevanje københavnskih meril

8.  je zaskrbljen zaradi slabšanja stanja na področju svobode tiska, nekaterih cenzurnih ukrepov in vse pogostejše avtocenzure v turških medijih, tudi na internetu; poziva turško vlado, naj podpre načela svobode tiska; poudarja, da je neodvisni tisk bistvenega pomena za demokratično družbo, ter v zvezi s tem izpostavlja pomembno vlogo sodstva pri zaščiti in krepitvi svobode tiska, kar zagotavlja prostor za svobodne javne razprave in prispeva k pravilnemu delovanju sistema ravnotežja oblasti; poudarja, da je treba sprejeti nov zakon o medijih, ki mora med drugim obravnavati vprašanja neodvisnosti, lastništva in upravnega nadzora; je sklenil pozorno spremljati primere Nedima Senerja, Ahmeta Sika in drugih novinarjev, ki se soočajo s policijskim in pravnim nadlegovanjem;

9.  odobrava nove zakone o radiu in televiziji, ki zagotavljajo več pozitivnih sprememb, kot je povečanje zakonitega deleža turških medijskih družb, ki je lahko v lasti tujcev (s 25 % na 50 %), a izraža skrbi zaradi dejstva, da se na podlagi razlogov nacionalne varnosti lahko ustavi oddajanje brez sodnega naloga ali sodbe sodnika; z zaskrbljenostjo opaža prakso kazenskega pregona novinarjev, ki javnosti posredujejo dokaze o kršitvah človekovih pravic in druga vprašanja javnega interesa, ki se izvaja zlasti v skladu s členom 285 kazenskega zakonika o kršitvi zaupnosti kriminalističnih preiskav in člena 288 o poskusu vplivanja na sodstvo; meni, da je kriminalizacija drugačnih mnenj bistvena ovira pri zaščiti človekovih pravic v Turčiji in obžaluje nesorazmerno omejevanje svobode izražanja, združevanja in zbiranja; poziva Turčijo, naj strogo spoštuje svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, in sicer s spremembo zadevne zakonodaje ter z usposabljanjem policije in sodstva;

10.  obžaluje, da številne pravne določbe, kot so členi 301, 318 in 220(6) skupaj s členom 314(2) kazenskega zakonika in členom 7(2) protiterorističnega zakona št. 5816 z dne 25 julija 1951 ter izjavami vlade in dejavnostmi državnih tožilcev, še vedno omejujejo svobodo izražanja; ponovno poziva vlado, naj konča pregled pravnega okvira o svobodi izražanja ter naj ga brez odlašanja uskladi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; v zvezi s tem ponovno poziva turško vlado, naj tožilcem poda jasne smernice glede zakonov, ki se pogosto uporabljajo za omejevanje svobode izražanja; obžaluje večkratno in nesorazmerno zatekanje k zaprtju spletnih mest ter vlado poziva, naj pripravi spremembe zakona o internetu (št. 5651) kot jamstvo, da ne bo več omejevanja svobode izražanja ali pravice državljanov do dostopa do informacij;

11.  poziva vlado, naj podpre pravici do svobode zbiranja in do svobode združevanja, ki sta zapisani v členih 33 in 34 turške ustave; glede tega obžaluje in obsoja dejstvo, da je policija decembra 2010 nasilno zatrla študentske demonstracije na univerzi v Ankari;

12.  priznava, da je vprašanje pravic Romov v Turčiji sedaj deležno precejšnje pozornosti in da ga politično obravnavajo tako vlada kot opozicijske stranke; svetuje pozorno spremljanje in revizijo izvajanja vladnega stanovanjskega načrta za Rome, zlasti glede njegove trajnosti in metodologije; spodbuja vlado k dejavnemu vključevanju romskih skupnosti in verodostojnemu posvetovanju z njimi v vseh procesih vključevanja Romov v državi;

13.  ceni napredek pri reformi sodstva ter ponovno poudarja svoje stališče, da je neodvisno in nepristransko sodstvo eden izmed temeljev za delovanje pluralistične demokratične družbe; je zaskrbljen, da se razmere v turškem sodstvu še vedno niso zadosti izboljšale, da bi bila zagotovljena pravica do poštenega in pravočasnega sojenja; poziva vlado, naj ustavne spremembe, sprejete na tem področju, izvaja ob popolnem spoštovanju ločevanja med izvršilno in sodno oblastjo ter ob spoštovanju neodvisnega in nepristranskega sodstva v skladu z evropskimi merili;

14.  je kljub temu zaskrbljen zaradi razlage turškega vrhovnega sodišča, da zakonik o kazenskem postopku podaljšuje obdobje pridržanja pred sojenjem na 10 let, kar očitno krši evropske standarde na tem področju; poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj spremeni zadevni zakon v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; prav tako opozarja na obveznost Turčije, da dosledno izpolnjuje svojo zavezo iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah o poštenem sojenju v razumnem času, in sicer z ustanovitvijo drugostopenjskih sodišč v svojem pravnem sistemu in s krepitvijo zmogljivosti svojih vrhovnih sodišč;

15.  pozdravlja sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Dink proti Turčiji z dne 14. septembra 2010; zato poziva turške organe, naj v celoti uveljavijo posledice sodbe, tako da izvedejo ustrezne ukrepe za zaščito uresničevanja svobode izražanja; je zaskrbljen zaradi umetnih ovir, ki jih turška državna uprava postavlja za preprečevanje razkrinkanja pravih pobudnikov umora armenskega novinarja Hranta Dinka;

16.  pozdravlja dejstvo, da sprejete ustavne spremembe končno zagotavljajo osnovo za ustanovitev institucije varuha človekovih pravic, ter poziva vlado, naj pripravi zakonodajo, parlament pa naj jo sprejme, ki bo zagotovila demokratičen postopek imenovanja, da bo na to novo delovno mesto postavljena vsesplošno spoštovana oseba; pozdravlja predlog o ustanovitvi nacionalne ustanove za človekove pravice in poziva narodno skupščino Turčije, naj se posvetuje s civilno družbo in da zadostna zagotovila za neodvisnost novega organa v skladu s pariškimi načeli;

17.  izraža pohvalo za napredek v civilno-vojaških odnosih, zlasti povečanje civilnega nadzora, doseženega s pomočjo omejevanja pristojnosti vojaških sodišč, uvedbo možnosti sodnega pregleda sklepov vrhovnega vojaškega sveta in z ureditvijo, da se visokim častnikom sodi na civilnih sodiščih; opaža, da je potreben dodaten napredek, da bi zagotovili popolni civilni nadzor, ter poziva turški parlament, naj bo dejaven pri zagotavljanju parlamentarnega nadzora nad varnostnimi silami, vključno s popolnim nadzorom nad proračunom za obrambo;

18.  poudarja, da morajo preiskave o domnevnih državnih udarih, kot sta primera Ergenekon in načrt Kladivo, dokazati moč ter neoporečno, neodvisno in pregledno delovanje turških demokratičnih institucij in sodstva; je zaskrbljen zaradi odločno predolgih priporov pred začetkom sojenja ter poudarja potrebo po učinkovitih sodnih jamstvih za vse osumljence; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja teh preiskav in opaža, da bi lahko nedavno pridržanje znanih novinarjev, kot sta Nedem Sener in Ahmet Sik, vodila k izgubi kredibilnosti teh sojenj, ki bi nasprotno morala krepiti demokracijo;

19.  obžaluje, da predlogi sprememb o razpustu političnih strank, predlagani v nedavni ustavni reformi, niso pridobili večine v Veliki narodni skupščini Turčije, ter poziva vse politične stranke, naj ustrezno zakonodajo sprejmejo v skladu z mnenjem Beneške komisije;

20.  ponavlja pozive iz svojih prejšnjih resolucij, naj se reformira volilni sistem, tako da se zniža 10-odstotni prag, kar bi okrepilo večstrankarstvo in bolje odražalo pluralizem turške družbe; predvsem obžaluje, da na tem področju v letu 2010 ni bila sprejeta nobena reforma; poziva k celovitemu pregledu pravil financiranja političnih strank in volitev, da bi okrepili notranjo strankarsko demokracijo in spodbudili bolj odprt politični sistem; spodbuja politične stranke, naj okrepijo lastno notranjo demokracijo ter povečajo odgovornost izvoljenih članov do volivcev;

21.  obžaluje, da ni bilo napredka pri omejevanju imunitete poslancev v zvezi z obtožbami glede korupcije, obenem pa izraža zaskrbljenost nad ustreznim varstvom izražanja nenasilnih mnenj v parlamentu; zato poziva vlado in parlament, naj se dogovorita o ustrezni reformi sistema parlamentarne imunitete;

22.  je seznanjen, da Turčija predseduje Odboru ministrov Sveta Evrope, ter jo spodbuja, naj s podpisom in ratifikacijo okvirne konvencije za varstvo nacionalnih manjšin in ratifikacijo vseh dodatnih protokolov k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic pokaže svojo zavezanost vrednotam Sveta Evrope;

23.  pozdravlja ratifikacijo izbirnega protokola h konvenciji OZN proti mučenju v turški Veliki narodni skupščini in poziva Turčijo, naj nemudoma in v tesnem sodelovanju s pododborom za preprečevanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja začne izvajati določbe tega protokola;

24.  podpira sedanji dialog vlade z verskimi skupnostmi, vključno z alevitsko, grško, armensko, aramejsko in drugimi krščanskimi skupnostmi; je pa razočaran zaradi omejenega napredka pri oblikovanju pravnega okvira za delovanje teh skupnosti, zlasti v zvezi z njihovo sposobnostjo pridobitve statusa pravne osebe, odpiranjem in delovanjem verskih središč, usposabljanjem duhovnikov ter reševanjem težav v zvezi z lastnino, ki niso vključene v zakon o verskih skupnostih; glede na prevladujoče zamude in postopkovne težave poziva k učinkovitemu in neprestanemu prizadevanju za izvajanje zakona o verskih skupnostih, ki mora tem verskim skupnostim omogočiti delovanje brez neustreznih omejitev v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; poziva vlado, naj v turški družbi še poveča podporo svobodi vesti in verskemu pluralizmu;

25.  zato poziva vlado, naj to vprašanje obravnava sistematično s spremembami zakonodaje in zagotavljanjem njenega pravilnega izvajanja v vseh vladnih službah, tudi občinskih; v zvezi s tem tudi poudarja priporočila, ki jih je spomladi 2010 sprejela Beneška komisija, o pridobivanju statusa pravne osebe vseh verskih skupnosti ter cerkvenega naziva „ekumenski“ za patriarha pravoslavne cerkve; pozdravlja nedavni sklep skupščine za verske skupnosti, da se grška sirotišnica za dečke Büyükada vrne ekumenskemu patriarhu v skladu s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice; prav tako pozdravlja podelitev turškega državljanstva številnim grškim pravoslavnim duhovnikom, da bo olajšano delo patriarha in Svetega sinoda; pozdravlja verski obred v muzeju samostana Sümela v Trabzonu in obred v cerkvi na otoku Akdamar v provinci Van; obžaluje sodno odločbo turškega vrhovnega sodišča zoper samostan Sv. Gabrijela glede spora o zemljišču z vasmi in turškim ministrstvom za finance; ponavlja svoja pričakovanja, da bodo obvestilom vlade o ponovnem odprtju grškega pravoslavnega semenišča Halki kmalu sledila dejanja in ukrepi za neovirano usposabljanje duhovnikov krščanskih skupnosti; poziva vlado, naj bo zlasti pozorna na izobraževalno gradivo v šolah, ki mora odražati verski pluralizem turške družbe, ter na potrebo po nepristranskem učnem gradivu;

26.  odločno obsoja nenehno teroristično nasilje, ki ga na turškem ozemlju izvajajo Kurdska delavska stranka, ki jo je EU že uvrstila na seznam terorističnih organizacij, ter druge teroristične skupine; spodbuja Turčijo, EU in njene države članice, naj v boju proti terorizmu okrepijo sodelovanje, tesno sodelujejo s koordinatorjem za boj proti terorizmu in Europolom ter strogo spoštujejo mednarodno humanitarno pravo;

27.  poziva vlado, naj v okviru procesa demokratičnega odpiranja obnovi svoja prizadevanja za celovito obravnavanje kurdskega vprašanja, da bi dosegla njegovo mirno rešitev, predvsem z zagotavljanjem doslednega tolmačenja zakonov, ki dovoljujejo uporabo kurdskega jezika v političnem in javnem življenju ter v izobraževanju; s spremembami protiteroristične zakonodaje, da bi se izognili zlorabam ali preobsežnim razlagam; z zagotavljanjem pravice do svobode izražanja, zbiranja in združevanja; z učinkovitim reševanjem problemov razseljenih oseb, ki so zapustile svoja domača območja, med drugim zaradi dolgotrajnih konfliktov; z nadaljnjim izboljševanjem socialnih in gospodarskih razmer na jugovzhodu države; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost glede tekočih sodnih postopkov proti 151 kurdskim političnim aktivistom v Diyarbakirju – med njimi je tudi osem izvoljenih lokalnih županov – kar predstavlja poseg v zakonito politično delovanje;

28.  pozdravlja krepitev pravnega okvira, ki prek ustavnega svežnja zagotavlja pravice ženskam ter enakost med spoloma; je zaskrbljen zaradi vse nižjih stopenj udeležbe na trgu dela tudi med visoko izobraženimi ženskami; poziva vlado, zasebni sektor in civilno družbo, naj sprejmejo celovite ukrepe – kot so boj proti nepismenosti žensk, dejavno podpiranje boljšega dostopa deklet do srednješolske izobrazbe in zagotavljanje storitev za varstvo otrok – s katerimi bi se spopadli z revščino žensk ter povečali njihovo vključenost in udeležbo na trgu dela; poleg tega spodbuja oblikovanje sistema zajamčenih kvot za zagotavljanje zadostne prisotnosti žensk na vseh ravneh v gospodarstvu, javnem sektorju ter politiki; zlasti poziva politične skupine, naj izkoristijo priložnost prihajajočih volitev za krepitev aktivnega sodelovanja žensk v politiki;

29.  globoko obžaluje vztrajno visoko raven nasilja v družini, tudi tako imenovanih ubojev iz časti in pojav prisilnih porok; v zvezi s tem pozdravlja pobude ženskih gibanj, ki opozarjajo na te težave, ter poziva vlado, naj okrepi preventivne ukrepe na vseh ravneh, zlasti z izvajanjem zakona št. 4320 o varstvu družine in s spremljanjem, kako ga policija in sodstvo izvajata, ter z obvezovanjem občin z več kot 50 000 prebivalci, da morajo zagotoviti dovolj zavetišč za ogrožene ženske in mladoletnike, z učinkovitim spremljanjem popolnega izpolnjevanja teh obveznosti ter z vzpostavitvijo sistema za nadaljnjo pomoč ženskam in mladoletnikom, ki zapustijo zavetišča, da se jim zagotovi ustrezno psihološko podporo, pravno pomoč in zdravstveno varstvo, ter ponovno vključitev v družbo; poziva vlado, naj vzpostavi primeren in učinkovit pregled nad občinami in njihovim izpolnjevanjem teh obveznosti; poziva sodstvo, naj dosledno in ustrezno kaznuje nasilje nad ženskami in mladoletniki ter tistimi, ki se borijo proti tako imenovanim zločinom v imenu časti;

30.  poziva vlado, naj z zakonom zagotovi enakopravnost ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost ter ta zakon potem tudi učinkovito izvaja; obžaluje nedavne primere sodnega pregona združenj LGBTT, a pozdravlja dejstvo, da so sodišča te primere zavrgla; vendar opaža potrebo po nadaljnjih ukrepih proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, kot je opredeljeno v priporočilu odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali identitete; poziva turško vlado, naj oboroženim silam države naroči, naj prenehajo obravnavati homoseksualnost kot psihoseksualno bolezen; poziva, naj bo osnutek zakona o odboru za boj proti diskriminaciji in enakost usklajen s standardi EU, tudi kar zadeva spol in spolno usmerjenost; poziva nacionalne in lokalne organe, naj zaustavijo uboje transseksualcev, med drugim tudi transseksulanih ponudnikov seksualnih uslug;

31.  meni, da bi morala Turčija v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu sprejeti zakonodajo, ki bo namesto služenja vojaškega roka uvedla civilno ali socialno služenje na podlagi svobodne izbire, katerega dolžina ne bo kaznovalna; poziva vlado, naj zagotovi popolno skladnost s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ülke proti Turčiji, tako da spremeni zakonodajo in prepreči preganjanje ugovornikov vesti, ker nočejo služiti vojaškega roka; poziva vlado, naj razišče obtožbe o slabem ravnanju z ugovorniki vesti v vojaškem zaporu, in ukrepa, da bi preprečila takšne zlorabe v prihodnje;

32.  poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito zaščito za zagovornike človekovih pravic; izraža zaskrbljenost zaradi nenehnih sodnih postopkov in pravosodnega pregona zagovornikov človekovih pravic ter še posebej opozarja na sojenje Pinar Selek, ki je kljub trem oprostilnim sodbam trajalo dvanajst let; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja njen primer, pa tudi druge podobne primere, in se sistematično udeležuje takšnih sodnih procesov;

33.  poziva največje politične stranke, naj poiščejo rešitev glede prepovedi nošenja naglavne rute na univerzah, saj to vprašanje polarizira turško družbo; poziva, naj ta rešitev temelji na spoštovanju proste izbire žensk;

34.  glede na dosedanje pomanjkanje napredka po resoluciji parlamentarne skupščine Sveta Evrope št.1625 še enkrat odločno poziva Turčijo, naj sprejme ukrepe za ohranjanje dvokulturnega značaja turških otokov Gökceada (Imbros) in Bozcaada (Tenedos) ter naj se zlasti spoprime s težavami, s katerimi se srečujejo pripadniki grške manjšine pri izobraževanju in lastninskih pravicah;

Krepitev socialne kohezije in blaginje

35.  pozdravlja odpornost, ki jo je turško gospodarstvo pokazalo v času vsesplošne gospodarske krize; poudarja, da je gospodarsko oživljanje edinstvena priložnost za povečanje stopnje delovne aktivnosti in zaposlovanja, ki je še vedno zelo nizka (dosega komaj 50 %), ter za začetek procesa postopne družbene vključenosti; opozarja na skupno odgovornost vlade in socialnih partnerjev ter jih spodbuja, naj okrepijo svoje sodelovanje, da bi trdneje zasidrali socialno usmerjeno tržno gospodarstvo;

36.  odločno poziva turško vlado in vlade držav članic EU, naj preučijo vključevanje državljanov EU turškega izvora v družbo njihove nove domovine in ga predstavijo kot priložnost za prihodnost naših družb, ne pa kot grožnjo;

37.  opaža medsebojno odvisnost gospodarstev EU in Turčije ter opozarja, da nadaljnje vključevanje Turčije na trg EU daje možnosti za povečanje blaginje EU in Turčije;

38.  pozdravlja dejstvo, da so se z ustavnimi spremembami izboljšali socialni dialog in pravice sindikatov, vendar vztraja, da je poleg tega treba uskladiti pravni okvir, vključno z zakonodajo o sindikatih, ki je v pripravi, s standardi EU in Mednarodne organizacije dela; spodbuja vse strani Ekonomsko-socialnega sveta, naj okrepijo svojo zavezo in sodelovanje, da bo dosežen napredek na tem področju;

39.  ponovno poudarja potrebo po okrepljeni koheziji med turškimi regijami ter med podeželjem in mestnimi območji; v zvezi s tem poudarja posebno vlogo izobraževanja ter potrebo po odpravi nenehnih in precejšnjih regionalnih razlik v kakovosti izobraževanja in stopnji vpisa v šole;

40.  poziva turško vlado, naj preuči trajnost in okoljske posledice svojih načrtov, ki zadevajo novo vodno in energetsko infrastrukturo iz projekta za jugovzhodno Anatolijo, pri katerih obstaja tveganje, da bi lahko uničili okolje in edinstveno pokrajino v mnogih regijah, ter naj zlasti preučijo posledice projekta za sosednji Irak; zlasti poudarja, da mora zagotoviti, da se osnutek zakona o varstvu narave in biotske raznovrstnosti spremeni tako, da bo ohranjal kulturno in arheološko dediščino v popolni skladnosti z evropskimi merili, ter da se jasno določi, da je za varstvo narave odgovorna izvršilna oblast; poziva vlado, naj sprejme bolj velikopotezen politični okvir, podprt s posebnimi akcijskimi načrti proti vse večjim emisijam ogljikovega dioksida;

Vzpostavljanje dobrososedskih odnosov

41.  poziva turško vlado in vse vpletene strani, naj dejavno podprejo sedanja pogajanja glede ciprskega vprašanja in dejansko prispevajo k njegovi celoviti rešitvi, ter jo poziva, naj s takojšnjim začetkom umika vojaških sil s Cipra omogoči primerno vzdušje za pogajanja; izrecno poziva obe skupnosti na Cipru, naj si v skladu s pozivom generalnega sekretarja, intenzivno prizadevata za nadgradnjo doseženega napredka v pogajanjih, da bi dosegli trajno rešitev, ki bo v skladu z resolucijami varnostnega sveta OZN, zlasti resolucijo št. 550 (1984), in načeli, na katerih temelji EU, ter ki bo v korist ciprskih državljanov, EU in Turčije;

42.  spodbuja Turčijo, naj okrepi podporo Odboru za pogrešane osebe na Cipru, zlasti z omogočanjem vstopa na vojaško območje in vpogledom v arhive, ter v skladu z ugotovitvami Evropskega sodišča za človekove pravice sprejme vse ustrezne ukrepe v zvezi s humanitarnim vprašanjem pogrešanih oseb;

43.  poziva Turčijo in turške oblasti na Cipru, naj se vzdržijo naseljevanja novih turških državljanov na otoku, saj bo to še naprej spreminjalo demografsko ravnovesje in omajalo pripadnost državljanov prihodnji skupni državi na podlagi skupne preteklosti; poziva Turčijo, naj vprašanje naseljevanja turških državljanov na otoku rešuje v skladu z Ženevsko konvencijo in načeli mednarodnega prava;

44.  poziva Turčijo in Armenijo, naj brez pogojevanja ratificirata protokole ter odpreta mejo, in poziva Turčijo, naj izkoristi svojo pomembno vlogo v regiji za krepitev ukrepov za ustvarjanje zaupanja;

45.  ugotavlja, da sta Turčija in Grčija okrepili prizadevanja za izboljšanje dvostranskih odnosov; vendar obžaluje, ker Velika narodna skupščina Turčije še vedno ni preklicala grožnje s povodom za napoved vojne (casus belli) proti Grčiji; pričakuje, da bo turška vlada ustavila neprestane kršitve grškega zračnega prostora in prelete turških vojaških letal prek grških otokov;

46.  poudarja, da so Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu podpisale EU, 27 držav članic in vse druge države kandidatke, ter da je ta konvencija del pravnega reda Evropske unije; zato poziva turško vlado, naj brez odlašanja podpiše in ratificira to konvencijo;

47.  pozdravlja dejstvo, da so se poglobili odnosi med Turčijo in Irakom, tudi s kurdsko regionalno vlado, ter zlasti poudarja prispevek Turčije k stabilizaciji Iraka; poziva Turčijo, naj z iraško vlado in drugimi sosedami pripravi ukrepe za boj proti negativnim posledicam projekta gradnje jeza za hidroelektrarno, ki ga je napovedala turška vlada;

Napredek v sodelovanju med Evropsko unijo in Turčijo

48.  obžaluje, ker Turčija ne izvaja Dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu ES-Turčija, kar še naprej vpliva na proces pogajanj, ter poziva turško vlado k popolnemu izvajanju protokola;

49.  opaža napredek Turčije na energetskem področju in ponovno spodbuja Svet, naj brez nadaljnjega odlašanja začne pogajanja o tem poglavju; poziva turško vlado, naj okrepi svoja prizadevanja v pogajanjih za pristop k pogodbi o energetski skupnosti; pozdravlja ratifikacijo medvladnega sporazuma Nabucco in podpis memoranduma o soglasju glede delovanja povezovalnega plinovoda Turčija–Grčija–Italija (ITGI), saj gre za projekta, ki sta z vidika varnosti oskrbe z energijo, pomembna za EU;

50.  pozdravlja tekoča pogajanja o poglavju o varnosti živil, veterinarski in fitosanitarni politiki, ki so se začela 30. junija 2010; spodbuja Turčijo, naj sprejme ukrepe, potrebne za zaprtje določenih poglavij, na primer o podjetniški in industrijski politiki ali vseevropskih omrežjih;

51.  pozdravlja zaključek pogajanj EU-Turčija o ponovnem sprejemu oseb ter poziva turško vlado, naj zagotovi, da se do začetka veljavnosti tega sporazuma v celoti izvajajo obstoječi dvostranski sporazumi; poudarja pomen krepitve sodelovanja med EU in Turčijo v zvezi z upravljanjem migracij in nadzorom na mejah, tudi glede na visok odstotek nezakonitih priseljencev, ki prek Turčije vstopajo na ozemlje EU; je zadovoljen, da so bila glede treh osnutkov zakona na področju azila opravljena posvetovanja s civilno družbo, in poziva vlado, naj zakone brez odlašanja posreduje Parlamentu; meni, da mora Svet po začetku veljavnosti sporazuma o ponovnem sprejemu oseb podeliti Komisiji mandat, da bo začela dialog o vizumskem režimu, pri tem pa se posebej osredotočila na vprašanje pogojev za vstop poslovnežev in študentov, ki bodo potovali po EU, kar je nujen ukrep pri zagotavljanju mobilnosti;

52.  ugotavlja povečano dejavnost Turčije na zunanjepolitičnem področju, da bi okrepila svojo vlogo regionalnega akterja; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj to razsežnost v celoti upošteva in sodeluje s Turčijo z namenom, da bi uskladila cilje in ustrezno zagovarjala interese EU; poziva turško vlado, naj okrepi svojo zunanjo politiko v sodelovanju z EU; načeloma pozdravlja pred kratkim predstavljeno politiko „ničelnih težav“ s sosedami Turčije, vendar poudarja, da je treba ohraniti nedvoumno zavezanost te države k našim skupnim evropskim vrednotam in interesom; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj okrepi obstoječi dialog s Turčijo o zunanjepolitičnih vprašanjih skupnega interesa; glede na to, da je Turčija kot sekularna demokracija z večinskim muslimanskim prebivalstvom navdih mnogim v arabskem svetu, močno spodbuja skupna prizadevanja za podporo demokratizacije in razvoja na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki;

53.  poudarja strateški pomen črnomorske regije za EU; je prepričan, da je Turčija na tem območju pomembna partnerica EU, in jo poziva, naj podpira izvajanje politik in ukrepov EU v črnomorski regiji ter dejavno sodeluje pri njih, kar bi sčasoma privedlo do oblikovanja strategije EU za Črno morje;

54.  poziva turško vlado, naj v celoti podpre prizadevanja mednarodne skupnosti, da bi Iranu preprečila pridobitev jedrskega orožja, ter obžaluje turško glasovanje proti ustrezni resoluciji varnostnega sveta OZN; meni, da bi Turčija lahko prispevala k demokratizaciji Irana in krepitvi človekovih pravic v tej državi, če bi pri tem svoja prizadevanja uskladila z EU;

55.  meni, da ima Turčija pomembno vlogo pri pospeševanju dialoga v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in pri spodbujanju stabilizacije v Libanonu, ter poziva Turčijo, naj obnovi tesne vezi z Izraelom, nadaljuje svoje konstruktivno posredovanje ter zlasti prispeva h krepitvi palestinske oblasti;

56.  ceni turško konstruktivno vlogo pri podpori prizadevanjem čezatlantskih partnerjev v Afganistanu in na Balkanu; vendar obžaluje, ker turški pomisleki ovirajo strateško sodelovanje NATO–EU, ki presega sporazum Berlin plus;

57.  poziva turško vlado, naj podpiše in predloži v ratifikacijo statut Mednarodnega kazenskega sodišča in s tem dodatno poveča prispevek Turčije k globalnemu multilateralnemu sistemu ter njeno sodelovanje v tem sistemu;

58.  je seznanjen z zaključki in izboljšavami, ki jih je v letnem poročilu o izvajanju instrumenta predpristopne pomoči za leto 2009 predlagala Komisija, z namenom opredeliti prednostne cilje in projekte v skladu s pristopnimi merili, kakor je predlagalo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 16/2009; poudarja, kako pomembno je podrobno spremljanje izvajanja instrumenta predpristopne pomoči, saj poteka vse več projektov;

o
o   o

59.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

(1) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 284.
(2) UL C 263 E, 16.10.2008, str. 452.
(3) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 57.
(4) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 139.
(5) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 59.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0324.
(7) UL L 51, 26.2.2008, str. 4.


Vključevanje Črne gore v evropske integracije
PDF 219kWORD 77k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o vključevanju Črne gore v evropske integracije
P7_TA(2011)0091B7-0157/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 17. decembra 2010, da se Črni gori dodeli status države kandidatke za pristop k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o mnenju Komisije o prošnji Črne gore za članstvo v Evropski uniji (KOM(2010)0670),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2010–2011 (KOM(2010)0660),

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Črno goro na drugi strani z dne 29. marca 2010(1),

–  ob upoštevanju sporazuma med ES in Črno goro o ponovnem sprejemu oseb z dne 8. novembra 2007(2) in Uredbe Sveta (ES) št. 1244/2009 z dne 30. novembra 2009, sprejete dne 1. decembra 2009, o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve(3),

–  ob upoštevanju priporočil stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Črna gora s 27. in 28. septembra 2010,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je Evropski svet v Solunu 19. in 20. junija 2003 ponovno potrdil, da je prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji; ker je bila ta izjava večkrat ponovljena na Evropskem svetu v Bruslju 15. in 16. junija 2006 in na poznejših vrhunskih srečanjih;

1.  odobrava splošno soglasje in visoko prednost, ki jo procesu vključevanja namenjajo vladne in opozicijske stranke v Črni gori, zaradi česar je država od svoje neodvisnosti v procesu reform dosegla dober napredek; odobrava novo politično vodstvo v Podgorici in spodbuja novo vlado, naj nadaljuje s procesom vključevanja Črne gore v Evropo ter pospeši reforme, ki bodo omogočile izpolnitev köbenhavnskih meril;

2.  odobrava sklep Evropskega sveta z dne 17. decembra 2010, da se Črni gori dodeli status države kandidatke za pristop k v Evropski uniji; vseeno obžaluje, da v priporočilu status kandidatke ni združen s pravico do začetka pogajanj, ter poudarja, da ne bi smeli neupravičeno ali nerazumno odlašati z odločitvijo o njihovem začetku; pričakuje, da se bodo pogajanja začela najkasneje po objavi poročila Komisije o napredku za leto 2011, če bo Črna gora dobro napredovala pri izpolnjevanju meril uspešnosti, ki jih je določila Komisija;

3.  odobrava odločitev Sveta, da z 19. decembrom 2009 omogoči državljanom Črne gore potovanje brez vizumov (popolna liberalizacija vizumskega režima) na schengensko območje; poudarja pomen tega ukrepa za razvoj medosebnih stikov, zlasti na področju izobraževanja, raziskav, turizma, poslovnih stikov in mednarodnega sodelovanja med sindikati; poziva države EU, ki niso v schengenskem območju, naj razmislijo o sprejetju podobnega režima liberalizacije vizumov za državljane Črne gore, zlasti ob upoštevanju nemotenega izvajanja režima liberalizacije vizumov z državami EU, ki so v schengenskem območju;

4.  izraža odobravanje, ker je postopek vzpostavitve pravnega in ustavnega okvira države skoraj dokončan; vendar opozarja, da je bil skrajni rok za uskladitev obstoječega pravnega sistema z novo ustavo že četrtič podaljšan, ter poziva oblasti, naj hitro sprejmejo manjkajočo zakonodajo, zlasti spremenjeni pravni okvir za volitve; poziva politične stranke, naj skladno s priporočili OVSE-ODIHR in Beneške komisije brez dodatnih zamud dosežejo soglasje glede osnutka zakona ter izboljšajo mehanizme za preverjanje pritožb v zvezi z volitvami v okviru volilne komisije ali sodišč; poziva črnogorski parlament, naj nujno in bistveno okrepi svoje zmogljivosti za preverjanje, ali so zakoni, ki jih predlaga vlada, skladni s pravnim redom Unije, ter poziva Komisijo, naj v zvezi s tem v okviru predpristopnega instrumenta zagotovi potrebno tehnično pomoč; nujno poziva vlado, naj poveča preglednost in javno dostopnost zakonodajnega postopka;

5.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se pomoč predpristopnega instrumenta (IPA) v Črni gori dobro izvaja; spodbuja črnogorsko vlado in Komisijo, naj poenostavita upravni postopek za financiranje instrumenta IPA, da bi postal bolj dostopen manjšim in necentraliziranim organizacijam civilne družbe, sindikatom in drugim upravičencem;

6.  ponavlja velik pomen načel pravne države za razvoj države in za verodostojnost državnih institucij v očeh državljanov; zato pozdravlja intenzivno dejavnost vlade in parlamenta med pripravo in sprejemanjem potrebne zakonodaje; vseeno opozarja na pomen sodelovanja javnosti pri oblikovanju nove zakonodaje in njenem učinkovitem izvajanju, da bodo državljani opazili napredek;

7.  pozdravlja pobudo črnogorskega parlamenta, da bi postala funkcija predsednika državne volilne komisije poklicna, vendar poziva tudi k profesionalizaciji drugih članov tega organa in k izboljšanju njegove zmogljivosti, da bi zagotovili pregledno, demokratično in učinkovito upravljanje volilnih postopkov;

8.  ugotavlja dober napredek pri sprejemanju pomembne zakonodaje na področju boja proti korupciji in odobrava sprejetje nove strategije in akcijskega načrta, pa tudi ustanovitev nacionalne komisije za njuno izvajanje; poudarja pa, da je korupcija še razširjena na mnogih področjih, zlasti v gradbeništvu, v procesu privatizacije ter pri javnih naročilih, kar pomeni velik problem; ugotavlja tudi, da so dosedanji rezultati pri preiskavah, pregonu in končnih obsodbah v primerih korupcije še vedno šibki; poudarja, da je treba vzpostaviti jasno določen in celosten okvir za boj proti korupciji, ki bo poleg boljšega izvajanja zakona o prostem dostopu do informacij in usklajenosti organov pregona vključeval tudi enoten organ, ki bo spremljal in uveljavljal obveznosti vladnih organov ter ukrepal v primeru pritožb javnosti (varuh človekovih pravic); opozarja, da je treba sprejeto zakonodajo na tem področju učinkovito izvajati, da bodo imeli organi pregona na voljo novo orodje za boj proti korupciji; nujno poziva k spremembi zakonodajnega okvira za financiranje političnih strank in volilnih kampanj, da bi zagotovili neodvisen nadzor in preglednost mehanizmov financiranja;

9.  poziva k odločnim ukrepom za odpravo primerov navzkrižja interesov v javni upravi, in sicer z okrepitvijo komisije za navzkrižje interesov, ki ji je treba dati pristojnost, da preverja prijave premoženjskega stanja javnih uslužbencev in kaznuje nepravilnosti; prav tako poziva k spremembi zakona o preprečevanju navzkrižja interesov pri opravljanju javnih funkcij, ki poslancem in drugim izvoljenim predstavnikom omogoča opravljanje funkcij v upravnih ali nadzornih telesih; v nekaterih primerih lahko to navzkrižje odpravita popolna preglednost in izjava o interesih, ki jo predložijo izvoljeni predstavniki;

10.  opozarja, da se zakon o svobodi informiranja izvaja s težavo, zlasti ko gre za zagotavljanje dokumentov, ki bi lahko razkrili korupcijo na področju privatizacije in javnih naročil; nujno poziva vlado, naj olajša dostop do pomembnih podatkov; poziva državne oblasti, naj se vzdržijo pritiskov na nevladne in neprofitne organizacije in na splošno na akterje civilne družbe, ki preiskujejo primere korupcije in organiziranega kriminala ter so prevzeli vlogo psa čuvaja;

11.  ugotavlja napredek pri reformi sodstva, ki ga dokazuje sprejetje pomembnih sprememb na področju kazenskih postopkov in druge materialne zakonodaje, zahvaljujoč kateremu so se povečali razpoložljivi človeški viri in zmanjšali sodni zaostanki; vseeno poudarja, da je treba zagotoviti odgovornost in učinkovitost sodstva in tožilcev, pa tudi njihovo neodvisnost od političnih vplivov; poudarja, da je treba zagotoviti celovito izvajanje etičnega kodeksa; nujno zahteva spremembo sistema imenovanja sodnikov in tožilcev ter odpravo prakse, da tožilce ter člane sodnih in tožilskih svetov imenujeta izključno parlament z enostavno večino in vlada; zaskrbljen je tudi zaradi možnosti nakopičenja prevelike moči v osebi predsednika vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilca; poziva k sprejetju zakona za ureditev dostopa do brezplačne pravne pomoči; poziva k poenotenju sodne prakse, da bi zagotovili predvidljiv sodni sistem in zaupanje javnosti; poudarja pomen okrepitve mednarodnega sodelovanja, zlasti s sosednjimi državami;

12.  poziva Črno goro, naj še dodatno izboljša skupna merila za usposabljanje v sodstvu, ki se bodo uporabljala v centru za usposabljanje v sodstvu, ter temu cilju nameni potrebna finančna sredstva;

13.  poziva Komisijo, naj v naslednje poročilo o napredku vključi oceno vplivov in rezultatov, doseženih z dodeljevanjem sredstev EU za reformo sodstva in boj proti korupciji;

14.  poudarja, da ostaja organizirani kriminal, zlasti pranje denarja in tihotapljenje, še naprej problem, in to kljub izboljšanemu pravnemu okviru in njegovemu izvajanju; poziva oblasti, naj sprejmejo ukrepe za povečanje zmogljivosti kazenskega pregona, zlasti proaktivnih preiskovalnih zmogljivosti, ter izboljšajo usklajenost različnih teles in organov, vključno s sodelovanjem z ustreznimi organi v sosednjih državah in z mednarodnimi organi, da bi dosegli zanesljive rezultate v boju proti organiziranemu kriminalu; pozdravlja sprejetje zakona o kazenskem postopku in poziva k njegovi hitri in ustrezni uveljavitvi;

15.  odobrava izboljšave pri delu parlamenta, vendar priporoča nadaljnja prizadevanja za zagotovitev visoke kakovosti sprejete zakonodaje in njene skladnosti s pravnim redom Skupnosti; poziva k večjemu notranjemu dodeljevanju proračunskih sredstev in človeških virov ter k še večji pomoči EU črnogorskemu parlamentu, na primer prek tesnega sodelovanja s parlamenti držav članic ali z Evropskim parlamentom, da bi se povečale zmogljivosti poslancev in parlamentarnega sekretariata za zagotavljanje nadzora in spremljanja vlade, kot je navedeno v mnenju Komisije;

16.  poziva k nadaljnjim reformam javne uprave, ki ima še vedno premalo sredstev in je očitno spolitizirana, zlasti pa k reviziji zakona o javnih uslužbencih in delavcih v državnih organih, da se vzpostavi celosten in na odlikah temelječ sistem zaposlovanja, ki bo vključeval pregledna pravila za zaposlovanje ter predpisoval postopke za napredovanje; poudarja tudi, da je treba okrepiti človeške vire na ravni lokalne uprave ter zagotoviti zadostna sredstva za njeno delovanje, da bi zagotovili učinkovitost in preglednost, ki sta še zlasti pomembni zaradi tekočega procesa decentralizacije; opozarja, da je treba spoštovati pravno zavezujoče odločitve organa za upravljanje človeških virov; poudarja, da je treba izboljšati pravni in institucionalni okvir, da se okrepita odgovornost in spoštovanje načel pravne države v javni upravi, zlasti na področju davčne službe, javnih naročil, urbanističnega načrtovanja in izdaje licenc v lokalni upravi ter carin; pozdravlja odprtje regionalne šole za javno upravo v Danilovgradu;

17.  odobrava sprejetje splošnega zakona o prepovedi diskriminacije pri zaposlovanju ali zagotavljanju javnih storitev, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi katerih koli drugih razlogov razen odlik, saj gre za pomemben korak pri vzpostavljanju pravnega okvira, ki bo omogočal boj proti diskriminaciji; ugotavlja pa, da je v zakonu verjetno ostalo nekaj pomanjkljivosti, in poziva k njihovi popravi; poudarja, da so ranljive skupine, kot so Romi, Aškali in tako imenovani Egipčani ter invalidne osebe, domnevno še vedno žrtev diskriminacije in da je diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete še zelo razširjena, vključno pri državnih organih; nujno poziva črnogorske oblasti, naj okrepijo izvajanje mehanizmov za preprečevanje, spremljanje, kaznovanje in pregon primerov diskriminacije; izraža zaskrbljenost, ker se delovnopravne pravice invalidov ne spoštujejo v celoti in s tem v zvezi pozdravlja memorandum o položaju invalidov na trgu dela, ki so ga podpisale Konfederacija sindikatov Črne gore in nevladne organizacije;

18.  izraža zaskrbljenost, ker so ženske še vedno slabo zastopane v procesih odločanja in na vodilnih položajih v javni upravi, na primer v parlamentu, na ministrstvih in na vodilnih vladnih funkcijah, pa tudi pri vodenju javnih podjetij; poziva k ukrepom za hitro vključevanje politike enakosti med spoloma, in sicer z uveljavitvijo akcijskega načrta, ter za uvedbo načela enakega plačila;

19.  pozdravlja sprejetje zakona o zaščiti pred nasiljem v družini in poziva vlado, naj ga hitro uveljavi, hkrati pa naj dodeli finančno podporo organizacijam, ki zagotavljajo storitve žrtvam; poziva oblasti, naj podprejo kampanjo ozaveščanja za informiranje žensk o njihovih pravicah ter politiko nične strpnosti do nasilja v družini;

20.  nujno poziva črnogorske oblasti, naj zagotovijo celovito izvajanje ustreznih zakonskih določb, vključno z zakonom o pravicah in svoboščinah manjšin; opominja, da je treba vse manjšine zaščititi s strogim izvajanjem protidiskriminacijskega zakona; spodbuja Črno goro, naj vloži dodatne napore v ozaveščanje o vseh oblikah diskriminacije; črnogorske oblasti spodbuja, naj še naprej celovito podpirajo izvajanje državnega akcijskega načrta za razrešitev statusa razseljenih oseb;

21.  odobrava na splošno dobre odnose med etničnimi skupinami in zadovoljivo splošno zaščito pravic manjšin v državi in ponavlja, da vse to predstavlja pozitivno podlago, na kateri se lahko začne proces vzpostavljanja miru v regiji, ki sta jo v preteklosti zaznamovala medetnično nasilje in množična razselitev prebivalstva; vseeno pa poziva oblasti in upravne strukture, naj se še naprej posvetujejo z manjšinskimi skupnostmi in s tem pripomorejo k spravi v regiji; v ta namen opozarja, da je treba razjasniti ustavno določbo o ustrezni zastopanosti manjšin, in odobrava ukrepe, ki so bili sprejeti za izdelavo natančnih statistik na tem področju; poziva k uskladitvi zakona o državljanstvu in zakona o tujcih z evropskimi standardi; spodbuja politične in verske voditelje na obeh straneh srbsko-črnogorske meje, naj prispevajo k pozitivnemu medetničnemu in medverskemu vzdušju, in sicer z iskanjem sporazumnih rešitev glede kontroverznih vprašanj, vključno glede verskih objektov, ki so predmet spora;

22.  poudarja, da imajo skupnosti Romov, Aškalov in tako imenovanih Egipčanov še vedno težave zaradi pogoste diskriminacije; poziva oblasti, naj izboljšajo njihove življenjske razmere ter njihov dostop do storitev na področju socialne varnosti, zdravja, izobraževanja in zaposlovanja, hkrati pa naj jim priskrbijo identifikacijske dokumente, ki so pogoj za dostop do vseh javnih storitev; poudarja, da je nujno treba izboljšati življenjske razmere v taboru Konik ter sprejeti in izvajati vzdržno strategijo za izboljšanje razmer v taboru oziroma za njegovo morebitno zaprtje;

23.  ponovno poudarja pomen dejavnih in neodvisnih organizacij civilne družbe za demokracijo; pozdravlja izboljšano sodelovanje vlade z nevladnimi organizacijami, zlasti v boju proti korupciji; poziva k nadaljnji krepiti odnosov in k širšemu posvetovanju z nevladnimi organizacijami pri določanju politike, vključno pri pripravi politik in zakonodaje ter pri spremljanju dejavnosti oblasti; poudarja ključno vlogo akterjev civilne družbe, ki prispevajo k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju na socialnem in političnem področju; odobrava delo Nacionalnega sveta za evropsko integracijo, ki vključuje civilno družbo, vlado, sodstvo in opozicijo, vendar poziva k okrepitvi njegove vloge v procesu vključevanja v EU;

24.  poziva črnogorsko vlado k tesnemu sodelovanju in rednemu dialogu z nevladnimi organizacijami, sindikati in drugimi organizacijami civilne družbe; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje Sveta za sodelovanje med črnogorsko vlado in nevladnimi organizacijami; poudarja, da je treba okrepiti institucionalni okvir sodelovanja med vlado, nevladnimi organizacijami, sindikati in drugimi organizacijami civilne družbe;

25.  odobrava napredek pri izvajanju bolonjskega procesa reform in poziva k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje kakovosti splošnega in poklicnega izobraževanja, da bodo mladi pridobili veščine in znanja, ki jih potrebujejo, da bodo konkurenčni na trgu dela; poziva k bolj učinkovitemu izvajanju strategije vključujočega izobraževanja, ki naj zajema tudi otroke iz ranljivih skupin,

26.  priznava, da je črnogorska vlada s sprejetjem zakona o elektronskih medijih in sprememb h kazenskemu zakoniku naredila korak naprej k zagotavljanju svobode medijev, vendar poziva k nadaljnjim ukrepom za zagotavljanje neodvisnosti in strokovnosti medijev, vključno s krepitvijo zmogljivosti in neodvisnosti javne radiotelevizije; poziva črnogorske oblasti, naj si še naprej prizadevajo za delovanje medijev brez političnega vmešavanja in za neodvisnost regulatornih organov; opozarja na nesorazmerne kazni za klevetanje, ki še naprej ovirajo svobodno in neodvisno delo novinarjev, in poziva, naj se zakonodaja in praksa glede klevetanja v celoti uskladita s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; poudarja, da je treba v celoti preiskati in po potrebi sodno preganjati prijavljene primere ustrahovanja novinarjev in aktivistov civilne družbe ter fizičnega nasilja nad njimi; meni, da bi morali novinarji upoštevati visoke strokovne standarde in poklicni etični kodeks;

27.  pozdravlja dobre rezultate, ki jih je država dosegla pri izvajanju gospodarskih reform, vendar poudarja, da je finančna kriza opozorila na potencialne šibkosti v njenem gospodarskem modelu in na nujnost nadaljnjih strukturnih sprememb; poziva zlasti k nadaljnjim ukrepom za učinkovitejše spremljanje in izvajanje privatizacijskih pogodb, zagotavljanje preglednosti pri nudenju državne pomoči ter sprejetje boljše in bolj enostavne regulacije poslovnega okolja, zlasti pa za lažje delovanje malih in srednjih podjetij;

28.  ugotavlja boljše delovanje trga dela, vendar je zaskrbljen zaradi precejšnje stopnje neformalne zaposlenosti; meni, da je neformalna ekonomija globoko zakoreninjen problem, ki ga je treba reševati s premišljenimi strategijami, v katerih morajo biti zajeti vsi družbeni vidiki; opozarja, da je za trg dela še vedno značilna strukturna nezaposlenost, medtem ko ostajajo visokokvalificirana delovna mesta nezasedena, kar kaže na nesorazmerje med zahtevanimi in razpoložljivimi znanji in spretnostmi; pozdravlja sprejetje nacionalnega okvira kvalifikacij, ki bo vključeval pravne pogoje za odpravo tega nesorazmerja, in poziva črnogorsko vlado, naj začne to hitro izvajati;

29.  poudarja, da je za Črno goro pomembno izboljšanje prometne infrastrukture in zagotovitev povezljivosti njenega prometnega sistema s sistemi sosednjih držav; poziva k nadaljnjemu razvoju železniških sistemov in posodobitvi obstoječega sistema, ki pomeni izvedljivo in okolju prijazno alternativo cestam in bi lahko prevzel znatni delež prevoza blaga in potnikov;

30.  poudarja, da je Črna gora ratificirala osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela o pravicah delavcev in revidirano Evropsko socialno listino; izpostavlja, da delovno pravo sicer določa temeljne delavske in sindikalne pravice, vendar še veljajo omejitve; spodbuja Črno goro, naj te pravice okrepi; poudarja velik pomen socialnega dialoga in spodbuja črnogorsko vlado, naj okrepi vlogo socialnega sveta in tako poveča svoje ambicije; poudarja, da je treba povečati preglednost in učinkovitost tega sveta;

31.  odobrava, da je Črna gora v svoji ustavi opredeljena kot ekološka država; ugotavlja, da ima v gospodarstvu države pomembno vlogo turizem, ki s svojim potencialom lahko prispeva k razvoju države; ugotavlja pa, da turizem prinaša tveganja za okolje, zato poziva vlado, naj sprejme dodatne ukrepe za zaščito narave, na primer hitro uveljavitev zakona o okolju in sprejetje manjkajočih občinskih predpisov, ki so potrebni za preprečitev morebitnega opustošenja jadranske obale; posebej opozarja, da je treba učinkovito ravnati z odpadki, zlasti na lokalni ravni, in zagotoviti njihovo varno odstranjevanje; odobrava ukrepe, usmerjene v razvoj gospodarstva z nižjimi emisijami ogljikovega dioksida, in sicer z razvojem velikega potenciala hidroelektrične energije in drugih obnovljivih vrst energije, ki bi prispeval k zadovoljitvi domačih potreb in postal pomemben vir izvoza in prinašalec deviz; vseeno pa opozarja, da imajo veliki jezovi pogosto zelo negativne posledice za okolje, in poziva, da je treba, preden se jih odobri ali dovoli, izvesti ustrezne in pregledne okoljske ocene v skladu s pravnim redom EU, vključno boljšimi možnostmi z okoljskega vidika, z javno udeležbo in z vključevanjem civilne družbe;

32.  poziva črnogorske oblasti, zlasti ministrstvo za gospodarstvo, naj na svoji spletni strani javno objavijo vse priloge in dokumente v zvezi z nedavno sklenjenim sporazumom o vzpostavitvi podzemnega energetskega voda med Črno goro in Italijo; poziva, naj se javno razkrijejo vse posledice pogodbe, vključno z učinkom na okolje;

33.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Črna gora močno zavezana regionalnemu sodelovanju in je konstruktiven regionalni partner; izraža pohvalo Črni gori zaradi njenih dobrih odnosov s sosednjimi državami in njene vloge pri splošni stabilizaciji regije; ugotavlja, da je država dejavna članica večine regionalnih organizacij in da je sklenila vrsto sporazumov o pravosodnem in policijskem sodelovanju s sosedami; pozdravlja nedavno ratificirana sporazuma s Hrvaško in Srbijo o ponovnem sprejemu ter nedavno sklenjeni sporazum s Srbijo in Hrvaško o izročitvi; poziva državo, naj pred Meddržavnim sodiščem hitro razreši vprašanje meje s Hrvaško;

34.  poudarja, da je črnogorski parlament kot prvi v regiji sprejel resolucijo o genocidu v Srebrenici in pozdravlja ta korak kot pomemben prispevek k spravi v regiji;

35.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Črne gore.

(1) UL L 108, 29.4.2010, str. 1.
(2) UL L 334, 19.12.2007, str. 25.
(3) UL L 336, 18.12.2009, str. 1.


Strategija EU o vključevanju Romov
PDF 356kWORD 173k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (2010/2276(INI))
P7_TA(2011)0092A7-0043/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 8, 19, 20, 21, 24, 25, 35 in 45,

–  ob upoštevanju mednarodnega prava o človekovih pravicah, zlasti Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Deklaracije ZN o pravicah pripadnikov narodnostnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin iz leta 1992, Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencije ZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju evropskih konvencij o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in iz nje izhajajoče sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, Evropske socialne listine in z njo povezanih priporočil Evropskega odbora za socialne pravice ter Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki določata temeljne pravice in načela Evropske unije, vključno z načeloma nediskriminacije in prostega gibanja,

–  ob upoštevanju člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji, ki določa pravno podlago za ukrepanje Unije, če države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči, ampak se lažje dosežejo na ravni Unije,

–  ob upoštevanju člena 6 Pogodbe o Evropski uniji, ki obravnava temeljne pravice v Uniji,

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, ki predpisuje kazni in mirovanje pravic v primeru resnih kršitev prava Unije,

–  ob upoštevanju členov 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki Uniji nalagata, da horizontalno upošteva spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanje ustrezne socialne zaščite, boj proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in varovanja človekovega zdravja, pa tudi boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti,

–  ob upoštevanju člena 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije, po katerem Svet lahko sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti,

–  ob upoštevanju člena 151 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev ter ustrezno socialno zaščito določa kot cilje Unije in držav članic,

–  ob upoštevanju člena 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa področja, na katerih Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic, in zlasti člena 153(1)(h) o vključevanju oseb, ki so izključene s trga dela, in člena 153(1)(j) o boju proti socialni izključenosti,

–  ob upoštevanju naslova XVIII Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki obravnava ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo,

–  ob upoštevanju člena 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije („klavzula o fleksibilnosti“), po katerem se zaradi doseganja enega od ciljev iz Pogodb lahko sprejmejo ustrezni ukrepi,

–  ob upoštevanju členov 3, 8, 16, 18, 20, 21 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope 1355(1998) o boju proti socialni izključenosti in krepitvi socialne kohezije v Evropi,

–  ob upoštevanju Evropske listine Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki priznava regionalne ali manjšinske jezike kot elemente evropske kulturne dediščine, pa tudi Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2005 o položaju Romov v Evropski uniji(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o uporabi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. januarja 2008 o evropski strategiji za Rome(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2008 o popisu Romov v Italiji na podlagi etnične pripadnosti(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2010 o drugem evropskem vrhu o Romih(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2010 o položaju Romov in svobodi gibanja v Evropski uniji(8),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(9),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(10),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(11),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(12),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(13),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 437/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti posegov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti,(14),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z zasedanj decembra 2007 in junija 2008 ter sklepov Sveta za splošne zadeve decembra 2008,

–  ob upoštevanju sklepov sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov o vključevanju Romov, sprejetih v Luxembourgu 8. junija 2009, in prav posebej desetih skupnih temeljnih načel o vključevanju Romov, ki so priloženi sklepom,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o socialnem in ekonomskem vključevanju Romov v Evropi (KOM(2010)0133), oblikovanja projektne skupine(15) (7. septembra 2010), prvih ugotovitev projektne skupine(16) in poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Romi v Evropi: izvajanje instrumentov in politik Evropske unije za vključevanje Romov – poročilo o napredku 2008–2010)“(SEC(2010)0400),

–  ob upoštevanju prvega evropskega vrha o Romih v Bruslju 16. septembra 2008 in drugega evropskega vrha o Romih v Cordobi 8. aprila 2010,

–  ob upoštevanju poročil o Romih, rasizmu in ksenofobiji v državah članicah EU za leto 2009, ki ga je objavila agencija za temeljne pravice(17), in poročil komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Thomasa Hammarberga,

–  ob upoštevanju priporočil, mnenj in izjav, ki jih je v zvezi s tem dal Svet Evrope, kot so na primer sklepi Sveta Evropa s srečanja na visoki ravni o Romih v Strasbourgu 20. oktobra 2010(18),

–  ob upoštevanju, da so številne države članice EU, države kandidatke in druge države, kjer imajo institucije Evropske unije zelo pomembno vlogo, leta 2005 razglasile politično zavezo Desetletje vključevanja Romov in ustanovile sklad za izobraževanje Romov,

–  ob upoštevanju priporočil, ki jih je Odbor ZN za odpravo rasne diskriminacije sprejel na svoji 77. seji (2.–27. avgusta 2010),

–  ob upoštevanju poročila Sveta Evrope z naslovom „4. poročilo Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti o Franciji“, ki je bilo objavljeno 15. junija 2010,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0043/2011),

A.  ker je velik delež 10–12 milijonov Romov v Evropi, ki so večinoma državljani EU, žrtev sistematične diskriminacije in se torej bori proti nevzdržni stopnji socialne, kulturne in ekonomske izključenosti in kršitvam človekovih pravic ter se sooča s hudo stigmatizacijo in diskriminacijo v javnem in zasebnem življenju,

B.  ker so še vedno velike gospodarske in družbene razlike med različnimi regijami Evropske unije in ker velik delež romske skupnosti živi v regijah, ki so med gospodarsko in socialno najbolj zaostalimi v Uniji,

C.  ker Evropska unija temelji na načelih, zapisanih v Listini EU o temeljnih pravicah in v pogodbah o EU, med katerimi so načela o nediskriminaciji, posebnih pravicah, povezanih z državljanstvom Evropske unije, prostem gibanju in enakosti,

D.  ker se je trojka EU v skupni izjavi, sprejeti na drugem evropskem vrhu v Cordobi 8. in 9. aprila 2010 zavezala, da bo pospeševala vključevanje romskih vprašanj v evropske in nacionalne politike o temeljnih pravicah in varstvu pred rasizmom, revščini in socialni izključenosti; izboljšala zasnove načrta za skupno platformo o vključevanju Romov in namenila prednost osrednjim ciljem in rezultatom; zagotovila, da bodo obstoječi finančni instrumenti Evropske unije, zlasti strukturni skladi, na razpolago Romom,

E.  ker ima izključitev romskih otrok iz izobraževalnega sistema škodljive posledice za druge pravice pripadnikov romske skupnosti, zlasti pravico do dela, in ker so ti zaradi tega še bolj odrinjeni na rob družbe,

F.  ker je v skupnostih, ki želijo v Evropi ohranjati tradicionalni, nomadski način življenja, nepismenost najbolj razširjena in ker zato obstajajo kulturne ovire za šolanje njihovih otrok,

G.  ker je treba zagotoviti materialne pogoje, potrebne za šolanje romskih otrok, in ker mora to zajemati tudi imenovanje šolskih posrednikov,

H.  ker je Unija razvila številne uporabne instrumente, mehanizme in sklade za spodbujanje vključevanja Romov, vendar so ti razpršeni po političnih področjih in niso bili ustrezno spremljani, zato so njihovo učinkovanje in koristi omejeni in jih je težko izmeriti; zato kljub številnim mehanizmom sodelovanja in ustanovam težave in izzivi v zvezi z vključevanjem Romov še vedno čakajo učinkovite rešitve in je zato nevzdržno, da bi ohranjali stanje, kakršno je,

I.  ker se je leta 2005 začelo desetletje vključevanja Romov, namenjeno boju proti diskriminaciji ter izboljšanju njihovega gospodarskega in družbenega položaja, podpisnice – Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Črna gora, Češka republika, Romunija, Srbija, Slovaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija – pa so se zavezale, da si bodo prizadevale izkoreniniti diskriminacijo ter odpraviti nesprejemljivi prepad med Romi in preostankom družbe,

J.  ker je dejanska vključitev Romov možna le s pomočjo vzajemnega priznavanja pravic in dolžnosti vpletenih skupnosti;

K.  ker je v več državah članicah prišlo do repatriacij in vračanja Romov, ki jih pogosto spremlja stigmatizacija Romov in nestrpnost do njih v političnem diskurzu;

L.  ker nediskriminacija – čeprav je nujno potrebna – sama po sebi ni dovolj za odpravo dolgoletne strukturne diskriminacije Romov in ker je zato nujno, da se zakonodaja in politike o enakosti dopolnijo tako, da se bo na posebne potrebe Romov glede polnega spoštovanja, varovanja in spodbujanja temeljnih pravic, enakosti in nediskriminacije, dosledne in nediskriminatorne uporabe zakonodaje, politik in mehanizmov za spremljanje in kaznovanje kršitev pravic Romov, pa tudi uresničevanja in dostopanja do posebnih človekovih pravic zaposlovanja, reševanja stanovanjskega vprašanja, kulture, zdravstva, sodelovanja v javnih zadevah, usposabljanja in izobraževanja ter prostega gibanja možno odzvati s strategijo na ravni Unije,

M.   ker se je pokazalo, da blagi pristop odprte metode usklajevanja, ki temelji na prostovoljnem sodelovanju držav članic in ne zajema močnih spodbud za uspešno delovanje, ne zadostuje za pospešitev vključevanja Romov, pri čemer bi lahko bila ta omejitev delno odpravljena tako, da bi mehanizme financiranja EU tesneje povezali s postopki strokovnega ocenjevanja,

N.  ker se pripadnice etničnih manjšin, zlasti Romke, soočajo s precej hujšo obliko večplastne diskriminacije kot moški iz istih etničnih skupin ali kot ženske, ki so pripadnice večinskega prebivalstva in ker je stopnja zaposlenosti Romk še nižja od stopnje zaposlenosti Romov, čeprav lahko ženske glede na njihovo mesto v družini igrajo ključno vlogo pri vključevanju marginaliziranih skupnosti v družbo,

O.  ker je treba pri oblikovanju evropske strategije o vključevanju Romov posebno pozornost nameniti mladoletnikom in otrokom,

P.  ker mora strategija EU o vključevanju Romov z zagotavljanjem polnega prenosa in odločnejšega izvajanja vseh povezanih direktiv in prava EU obravnavati vse oblike kršitev temeljnih pravic Romov, vključno z diskriminacijo, ločevanjem, sovražnim govorom, etničnim profiliranjem in nezakonitimi odvzemi prstnih odtisov, nezakonitimi prisilnimi izselitvami in izgoni,

Q.  ker sta naraščajoča stigmatizacija Romov in nestrpnost do njih v političnih govorih in med širšo javnostjo zaskrbljujoča pojava in ker sta sporna repatriacija in vračanje Romov iz več držav članic med romskim prebivalstvom zasejala strah in negotovost, kakor to velja tudi za zaskrbljujočo stopnjo rasizma in diskriminacije,

R.  ker so možnosti Romov za pridobitev enakih pravic in dolžnosti, kot jih imajo državljani določene države članice, zelo odvisne od tega, ali imajo uradne dokumente o državljanstvu,

S.  ker so dostop romskega ljudstva do kakovostnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, razširjanje in razumevanje njihove kulture, vrednot in kulturne dediščine, njihovo sodelovanje v združenjih in boljša zastopanost njihovih skupnosti bistvene sestavine celostnega pristopa k izvajanju nacionalnih in evropskih strategij za njihovo vključitev v družbo in udeležbo v njej,

T.  ker kakovost izobraževanja in usposabljanja vplivata na prihodnost vsakega posameznika tako v zasebnem kot poklicnem življenju ter na njegovo sodelovanje v družbi, zaradi česar je treba zagotoviti, da bodo pogoji dostopa do izobraževanja in usposabljanja enaki za vse, brez kakršnekoli diskriminacije; ker je vključitev kulturne raznolikosti in boja proti stereotipom v šolske programe že za najmlajše pomembno sredstvo vključevanja Romov in medsebojnega razumevanja,

U.  ker je Komisija 19. oktobra 2010 napovedala, da bo aprila 2011 predstavila okvir EU za nacionalne romske strategije(19),

1.  poziva Komisijo, naj predlaga, in Svet, naj sprejme strategijo EU o vključevanju Romov (v nadaljevanju: strategija za Rome), ki bo kot okviren, vključujoč in večnivojski akcijski načrt na ravni EU pripravljena in izvedena na vseh političnih in upravnih ravneh ter se bo po potrebi lahko razvijala, gradila pa naj bi na temeljnih vrednotah enakosti, dostopa do pravic, nediskriminacije in enakopravnosti spolov ter temeljila na nalogah, ciljih, načelih in instrumentih, ki jih določata Pogodbi in Listina o temeljnih pravicah, kot je navedeno zgoraj, ter na ustrezni zakonodaji EU, pa tudi na deljeni pristojnosti in podpori, usklajevanju in dopolnilnih ukrepih Unije;

2.  priznava, da so romske skupnosti v številnih državah članicah žrtve diskriminacije in/ali številnih predsodkov in da se je zaradi trenutne gospodarske in finančne krize in posledične izgube delovnih mest njihov položaj še poslabšal; poudarja, da so za vključevanje romskega prebivalstva odgovorne tako države članice kot institucije EU; poziva države članice, naj polno sodelujejo z EU in predstavniki romskega prebivalstva pri pripravi celostnih politik, ki bi ob uporabi vseh finančnih virov EU, ki so na voljo skladih EU, zlasti ESRR, ESS in EKSRP, spodbujale vključevanje Romov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poziva Komisijo, naj posveti posebno pozornost zahtevam za tehnično pomoč v prizadevanju za izboljšanje učinkovitosti vseh razpoložljivih instrumentov za vključitev romskih skupnosti;

3.  opozarja, da obstajajo evropski programi in finančna sredstva, ki jih je možno uporabiti za družbeno in gospodarsko vključevanje romskega prebivalstva, vendar da je treba na vseh ravneh izboljšati komunikacijo z lokalnimi organi, civilno družbo in potencialnimi ciljnimi skupinami, da bi bilo romsko prebivalstvo obveščeno o teh programih; nadalje spodbuja, naj se obstoječa sredstva EU uporabijo za gradnjo novih ali obnovo obstoječih hiš, izboljšanje komunalne infrastrukture in lokalnih komunalnih storitev, komunikacijskih sistemov, izobraževanja, ukrepov za dostop do trga dela itd.;

4.  poziva Komisijo, naj:

  (a) sprejme prednostna področja strategije za Rome, predvsem pa naslednja:
   temeljne pravice, enakost in nediskriminacija, prosto gibanje, enakost in prosto gibanje,
   izobraževanje, stalno poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje,
   kultura,
   zaposlovanje,
   stanovanjsko vprašanje, vključno z varnim okoljem in ustrezno infrastrukturo,
   zdravstveno varstvo in izboljšanje zdravstvenega položaja Romov, in
   udejstvovanje romske civilne družbe, tudi mladih, v političnih in državljanskih zadevah;
   (b) v strategiji predstavi načrt za uvedbo zavezujočih minimalnih standardov na ravni EU v zvezi s prednostnimi področji izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike in zdravstvenega varstva;
  (c) opredeli cilje strategije za Rome, vezane na prednostna področja, predvsem pa naslednje:
   sprejetje in okrepitev učinkovite zakonodaje in ukrepov za preprečevanje diskriminacije na vseh področjih življenja, tudi večplastne diskriminacije, in zagotavljanje, varovanje in spodbujanje temeljnih pravic, enakosti in nediskriminacije ter pravice do prostega gibanja, med drugim z ukrepi za krepitev ozaveščenosti tako med Romi kot drugimi, da bi odpravili diskriminatorne prepreke,
   boj proti nestrpnosti do Romov, predsodkom, stereotipom, rasizmu in ksenofobiji, stigmatizaciji in sovražnem govoru proti Romom, zlasti z zagotavljanjem polnega izvajanja ustrezne zakonodaje ter uvedbo primernih kazni za zločine, katerih vzrok je rasizem,
   zagotavljanje tega, da mediji ne bodo širili predsodkov proti romski skupnosti in da bodo promovirali pozitivno sliko različnosti, obenem pa omogočali večjo udeležbo Romov v medijih,
   preprečevanje zlorab človekovih pravic in zaščita žrtev zlorab, pri čemer je treba žrtvam zagotoviti pravno pomoč in učinkovita pravna sredstva, posebno pozornost pa nameniti položaju romskih otrok in žensk, ki so pogosto žrtev dvojne diskriminacije,
   uvedba preventivnih ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi, katere žrtve so med Romi še zlasti številne,
   usposabljanje o nediskriminatornem ravnanju za vse osebe, ki delujejo na različnih ravneh administracije, sodstva in policije,
   vzpostavitev dialoga med lokalnimi oblastmi, pravosodnimi organi, policijo in romsko skupnostjo za odpravo diskriminacije v sodstvu, okrepitev zaupanja in boj proti etničnemu profiliranju,
   zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja za vse,
   zagotavljanje enakega dostopa do poklicnega usposabljanja odraslih in dostop do vseživljenjskega učenja,
   zagotavljanje enakega dostopa do storitev socialnega varstva in osnovne varstvene infrastrukture, kot sta varstvo otrok in oskrba starejših,
   odprava segregacije v šolah in učilnicah, in sicer z vključujočim šolskim ozračjem in zaposlovanjem romskih šolskih posrednikov,
   nudenje enakopravnega dostopa do ustreznih priprav za večjo konkurenčnost na trgu dela,
   nudenje enakega dostopa do izobraževanja v zgodnjem otroštvu,
   zagotavljanje izobraževanja deklic,
   nudenje medkulturnega izobraževanja,
   olajšanje dialoga med družinami in šolo, zlasti s pomočjo posrednikov,
   povečanje števila romskih učiteljev, zaščito jezika in identitete romskih otrok z omogočanjem izobraževanja v njihovem jeziku,
   uvedba ukrepov za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in učnega neuspeha,
   uvedba ukrepov za ponovno vključitev otrok, ki so opustili šolanje, v šolski sistem, na primer z uvedbo „programov druge priložnosti“,
   nudenje enakega dostopa do srednje-, višje- in visokošolskega izobraževanja,
   preprečevanje prevelike zastopanosti Romov v posebnih šolah,
   boj proti revščini otrok, zmanjševanje števila ločitev otrok od njihovih družin in preprečevanje njihove napotitve v rejniške družine ali posebno varstvo zaradi revščine,
   zagotavljanje učinkovitega dostopa do trga dela, razvoj in nudenje mikroposojil za podjetništvo in samozaposlovanje,
   zagotavljanje enakega dostopa do cenovno dostopnih in zdravih stanovanj in odprava prostorsko pogojenega ločevanja,
   zagotavljanje pravice do uradno prijavljenega naslova, vključno z možnostjo, da se ga prijavi pri organizaciji civilne družbe, zagotavljanje popolnega in redno posodobljenega matičnega registra za vse romske državljane ter boj proti razlikovanju pri izdajanju upravnih dokumentov,
   boj proti zdravstvenim neenakostim z nudenjem enakega dostopa od kakovostnega zdravstvenega varstva in spodbujanja zdravja, zlasti za zmanjšanje zdravstvenih neenakosti, s posebnim poudarkom na zaščiti ranljivih skupin, tudi žensk, otrok, starejših in invalidnih oseb;
   okrepitev romske civilne družbe, vključno s politiko krepitve zmogljivosti in krepitvijo upravnih zmogljivosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pa tudi s spodbujanjem državljanskega in političnega udejstvovanja romskega prebivalstva,
   krepitev dejavnega državljanstva z vključevanjem Romov v vse sfere javnega in političnega življenja in z okrepitvijo zastopanosti Romov v institucijah in izvoljenih organih na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni EU,
   uvedba širitvene in sosedske razsežnosti v strategijo, ki bo zahtevala izboljšanje položaja Romov v državah pristopnicah in kandidatkah, pa tudi možnih državah kandidatkah ter v državah, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki; nadalje, dajanje prednosti vrednotenju napredka na tem področju v letnih poročilih o napredku in pregledih stanja v sosednjih državah EU;
   zagotavljanje spoštovanja kulture in njenega ohranjanja,
   zagotavljanje vključevanja enakosti spolov z reševanjem posebnih potreb Romk, ob njihovem sočasnem vključevanju v razvoj politik; zaustavitev prakse sklepanja zakonskih zvez med otroci;
   zaustavitev vračanja Romov v države, kjer bi lahko bili izpostavljeni mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju;

5.  poudarja, da so kompleksni programi in projekti, prilagojeni posebnim potrebam romskih skupnosti, ki živijo v različnih okoliščinah, bistvenega pomena in da je v tem okviru treba Romom zagotoviti posamezniku prilagojen dostop do storitev na kraju samem;

6.  opominja, da so ustrezna dohodkovna podpora, vključujoči trgi dela in dostop do kakovostnih storitev temeljni kamni strategije za dejavno vključevanje, ki je bila predstavljena v priporočilu št. 2008/867/ES;

7.  poudarja, da so socialna pomoč, dostojna stanovanja in oblačila, dostopni visokokakovostni programi zgodnjega razvoja ter nesegregirano, visokokakovostno izobraževanje v vključujočem ozračju in z voljo za vključitev staršev odločilni za zagotovitev enakih možnosti, priložnosti za popolno udeležbo v družbi in nediskriminacijo v prihodnosti; poudarja, da se je treba boriti proti pogosti odsotnosti od pouka in zgodnjemu opuščanju šolanja ter zagotoviti štipendije in finančno pomoč; poudarja, da so izobraževanje, možnosti usposabljanja in pomoč odraslim pri zaposlovanju ključnega pomena za podporo zaposlovanju Romov in nadaljevanju njihove zaposlitve, da bi preprečili razmah socialne izključenosti;

8.  poziva, da je treba marginalizacijo preprečevati že od zgodnjega otroštva, tako da se takoj ob rojstvu vsakega novorojenca vpiše v register prebivalstva na tak način, da bo priznana njegova nacionalnost in da bo lahko deležen vseh socialnih storitev; zlasti meni, da bi bilo treba romskim otrokom zagotoviti kakovostno zgodnje izobraževanje in da bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe za podporo njihovemu šolanju;

9.  opominja na težave, s katerimi se Romi, zlasti ženske in dekleta, spopadajo zaradi hude revščine, diskriminacije in izključenosti, posledica tega pa je, da so jim visoka izobrazba, zaposlitev in socialne storitve manj dostopne; poziva Komisijo in države članice, naj se posvetijo posebnim potrebam romskih žensk in deklet, uvedejo vidik enakosti spolov v vse politike za vključevanje Romov in poskrbijo za zaščito najbolj ranljivih podskupin;

10.  poziva države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za obveščanje državljanov o zgodovinskih in sedanjih razmerah romskega prebivalstva, pri čemer naj kot gradivo med drugim uporabijo poročila Agencije EU za temeljne pravice;

11.  poudarja, da bi morala strategija EU za vključevanje Romov zajemati tudi ukrepe za spremljanje položaja Romov, kar zadeva spoštovanje in uveljavljanje njihovih temeljnih socialnih pravic, enakost, nediskriminacijo in prosto gibanje v EU;

12.  poudarja, da so dostop romskega ljudstva do kakovostnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, razširjanje in razumevanje njihove kulture, vrednot in kulturne dediščine, njihovo sodelovanje v združenjih in boljša zastopanost njihovih skupnosti osrednje sestavine celostnega pristopa k izvajanju nacionalnih in evropskih strategij za njihovo vključitev v družbo in udeležbo v njej;

13.  poudarja, da kakovostna izobrazba in izobraževanje vplivata na prihodnje zasebno in poklicno življenje posameznika in da je zato je treba zagotoviti enak dostop do učinkovitih sistemov izobraževanja in usposabljanja brez vsakršne diskriminacije ali razlikovanja;

14.  poudarja, kako pomembno je, da je strategija za Rome deležna podpore in da se njeno izvajanje nadzoruje na pregleden način, pri čemer prvenstvena odgovornost leži na demokratično odgovornih ministrih v Svetu, in poudarja, da strategija nikakor ne bi smela privesti do delitev znotraj Unije in ustvarjati razkola med državami članicami, temveč bi morala prispevati h krepitvi vključevanja te skupnosti;

15.  poudarja pomen ustrezne uporabe finančnih sredstev, ki jih posamične države članice dodelijo prednostnim sektorjem, kakor to določa strategija;

16.  poudarja, da je treba preveriti in meriti izvrševanje ciljev strategije, da se uvedejo merila za nagrajevanje držav članic, ki te cilje izpolnjujejo, in sankcije za tiste, ki jih ne;

17.  poziva Komisijo, naj:

   prevzame vodilno vlogo pri strateškem usklajevanju za doseganje napredka pri prednostnih področjih in izpolnitvi ciljev v zvezi s strategijo, in to v partnerskem sodelovanju z državami članicami in v skladu z načelom subsidiarnosti,
   oblikuje projektno skupino kot stalno telo, ki bo prevzelo odgovornost za nadzor, usklajevanje, spremljanje, poročanje, ocenjevanje, pomoč pri izvajanju, vključevanje in potrebne nadaljnje ukrepe, ter tako zadovolji potrebo po neodvisnem večsektorskem telesu, ki bo nastopalo kot „zunanji organizator“ in bo lahko ocenilo in uravnotežilo različne nacionalne in sektorske interese na način, ki bo sprejemljiv za vse,
   strategijo za Rome po potrebi redno pregleduje in posodablja, spremembe pa predloži Svetu in Evropskemu parlamentu v odobritev,
   upošteva prednostna področja in cilje strategije za Rome pri vseh ustreznih političnih pobudah in programskem načrtovanju na ravni EU,
   poroča o izvajanju in napredku strategije in nacionalnih akcijskih načrtov in oceni dosežke, tudi primerjave in kazalnike, Svet in Parlament pa o tem obvešča vsako leto, pri tem pa ugotavlja, da bi morali postati učinkovitost politike in njeno naknadno ocenjevanja merili za zagotavljanje dolgotrajne podpore,
   zagotovi zbiranje in izmenjavo potrebnih statističnih podatkov in zagotovi utrjevanje in širjenje dobrih praks, ki so bile razvite na lokalni ravni,
   potrjuje skladnost nacionalnih načrtov s strategijo EU,
   spremeni zakonski okvir za navzkrižno financiranje, zmanjša birokratsko breme, poenostavi in pospeši postopke za sklade EU ter od držav članic zahteva, da uvedejo preproste in normativne postopke financiranja ter uporabijo globalna nepovratna sredstva,
   ob upoštevanju direktiv 2000/43/ES in 2004/113/ES postopno uvede obvezna institucionalna jamstva za vključevanje nediskriminacijskih in protisegregacijskih ukrepov, spremlja te ukrepe in se bojuje proti stigmatizaciji,
   zagotovi, da bodo prek evropske platforme za Rome na vseh ravneh in stopnjah vključene zainteresirane strani in romske skupnosti z vseh ravni, in da bo partnersko sodelovala z drugimi institucijami, državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi, mednarodnimi finančnimi ustanovami, nadnacionalnimi programskimi organi in medvladnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in medvladnimi pobudami, saj ugotavlja, da je treba izboljšati usklajevanje in sodelovanje med ustreznimi akterji na področju politike in političnih omrežij, da se izogne podvajanju in ojača medsebojno krepilne učinke ukrepov politike na terenu ter odstrani tveganje, da bi se politike prekrivale ali si nasprotovale zaradi širitve omrežij zainteresiranih strani;

18.  opozarja, da ima Komisija še posebno odgovornost, da spodbuja strategijo EU o vključevanju Romov, vendar pa je treba to strategijo izvajati na lokalni ravni;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo obstoječe strategije in instrumente EU, da bi zagotovile družbeno in gospodarsko vključevanje Romov, ter naj načrtujejo in izvajajo vse ustrezne politike, pri tem pa po potrebi upoštevajo skupna temeljna načela za vključevanje Romov;

20.  meni, da je tesnejše sodelovanje med romskimi voditelji, lokalnimi oblastmi in organi EU osrednjega pomena za opredelitev glavnih izzivov in rešitev, s katerimi se EU in države članice soočajo pri družbenem in gospodarskem vključevanju romskega prebivalstva;

21.  poziva države članice, naj organom odločanja podelijo vsa potrebna pooblastila, da se zagotovi kompleksno in razvojno usmerjeno financiranje EU v podporo dobrim lokalnim pobudam, ki so v pomoč raznovrstnim potrebam Romov; poudarja pomembnost opredeljevanja in izmenjave primerov dobre prakse za vključevanje Romov ter večje prepoznavnosti uspešnih primerov; poziva tudi k razvoju institucionalnih zmogljivosti za zagotavljanje potrebne pomoči (upravne pomoči in pomoči za projektno vodenje) na lokalni ravni;

22.  meni, da sta med vsem procesom potrebna usklajeno delovanje in odgovornost romskih in neromskih organizacij, lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter organov EU, ki bodo gradili na najboljši praksi in obstoječih obsežnih zbirkah znanja, ki so jih oblikovale države članice, pa tudi na izkušnjah prve faze desetletja vključevanja Romov; poudarja, da je pomembno organizirati kampanje ozaveščanja, zlasti v regijah z velikimi romskimi skupnostmi;

23.  meni, da socialna vključenost Romov ni mogoča, ne da bi vzpostavili in okrepili zastopanost njihovih interesov, tudi v političnem odločanju, ter njihove civilne dejavnosti prek nevladnih organizacij na nacionalni in evropski ravni;

24.  izrecno svetuje organom EU, naj v mehanizme posvetovanja in odločanja bolje vključijo nacionalno raven, da bo mogoče oblikovati strategijo za prihodnost, ki bo koristila vsem stranem; Komisijo in države članice tudi opozarja, da je treba politike za vključevanje Romov načrtovati, razvijati, izvajati in vrednotiti v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi ter z romskimi in neromskimi skupinami prebivalstva, predstavniki in organizacijami civilne družbe, da bi povečali sprejetost in učinkovitost politik;

25.  poziva Komisijo, naj zbira in razširja informacije o pridobljenih izkušnjah in sprejetih ukrepih v različnih državah članicah, zlasti na področju izobraževanja in kulture;

26.  poziva k večji podpori za nosilce tistih projektov, ki bi bili lahko upravičeni do evropskih sredstev za vključevanje romskega prebivalstva, in sicer z vzpostavitvijo platform za obveščanje, analizo in izmenjavo primerov dobre prakse;

27.  vztraja pri tem, da je del rešitve tudi v popolni zavezanosti držav članic, da nudijo dejansko pomoč organizatorjem projektov, ter da morajo države članice skupaj s Komisijo spodbujati lokalne oblasti, da izberejo projekte za vključitev romskega ljudstva;

28.  poziva države članice, naj za zmanjšanje revščine razvijejo medsektorske strategije, ki bodo obravnavale pogosto občutljivo vprašanje sobivanja romske in večinske skupnosti, ki ju obe prizadevajo pomanjkanje zaposlitve, revščina in marginalizacija; poudarja pomen spodbujevalnih ukrepov, ki so učinkoviti pri spodbujanju revnih k vstopu na trg dela, namesto da bi živeli od socialne pomoči in morebitnega dela na črnem trgu; poudarja, da so programi za spodbujanje medsebojnega razumevanja in strpnosti drug do drugega izrednega pomena;

29.  poziva Komisijo, naj z razvojem pilotskih projektov v državah članicah in možnih državah kandidatkah, ki jamčijo razvoj nacionalnih akcijskih načrtov v skladu s strategijo EU, v strategijo za Rome vgradi širitveno razsežnost;

30.  poziva države članice, naj imenujejo visokega vladnega uradnika ali upravno telo, ki bo nastopalo kot nacionalna kontaktna točka za pregledno in učinkovito izvajanje strategije, ki bo imelo izvršilna pooblastila ter bo odgovorno za izvajanje, usklajevanje, spremljanje, vključevanje in krepitev strategije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, z zagotavljanjem, da bo birokracije čim manj ter z učinkovitim upravljanjem in nadzorom sredstev in preglednostjo poročanja;

31.  poziva nacionalna ministrstva za izobraževanje in Komisijo, naj uvedejo inovativne in prilagodljive štipendije za nadarjene ter povečajo podporo za obstoječe štipendije in programe;

32.  poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta obsežnejša in natančnejša dopolnila laekenskih kazalnikov za merjenje socialne in ozemeljske izključenosti ter oceno napredka; poudarja, da je treba horizontalne razdelitve laekenskih kazalnikov razširiti tudi na najmanjše statistično-upravne enote (LAU 1 in LAU 2); poudarja, da bi lahko laekenske kazalnike pridali prihodnjim kazalnikom kohezijske politike, zlasti glede socialne razsežnosti;

33.  poziva Komisijo, naj dopolni kazalnike s sistemom ciljev in primerjav za resnično politično zavezanost napredku; nadalje poudarja, da je nujno napredovati pri zbiranju podatkov za merjenje napredka pri doseganju ciljev/primerjav/kazalnikov ter razviti politike, ki temeljijo na dokazih in izboljšati učinkovitost in ocenjevanje;

34.  poziva, da je treba nujno oblikovati primerjave, kazalnike ter mehanizme za neodvisno spremljanje in ocenjevanje učinka – s pomočjo primerov najboljše prakse, da bi ocenili učinkovitost in oprijemljive rezultate teh programov in ne le preverjali, ali projekti, ki prejemajo nepovratna sredstva, izpolnjujejo postopkovne formalnosti, ter poziva k učinkovitemu spremljanju uporabe finančnih sredstev, da bo denar dejansko porabljen za izboljšanje življenjskih razmer, zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlovanja Romov;

35.  meni, da je strukturirano sodelovanje držav članic po obstoječi odprti metodi usklajevanja na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja bistvenega pomena za pospešitev popolne vključitve Romov, in poziva Komisijo, naj organizira izmenjavo dobre prakse in izkušenj med državami članicami in vsemi stranmi, ki jih zadevajo romska vprašanja;

36.  v želji, da bi sredstva, katerih točni cilji so že opredeljeni in navedeni, dejansko dosegla Rome v stiski in pripomogla k trajnemu napredku v njihovem življenju, poziva resnični zavezanosti Komisije in držav članic k izvajanju bolj ciljno in razvojno usmerjenih, kompleksnih, prožnih in trajnih programov, ki bodo dolgotrajnejši in bolj ozemeljsko ustrezni ter bodo namenjeni najbolj prikrajšanim mikroregijam ter upoštevali njihove zemljepisne, družbeno-gospodarske in kulturne razmere, obenem pa posredovali tudi glede revščine v predmestjih, na podeželju in v segregiranih romskih soseskah ter bodo posebej namenjeni izboljšanju njihovih neustreznih bivališč (ki so na primer brez pitne vode, ogrevanja, elektrike in sanitarij) in bodo zagotavljali nadaljnjo pomoč družinam pri vzdrževanju izboljšanih bivalnih razmer; poziva Komisijo, naj spremlja izide projektov po tem, ko se bo izteklo njihovo financiranje;

37.  poziva države članice, naj izboljšajo gospodarske priložnosti za Rome, med drugim s promocijo mikroposojil med podjetniki; poziva države članice, naj gradijo na izkušnjah iz uspešnih projektov, na primer za preobrazbo neprijavljenih podjetij v zakonite gospodarske dejavnosti s pomočjo strokovnjakov;

38.  poziva države članice in Komisijo, naj začrtajo jasne politike za vključevanje Romov na trg dela ter pripravijo in sprejmejo ukrepe za boj proti negativnim posledicam predolge odvisnosti od sistema socialnega varstva;

39.  priznava, da večina Romov dela na črno, in glede na to, da je treba zagotoviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, poziva države članice, naj se v sodelovanju s socialnimi partnerji učinkovito spopadejo s tem pojavom;

40.  poziva države članice, naj se zavežejo, da bodo k izvajanju ukrepov za vključevanje romskega prebivalstva, kar zadeva njegovo zaposljivost, pritegnile javne akterje, kot so mala, srednja in mikropodjetja;

41.  opozarja na pomembno vlogo, ki bi jo lahko imela mala, srednja in mikropodjetja pri vključevanju Romov, in priporoča uvedbo ukrepov za nagrajevanje tistih, ki prispevajo k uresničevanju tega cilja;

42.  meni, da se Romom lahko zagotovi boljša prihodnost, zlasti za njihov dostop do trga dela, in sicer z večjim vlaganjem držav članic v izobraževanje in usposabljanje s posebnim poudarkom na novih tehnologijah in internetu, vključevanjem ukrepov, ki so jih sprejele mednarodna znanstvena skupnost ter ustanove in nevladne organizacije, ki delujejo na področju izobraževanja in socialnega vključevanja na regionalni in lokalni ravni;

43.  poziva Komisijo, naj pripravi evropski krizni zemljevid, ki bo opredelil, izmeril in prikazal mikroregije v Uniji, kjer revščina in socialna izključenost prebivalce najbolj prizadevata, izdelan pa bo vsaj na osnovi naslednjih atributov:

   dostopnost delovnih mest,
   oddaljenost od mestnih središč ali prevelika koncentracija v bližini mestnih središč, ki je problematična,
   visoka stopnja brezposelnosti,
   neustrezne javne storitve,
   neprimerni okoljski pogoji,
   pomanjkanje podjetij v bližini,
   pomanjkanje ustrezne infrastrukture,
   nizki dohodki,
   nizka stopnja izobrazbe,
   nizko kvalificirani človeški viri,
   slaba/draga prometna infrastruktura,
   socialna trenja,
   zmogljivost lokalne javne uprave, da upravlja revščino,
   resne kršitve človekovih pravic, razlikovanje, prisilne izselitve, izgon, rasizem, načrtno nadlegovanje romskega prebivalstva, ki ga izvajajo lokalne ali regionalne oblasti ali tretje osebe;

44.  se zavzema za večjo udeležbo držav članic pri pridobivanju podatkov o socialno-ekonomskem položaju Romov (zlasti glede izobraževanja, zdravja, stanovanjskih razmer in zaposlenosti) ter poziva mednarodne organizacije (na primer Mednarodno organizacijo dela in OECD), naj te teme vključijo v svoje splošne raziskave in tako pripomorejo k oblikovanju specifičnih ciljev, ki bi med drugim zadevali delež romskega prebivalstva, ki konča srednješolsko in višje izobraževanje, je zaposlen v javni upravi ali je zastopan v različnih sektorjih družbenega in političnega življenja, Evropsko komisijo pa poziva, naj s pomočjo teh podatkov pomaga opredeliti jasno in uresničljivo strategijo za vključevanje Romov;

45.  poziva Komisijo, naj posledično tem mikroregijam zagotovi posebno podporo, vključno s finančno pomočjo in neposrednim razvojem pilotskih projektov, v katerih bodo sodelovali mediatorji v skladu s programom Sveta Evrope, ter določene nadaljnje ukrepe v razvoju izvajanja strategije;

46.  poziva Komisijo, naj v strategiji države članice, ustrezne mednarodne in evropske institucije, nevladne organizacije, romske skupnosti in druge zainteresirane strani spodbuja, da pri vsaki omembi te manjšine uporabijo izraz Romi ali Romi in Sinti;

47.  poziva Komisijo in Svet, naj izrecno dodelita namenska sredstva znotraj kohezijske politike v okviru prihodnjega večletnega finančnega načrta v podporo strategiji in v ta namen za strategijo oblikujeta posebno rezervo za uspešne projekte;

48.  meni, da je sedanja poraba evropskih sredstev premajhna; zato poziva Komisijo, naj preuči razloge za tako stanje in izdela učinkovitejši pristop za spremljanje porabe finančnih sredstev EU, zlasti tistih, ki so posebej namenjena odrinjenim skupinam; predvsem pa nujno poziva k zbiranju podatkov o učinkovitosti sredstev EU, ob ustreznem upoštevanju direktiv o varstvu podatkov, da bi lahko razvili politike, ki temeljijo na dejstvih;

49.  poudarja, da na socialno izključenost Romov zelo močno vplivata prostorska razsežnost revščine in marginalizacije, in da je je največ v slabo razvitih mikroregijah, kjer hudo primanjkuje potrebnih finančnih virov za prispevek, ki se od regij zahteva za pridobitev sredstev Skupnosti, do katerih so sicer upravičene, in ker na teh območjih zelo pogosto ni upravnih zmogljivosti in človeških virov za učinkovito uporabo dodeljenih sredstev; poudarja, da je treba v te mikroregije, ki so pogosto obrobna območja znotraj posameznih regij, usmeriti posebna prizadevanja in da je treba bistveno poenostavitvi birokratske postopke, da bi zanje iz kohezijske politike dodelili kar največ možnih sredstev;

50.  meni, da so potrebni tudi novi predpisi glede dodeljevanja sredstev iz strukturnih skladov, da bi določili pogojevanje v zvezi z odpravo segregacije in Romom zagotovili enak dostop do javnih storitev; meni, da bi kazalo načrte za enake možnosti in odpravo segregacije oblikovati tudi na lokalni ravni, na podlagi merljivih kazalnikov in konkretnih ukrepov;

51.  poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezne instrumente za usmerjanje držav članic k zagotovitvi dopolnjevanja med Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, države članice pa poziva, naj za vključevanje Romov uporabijo tudi druge programe, na primer Progress, program vseživljenjskega učenja, kulturni program (2007–2013) in program s področja zdravja (2008–2013);

52.  poziva k delegiranju razvojnih organov EU pod spremljanjem in nadzorom projektne skupine za Rome, da bi:

   zagotovili razvojno usmerjeno financiranje EU v podporo dobrim lokalnim pobudam,
   pravočasno ugotovili in poročali o nepravilni uporabi sredstev,
   redno preverjali skladnost in učinkovitost uporabe finančnih sredstev glede pričakovanih rezultatov, vključno z namenom za katerega so sredstva dodeljena v skladu s strategijo,
   delovali kot svetovalci pri koriščenju kompleksnega znanja, pridobljenega po vsej EU, razvijali kazalnike, ocene učinkov itd., ter
   zagotavljali ciljno usmerjeno podporo lokalnim pobudam, projektom in kompleksnim programom, ki najbolje izpolnjujejo cilje strategije in ustvarjali učinkovite rešitve za dejanske težave romskih skupnosti;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo participativno ocenjevanje spremljanja, v katerem bodo sodelovale romske skupnosti, in pomagajo razviti zmogljivosti zainteresiranih strani na eni strani in zunanje strokovno znanje za zagotavljanje realne in objektivne slike skupnega uspeha ali neuspeha različnih ukrepov in instrumentov na drugi; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje seznam projektov po letu 2000, ki koristijo romskemu prebivalstvu in obenem nakaže dosežene rezultate;

54.  poziva države članice, naj v okviru strukturnih skladov EU izvajajo horizontalno prednostno nalogo „obrobne skupnosti“ in sodelujejo v mreži EU-Romi za dobro izvajanje strukturnih skladov za socialno vključevanje Romov; poudarja, da je treba znatno izboljšati sedanje ukrepe, spremljanje in mehanizme ocenjevanja; poudarja tudi, da morajo agencije in organizacije, ki izvajajo projekte, ki so sofinancirani iz strukturnih skladov in so neposredno namenjeni Romom ali jim koristijo posredno, odgovarjati za svoje ukrepe in jih izvajati na pregleden način; poziva tudi k redni analizi stroškov in koristi deleža sredstev, namenjenih dejanskim programom in porabljenih na njih, ter tekočih stroškov;

55.  poziva Komisijo in Svet naj razširita področje uporabe sredstev EU tako, da bo do sredstev poleg razvoja upravičeno tudi nudenje kakovostnih javnih storitev; poudarja tudi, da bi bilo treba sofinanciranje revidirati in morda razločevati, da bi bolje odražalo raznolikost ukrepov in upravičencev, kar bi lahko pomenilo, da bi projekti, namenjeni Romom, prejeli manjši delež iz sofinanciranja države in večji delež od EU;

56.  poudarja, da je treba znatno izboljšati usklajevanje sorodnih politik EU, da se spodbudi sinergije in dopolnjevanje med njimi; bistveno je treba poenostavitvi birokratska in izvedbena pravila, odstraniti vse zapreke med različnimi skladi, da se omogoči čim boljše dodeljevanje sredstev vsem instrumentom;

57.  poudarja, da morajo strukturni skladi združevati nacionalni in lokalni pristop z delovanjem prek programov, ki potekajo sočasno z nacionalno strategijo in zagotavljajo lokalni odziv na določene potrebe; poudarja tudi potrebo po vzpostavitvi sinergij med izvajanjem strukturnih skladov in vladnih strategij za Rome, pa tudi med organi upravljanja evropskega socialnega sklada in specializiranimi oddelki za Rome ali strukturami za usklajevanje dela na romskih vprašanjih;

58.  poziva Komisijo in Svet, naj s poenostavitvijo postopka prijave in pravil izboljšata dostopnost sredstev EU lokalnim oblastem in nevladnim organizacijam, ki delujejo na vključevanju Romov;

59.  poziva Komisijo, naj uvede v strategijo mehanizem, ki spodbuja zaposlovanje Romov v javni upravi na ravni EU in nacionalni ravni, države članice pa poziva, naj v javni upravi zaposlujejo romsko osebje, zlasti v institucijah, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju programov za vključevanje Romov, ki so financirani iz sredstev EU in nacionalnih sredstev;

60.  poudarja, da je pomembno, da države članice podpišejo in ratificirajo evropsko konvencijo o državljanstvu, ki jasno določa, da notranje pravo držav članic o državljanstvu ne sme vsebovati določb, ki razlikujejo na podlagi spola, verske pripadnosti, nacionalnega ali etičnega izvora;

61.  v zvezi s tem poudarja, da je treba še naprej izvajati programe EU, kot sta Progress za boj proti diskriminaciji in JASMINE za naložbe v krepitev zmogljivosti, in poziva, da se ti programi še naprej razvijajo tudi po letu 2013;

62.  pozdravlja priložnost, ki jo prinašajo določbe Uredbe (EU) št. 437/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 20101, ki predvidevajo dodelitev do 3 % sredstev ESRR določenim programom oziroma 2 % skupnega dodeljenega proračuna za obnovo stavb v korist marginaliziranih skupnosti; obžaluje, da zaenkrat še ni prišlo do spremembe operacijskih načrtov, s katerimi bi se med prednostne naloge uvrstila stanovanja za romsko prebivalstvo; poziva države članice, naj to novo priložnost v okviru strukturnih skladov hitro in v celoti izkoristijo, da bodo povečale verjetnost učinkovitega družbenega vključevanja; poziva Komisijo, naj ob tej uredbi pripravi poseben akcijski načrt za pospešeno uporabo sredstev, ter priporoča pripravo poročila Komisije o njihovi uporabi; nadalje poziva države članice, naj učinkovito izkoristijo možnost sodelovanja med ESRR, ESS in EKSRP pri razvoju programov financiranja vključevanja Romov;

63.  se zaveda, da so romske skupnosti izredno heterogene skupine, kar pomeni, da ena sama strategija ni možna; zato priporoča, da lokalne in regionalne oblasti držav članic predlagajo učinkovite politike vključevanja, ki bi se morale razlikovati glede na različna ozadja (geografsko, gospodarsko, družbeno, kulturno); priporoča, da Komisija uporabi izkušnje, ki so jih pridobile oblasti, ki so dejavno prispevale k vključevanju romskih skupnosti, in spodbuja uporabo najboljših praks in receptov za uspeh, da se doseže njihova družbena vključitev;

64.  ponovno poudarja, da je bistveni pogoj uspešne vključitve skupno prizadevanje tako večinske družbe kot tudi romske skupnosti; zato poziva države članice, naj izboljšajo bivalne in zaposlitvene razmere romskega ljudstva, in priporoča, naj države članice ter regionalne in lokalne javne oblasti v skladu z uredbo o Evropskem skladu za regionalni razvoj vključijo dodeljevanje novih bivališč marginaliziranim skupnostim v širši in bolj zapleten politični okvir vzajemne in dvostranske družbene obveznosti, kot je izgradnja skupnosti, ki bi vključevala sodelovanje Romov pri izgradnji novih objektov in skupna prizadevanja za večjo prisotnost otrok pri pouku ter za bistveno zmanjšanje brezposelnosti; države članice lahko torej bistveno prispevajo k iskanju konkretne rešitve za bivalne potrebe marginaliziranih skupin, ki živijo v slabih stanovanjskih pogojih; poziva države članice, naj izkoristijo mrežo EU-Romi, da se spodbudi izmenjava primerov najboljših praks;

65.  poziva Komisijo in Svet, naj v kar največji meri uporabita programe znotraj cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, kot so programi za čezmejno sodelovanje, programi nadnacionalnega sodelovanja in programi za sodelovanje med regijami, in naj izkoristita možnosti, ki jih ponuja evropsko združenje za teritorialno sodelovanje;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo in odstranijo zapreke za vključevanje in ponovno vključevanje Romk na trg dela in njihovo samozaposlitev, pa tudi, da ustrezno poudarijo vlogo žensk pri spodbujanju ekonomske vloge marginaliziranih Romov in ustanavljanju podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo sodelovanje Romk pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju strategije EU o vključevanju Romov;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj na vsa prednostna področja strategije EU o vključevanju Romov kot horizontalni cilj vključijo izgradnjo zmogljivosti in okrepitev vloge Romk;

68.  poziva Komisijo in Svet, naj vključita spodbujanje enakosti med spoloma in odpravljanje večplastnega razlikovanja in razlikovanja iz več razlogov med cilje strategije za Rome;

69.  poziva Komisijo in države članice, naj zbirajo, analizirajo in objavljajo zanesljive statistične podatke, ločene po spolu, za ustrezno ocenjevanje in posodabljanje strategije za Rome, pa tudi za merjenje učinka njenih projektov in ukrepov na Romke;

70.  poziva k vključitvi mehanizma za sodelovanje, izmenjavo podatkov in spremljanje v strategijo, ne zgolj na ravni EU, temveč tudi na nacionalnih ravneh, skupaj z Agencijo za temeljne pravice, Svetom Evrope, drugimi pristojnimi mednarodnimi in evropskimi institucijami, nevladnimi organizacijami, romskimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi strankami, za obravnavo vprašanj in iskanje rešitev ter zagotavljanje, da tisti, ki so zanjo odgovorni, pravilno in polno izvajajo strategijo za Rome na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni, ter tako zagotovijo uspeh strategije;

71.  poziva Komisijo, naj omogoči potrebno tehnično podporo za izboljšanje upravnih zmogljivosti organov, ki so povezani z upravljanjem strukturnih skladov, države članice pa poziva, naj zagotovijo svetovanje in upravno podporo, na primer z organizacijo izobraževanja in pomočjo pri zahtevkih in obrazložitvah za pomoč, da bi Romom olajšale pridobivanje informacij o evropskih in nacionalnih programih financiranja za podporo podjetništvu in zaposlovanju ter da bi lažje vlagali ustrezne zahtevke;

72.  poziva države članice, naj pri prenosu ciljev s področja revščine in socialnega vključevanja iz strategije Evropa 2020 v nacionalne programe določijo konkretne in specifične usmeritve ter podrobne in merljive cilje v zvezi z vključevanjem Romov v družbo, ter nujno poziva k sprejetju ukrepov za izpolnitev zastavljenih ciljev;

73.  meni, da se Romom lahko zagotovi boljša prihodnost s pomočjo izobraževanja in da je zato nujno treba vlagati v izobraževanje romskih otrok in romske mladine; poudarja, da je šolanje pravica, vendar tudi dolžnost, in izraža podporo dejavnostim za boljši obisk romskih učencev v šolah, med drugim z dejavnim sodelovanjem njihovih družin;

74.  meni, da bo seznanjanje z romsko kulturo v Evropi olajšalo medsebojno razumevanje med Romi in neromskim prebivalstvom v Evropi ter spodbudilo evropski medkulturni dialog;

75.  meni, da bi se bilo treba v prihodnji strategiji za romsko manjšino osredotočiti na izobraževanje, saj je glavno orodje za spodbujanje socialnega vključevanja;

76.  meni, da je treba uvesti podporne mehanizme za mlade Rome, kot so štipendije in mentorstvo, saj jih s tem ne bi navdušili samo za pridobitev spričevala, temveč tudi za vpis v visokošolsko izobraževanje in izboljšanje poklicnih kvalifikacij;

77.  meni, da je treba razviti nove oblike programov štipendiranja, da se zagotovi največja kakovost izobraževanja za romske študente, s tem pa vzgojo nove generacije romskih voditeljev;

78.  meni, da bi bilo treba nagraditi izobraževalne ustanove, katerih revnejši učenci so sprejeti v višje izobraževalne ustanove ali pri katerih je odstotek učencev, ki uspešno končajo študij, nadpovprečen, in poziva Komisijo, naj razvija projekte na tem področju;

79.  poudarja, da je bistveno, da države članice spodbujajo vključevanje Romov v lokalno in kulturno življenje v krajih in državah, kjer prebivajo, in zagotovijo, da v njem dolgoročno sodelujejo in da so v njem zastopani, vključno z ukrepi za spodbujanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter programov vseživljenjskega učenja za romske skupnosti, ob upoštevanju kulturne dediščine in načina življenja različnih romskih skupnosti v Evropi; opozarja, da bi bilo na primer mogoče ponuditi posebno usposabljanje šolskega osebja, spodbujati zaposlovanje romskih učiteljev, krepiti sodelovanje z romskimi družinami in organizacijami ter zagotavljati podporo po pouku ter štipendije; ugotavlja, da bi morali v tem procesu dejavno sodelovati lokalni organi držav članic, prav tako pa bi moral biti znamenje za nepridobitni sektor, naj v svoje dejavnosti zajame tudi programe za vključevanje romskih skupnosti v družbo;

80.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti vsem oblikam izključenosti Romov iz družbe in izobraževanja ter spodbujajo vse programe, ki vlagajo v izobraževanje Romov;

81.  meni, da mora lokalna uprava prevzeti odgovornost za ponovno vključitev učencev, ki predčasno opustijo šolanje, če še niso presegli starosti, po kateri šolanje ni več obvezno; ugotavlja, da morajo v ta namen izobraževalne ustanove lokalne oblasti obveščati o učencih, ki predčasno opustijo šolanje;

82.  poziva Komisijo, naj podpre dodatne pobude, katerih namen je nuditi priložnosti za izobraževanje v zgodnjem otroštvu ter skrb za romske otroke in romsko mladino;

83.  meni, da bi bilo treba odpirati vrtce in/ali druge oblike predšolskega varstva in izobraževanja v skupnostih, kjer ti še ne obstajajo, tam, kjer primanjkuje mest, pa bi bilo treba razširiti njihove zmogljivosti;

84.  poziva Komisijo, naj podpre pobude, ki so se izkazale za učinkovite pri preprečevanju vseh oblik ločevanja in ki dajejo prednost vključujočim projektom, katerih namen je uspešno izobraževanje in ki predvidevajo tudi udeležbo romskih družin;

85.  izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje nepismenosti med Romi in meni, da je nujno, da se načrtujejo in razvijejo programi za zagotovitev kakovostnega osnovnega, srednjega in visokega šolstva za romska dekleta in ženske, vključno s strategijami za olajšanje njihovega prehoda iz osnovne v srednjo šolo ob spodbujanju, v okviru celotnega procesa, razumevanja romske kulture, zgodovine in vrednot tako med Romi kot neromskim prebivalstvom;

86.  poudarja, da nizka stopnja obiskovanja šole, visoka stopnja odsotnosti od pouka in slabe ocene lahko kažejo na to, da se učenci in starši ne zavedajo vedno pomena izobrazbe; drugi pomembni vzroki lahko vključujejo nezadostna finančna sredstva, zdravstvene težave, pomanjkanje kakovostnega izobraževanja na kraju samem, dostopnega prevoza v šolo, slabe stanovanjske razmere in neustrezna oblačila, zaradi katerih se ni mogoče udeležiti pouka, izključujoče šolsko ozračje in ločene šole, ki učencev ne pripravijo primerno za konkurenco na trgu dela; zato poudarja pomen ukrepov za spodbujanje boljšega obiska romskih učencev v šolah in stalnega in rednega dialoga o izobraževanju z družinami teh učencev, romsko skupnostjo in vsemi deležniki;

87.  poudarja, da lahko lokalni rekreacijski športi in tekmovalni športi odigrajo odločilno vlogo v procesu zagotavljanja vključevanja etničnega romskega prebivalstva;

88.  podpira spodbujanje programov za usposabljanje učiteljev, ki bi povečali sposobnost učiteljev, da sodelujejo z otroki in mladino iz romskega okolja, njihovimi starši in ljudmi, zaposlenimi kot romski posredniki, zlasti v osnovnih šolah, kot način za spodbujanje rednega obiskovanja šole s strani Romov;

89.  predlaga, da bi različne pristope k vključevanju v šolah priredili tako otrokom iz romskih družin, ki se želijo trajno naseliti, na primer z nadzorom rednega obiskovanja šole, in otrokom iz družin, ki želijo obdržati svoj nomadski način življenja, na primer z ukrepi, ki bodo olajšali redno obiskovanje šole v romskih naselbinah;

90.  poudarja pomen mobilnosti, vseživljenjskega učenja, poklicnega usposabljanja in programov nadaljnjega usposabljanja za zagotovitev vključevanja romske mladine in odraslih v družbo ter izboljšanje njihovih možnosti za vstop na trg dela;

91.  meni, da je treba sistem usposabljanja na delovnem mestu razširiti, da bo omogočal pridobivanje potrebnih veščin in sposobnosti v večjem obsegu;

92.  meni, da je treba ponudbo usposabljanja uskladiti s potrebami na trgu dela, zato poziva, da se pripravijo srednjeročne nacionalne in regionalne napovedi pričakovanega povpraševanja na tem trgu;

93.  poziva Komisijo, naj za programe in projekte, ki se izvajajo v državah članicah, razvije in vpelje skupne sisteme spremljanja, v katerih bodo sodelovale institucije EU, države članice in voditelji romskih skupnosti;

94.  meni, da je romska kultura sestavni del evropskega kulturnega mozaika; poudarja, da je ključno sredstvo za razumevanje romskega ljudstva in njihovega načina življenja povečanje zavedanja preostalih Evropejcev o dediščini, tradicijah in jeziku Romov, pa tudi o sodobni romski kulturi; odločno podpira pospeševanje in ohranjanje njihovih ustvarjalnih dejavnosti kot bistvene sestavine medkulturnega dialoga;

95.  meni, da bi si morali Romi prizadevati za to, da bi se seznanili z običaji in kulturo ljudi, med katerimi živijo, s čimer bi olajšali lastno družbeno vključevanje v krajih, kjer prebivajo;

96.  meni, da je promocija prostovoljnih in športnih dejavnosti, v katerih sodelujejo tako Romi kot neromsko prebivalstvo, pomembna za doseganje boljše družbene vključenosti;

97.  poziva Komisijo, naj se zavzema za uporabo primerov dobre prakse ter pozitivnih vzorcev in izkušenj, ki izhajajo iz programov, ki se izvajajo, pa tudi lastnih pobud Romov, da se izboljša sprejem in ugled Romov v neromskih skupnostih ter spodbudi dejavna udeležba in ustvarjalno sodelovanje romskih skupnosti z EU, državami članicami in lokalnimi programi;

98.  poziva k boljšemu določanju in uporabi obstoječih sredstev EU, ki so na voljo za zaposlovanje, izobraževanje in kulturo romskega ljudstva, na vseh vladnih ravneh;

99.  priporoča, da prihodnje politike EU za romsko manjšino temeljijo na posebnih pristopih, prirejenih značilnostim posameznih držav članic in posebnostim udeleženih skupnosti;

100.  opozarja, da je zelo pomembno strožje nadzirati uporabo sredstev EU za vključevanje Romov;

101.  meni, da bi bila izmenjava izkušenj in praktičnih zgledov med državami članicami, ki so bile uspešne pri vključevanju Romov, in tistimi, ki tega problema še niso rešile, zelo koristna;

102.  priznava, da je lahko zapletenost priprave dokumentacije ovira za organizatorje projektov; poudarja, da je treba pospešiti prizadevanja za poenostavitev postopkov za dodeljevanje sredstev; poudarja, da se evropska sredstva na tem področju premalo uporabljajo;

103.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 45 E, 23.2.2006, str. 129.
(2) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 283.
(3) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 428.
(4) UL C 68 E, 21.3.2009, str. 31.
(5) UL C 294 E, 3.12.2009, str. 54.
(6) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 60.
(7) UL C 4 E, 7.1.2011, str. 7.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0312.
(9) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(10) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(11) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(12) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(13) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.
(14) UL L 132, 29.5.2010, str. 1.
(15) IP/10/1097.
(16) MEMO/10/701, 21.12.2010.
(17) Poročilo o rasizmu in ksenofobiji v državah članicah EU za leto 2009; Raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji, podatki v fokusnem poročilu; Romi v letu 2009; Položaj Romov – državljanov EU, ki se preselijo in naselijo v drugih državah članicah EU; Bivanjski pogoji Romov in potujočih skupin v Evropski uniji: primerjalno poročilo.
(18) CM(2010)133.
(19) MEMO/10/502.


Industrijska politika za dobo globalizacije
PDF 295kWORD 209k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije (2010/2095(INI))
P7_TA(2011)0093A7-0022/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 173 iz naslova XVII Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 157 Pogodbe o ustanovitvi Evropski skupnosti) o industrijski politiki Unije, zlasti o konkurenčnosti evropske industrije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2010 z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije: konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“ (KOM(2010)0614),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o EU 2020(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o inovacijski politiki Skupnosti v spreminjajočem se svetu(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. septembra 2009 z naslovom „Priprave na prihodnost: razvoj skupne strategije za ključne spodbujevalne tehnologije v EU“ (KOM(2009)0512),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o vmesnem pregledu industrijske politike: prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 14. in 15. julija 2010,

–  ob upoštevanju sklepov 2999. seje Sveta za konkurenčnost z dne 1. in 2. marca 2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. novembra 2008 z naslovom „Pobuda za surovine – zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi“ (KOM(2008)0699),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Evropa 2020: Unija inovacij“ (KOM(2010)0546),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije (DG podjetništvo in industrija) z dne 26. aprila 2010 z naslovom „Evropska proizvodna industrija: izzivi in priložnosti za prihajajoča leta“,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Poročilo o izvajanju Akta za mala podjetja“ (KOM(2009)0680),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2008 o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko (KOM(2008)0397),

–  ob upoštevanju poročila o spodbujanju inovativnih poslovnih modelov z okoljskimi koristmi, ki je bilo novembra 2008 pripravljeno po naročilu Komisije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. julija 2007 z naslovom „Vmesni pregled industrijske politike – prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (KOM(2007)0374),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0022/2011),

A.  ker je svetovna gospodarska kriza prizadela evropsko industrijo, ki se zaradi tega težje prilagaja izzivom globalizacije, podnebnih sprememb, izčrpavanja virov, demografskih sprememb ter sprememb v industriji zaradi znanja in učinkovitosti, ki globoko posegajo v industrijski razvoj, trg dela in obete za prihodnost,

B.  ker Evropska unija za premagovanje učinkov krize in soočenje s temi izzivi potrebuje pristop k industrijski politiki, ki bo združeval konkurenčnost, trajnost in dostojno delo, obenem pa spodbujal gospodarstvo, pospeševal rast, omejil slabšanje okolja ter izboljšal kakovost življenja,

C.  ker je lahko industrijska politika v Evropi uspešna samo, če je vpeta v novo arhitekturo finančnega sektorja, ki spodbuja naložbe in preprečuje špekulacije, ter tudi v makroekonomsko politiko, ki davčno, gospodarsko in proračunsko politiko EU usmerja v trajnostni razvoj in zaposlovanje,

D.  ker so nekatere evropske panoge zaradi nepoštene konkurence tretjih držav nenehno v kriznem stanju, zlasti na področjih odnosov med delavci in delodajalci, okolja ter zaščite intelektualne in industrijske lastnine,

E.  ker se evropska industrija sooča z vedno večjo svetovno konkurenco iz industrializiranih držav in držav v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, in sicer glede dostopa do virov, tehnoloških inovacij in kvalificiranih delavcev, pa tudi usmerjenih in ambicioznih politik na področju industrije in inovacij,

F.  ker je strategija EU glede spodbujanja:

edini način za povečanje trajnosti in konkurenčnosti evropske industrije in s tem za ohranjanje vloge svetovnega voditelja,

   močnih in usposobljenih človeških virov z velikim ustvarjalnim potencialom ter z dejavno udeležbo pri inovacijah in razvoju,
   novih in inovativnih tehnologij/procesov/rešitev, ki ustvarjajo dodano vrednost,
   raziskav in razvoja, usmerjenih v potrebe po trajnostni rasti,
   učinkovite dobavne verige za proizvodnjo kakovostnega blaga in storitev,
   večje organizacijske učinkovitosti proizvodnega in upravnega sistema,
   na splošno večje učinkovitosti virov, ki bi zagotovila manjši ogljični odtis,
   stroškovno učinkovitih in trajnostnih vrst prevoza,
   pametne in učinkovite logistike in infrastrukture na visoki ravni,
   konsolidiranega in popolnoma delujočega enotnega notranjega trga,
   enakih konkurenčnih pogojev v trgovinskih odnosih s tretjimi državami

G.  ker mednarodni vodilni položaj evropske industrije vedno bolj ogroža vse širša industrijska baza v državah, ki se gospodarsko hitro razvijajo, in ker imajo največji konkurenti, kot so ZDA, Japonska in Kitajska, aktivno in močno industrijsko politiko, ki jo podpirajo velike naložbe v napredne proizvode in storitve, in ker sta zato ohranitev in povečanje konkurenčnosti evropske industrije izredno pomembna, da bo lahko obdržala vlogo gonilne sile trajnostne rasti in zaposlovanja v Evropi,

H.  ker je industrijski napredek mogoče podpreti s kombinacijo ustreznih okvirnih pogojev, s pametno, napredno ter usmerjeno regulacijo in stimulacijo trga na podlagi točnih pričakovanj glede razvoja trga ter s podporo svetovnim trendom v smeri proti čistim, trajnostnim in inovativnim oblikam proizvodnje, distribucije in porabe,

I.  ker mora biti makroekonomska prednostna naloga EU splošna politika za podpiranje vlaganj v industrijo in storitve, zlasti v teh kriznih časih, ko je vlaganje (bolj v zmogljivosti kot v produktivnost) izdatek, ki se ga najprej zmanjša; ker si morajo države članice Unije ter regionalne in lokalne skupnosti zastaviti cilje glede javnih vlaganj (namreč kakšen delež javnih izdatkov naj se nameni za vlaganja), med drugim v programih varčevanja,

J.  ker mora vsaka evropska industrijska politika z visoko zastavljenimi cilji temeljiti na močnem notranjem trgu znotraj in onstran meja Evropske unije; ker se je treba na priložnosti in izzive globalizacije odzvati z vsemi instrumenti industrijske politike skupaj (na primer prek politike raziskav in razvoja, regionalne politike, konkurenčne politike, zbliževanja zakonodaj, trgovinske politike itd.),

K.  ker je deindustrializacija uveljavljeno dejstvo v Evropi, ki ogroža naš tehnološki in gospodarski položaj glede na vedno večjo globalizacijo ter močno konkurenco iz hitro razvijajočih se držav,

L.  ker je treba močno zmanjšati upravna bremena, ki jih nosijo podjetja, ter ob upoštevanju načel boljše priprave zakonodaje zagotoviti poenostavitev njihovega zakonodajnega okvira,

M.  ker svetovno povpraševanje po surovinah in virih stalno narašča, kar povzroča zaskrbljenost o možnih motnjah v oskrbi,

N.  ker gre po poročanju nemškega statističnega urada do 45 % stroškov proizvodnje za stroške materiala, zato sta za evropsko industrijo bistveni pametna uporaba surovin in učinkovita raba energije,

O.  glede na izgube na trgu EU kljub uspešnosti nekaterih držav članic poudarja, da Evropa na področju visokih tehnologij, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, nima vloge, ki bi jo morala imeti (13 % dodane vrednosti v Združenih državah, 5 % v EU), opozarja na upočasnitev proizvodnje v proizvodnem sektorju v Evropi,

P.  ker je proizvodna industrija glavni vir rasti proizvodnje (v sami industriji kot tudi v celotnem gospodarstvu), pri čemer so industrijske inovacije eden izmed glavnih gonil ustvarjanja novih storitev, s tem pa tudi dolgoročne rasti, zlasti glede na demografski razvoj Unije,

Q.  ker je industrija bistveni sestavni del evropskega gospodarstva, saj predstavlja 37 % evropskega BDP, če upoštevamo z njo povezane storitve, 80 % izdatkov za raziskave in razvoj in 75 % evropskega izvoza,

R.  ker so tradicionalne evropske industrijske panoge pomembne, njihovo tehnično znanje in izkušnje pa so za gospodarstvo bistveni in jih je treba ustrezno izrabiti,

S.  ker so naši mednarodni konkurenti, na primer Združene države in azijske države, sprejeli proaktivno industrijsko politiko, ki temelji na množičnem vlaganju v raziskave in razvoj v ključnih sektorjih,

Nov pristop k trajnostni industrijski politiki

1.  pozdravlja, da je Komisija s strategijo EU 2020 in sporočilom o celoviti industrijski politiki EU končno priznala, da je za trajnostno rast in zaposlovanje v Evropi pomembna proizvodna industrija, ter se je zavezala k celoviti industrijski politiki, ki temelji na načelu socialnega tržnega gospodarstva;

2.  je seznanjen s predlogom za celovito industrijsko politiko, ki ga je podala Komisija, in opaža, da je poudarek na obnovitvi konkurenčnosti industrije EU; v zvezi s tem poudarja, da je glede na globalne izzive bistveno, da je učinkovitost uporabe energije in virov podlaga za preoblikovanje evropske industrije, če želi ta v prihodnje ohraniti svojo konkurenčnost;

3.  poudarja, da morajo različni ukrepi, ki jih je pripravila Komisija, ostati dostopni potrošnikom, zlasti v času, ko evropsko gospodarstvo, posebej v novih državah članicah, še vedno okreva po najhujši krizi v zadnjih desetletjih;

4.  poudarja, da trajnostni razvoj, kakor je bil opredeljen na konferenci v Johannesburgu leta 2002, temelji na treh stebrih: gospodarskem, socialnem in okoljskem, in da mora biti industrijska politika podprta z uravnoteženim razmerjem teh dejavnikov, če bi želimo imeti najkonkurenčnejše gospodarstvo;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ambiciozno, ekološko učinkovito in zeleno industrijsko strategijo EU, da bi na njenem ozemlju obnovili proizvodne zmogljivosti in ustvarili dobro plačana delovna mesta za visokokvalificirane kadre;

6.  poudarja potrebo po dolgoročni regulativni predvidljivosti in stabilnosti, ki sta bistveni za načrtovanje naložb v industriji; zato spodbuja Komisijo, naj skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom oblikuje celovito vizijo o ciljih za evropsko industrijo leta 2020, ki bo upoštevala konkurenčnost in trajnost industrije in določila smernice, na primer za energetsko učinkovitost in učinkovitost virov, da bi v Evropi dosegli večjo rast, zaposlovanje in s tem tudi blaginjo; v zvezi s tem obžaluje, da Komisija v sporočilu ni dala oprijemljivih predlogov;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo v okviru načrtovanih sprememb evropskih pogodb pri določitvi ciljev Evropske centralne banke zaposlovanje na isti ravni pomembnosti kot boj proti inflaciji;

8.  poudarja, da razvoj ni mogoč brez trdne in močne industrijske podlage; priznava, da lahko razvoj prispeva k večjemu ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju življenjskega standarda državljanov;

9.  poziva javne organe, naj zmanjšajo upravne postopke, preprečijo podvojevanje formalnih postopkov in izboljšajo preglednost v zvezi s časovnimi okviri za dokončanje postopkov;

10.  poudarja, da bo to mogoče samo z industrijo, usmerjeno v znanje in z močno industrijsko osnovo;

11.  poudarja, da bo nova trajnostna industrijska politika uspešna le, če bo temeljila na celostnem medsektorskem pristopu, ki bo izhajal iz praktičnih horizontalnih in sektorskih pobud, ki bodo temeljile na objektivnih ekonomskih razlagah in se bodo osredotočale na skupne teme, ki močno vplivajo na nekatere sektorje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

12.  poudarja, da so sektorji, kot sta energetski in prometni sektor, pomembni v stroškovni strukturi evropske industrije; meni, da je treba konkurenčnost teh sektorjev dodatno izboljšati s privatizacijo; zato je prepričan, da je treba omejiti raven javnega financiranja v podjetjih, ki delujejo na liberaliziranih trgih, in sprejeti ukrepe za prosto zagotavljanje storitev za vse vrste prevoza;

13.  meni, da je treba vzpostaviti makroekonomske okvirne pogoje, v katerih lahko evropska industrija uspeva, pri tem pa ustrezno upoštevati pomanjkanje in izčrpanost virov; v zvezi s tem meni, da si mora Evropa poleg spodbujanja sedanje konkurenčnosti prizadevati predvsem za konkurenčnost v prihodnosti;

14.  meni, da bi morala biti v industrijski strategiji EU opredeljena strateška področja vlaganja, ter poziva Komisijo in države članice, naj te prednostne naloge vključijo v prihodnjo finančno perspektivo, letne proračune in politike EU;

15.  meni, da je treba sprejeti celovito industrijsko politiko, pri kateri se bodo evropske pobude dopolnjevale na vseh področjih in ne bodo v nasprotju s skupnim razvojnim ciljem;

16.  poziva Komisijo, naj pohiti z dokončnim oblikovanjem enotnega trga EU, ki je osnovni pogoj za konkurenčno industrijo in inovacije;

17.  poudarja, da so poštena konkurenca in odprti trgi bistveni za nastanek novih dinamičnih industrij;

18.  je prepričan, da bo imel ne le javni sektor, temveč predvsem zasebni sektor, bistveno vlogo pri vlaganju v prestrukturiranje in razvoj novih industrijskih sektorjev, kar bo zagotovilo ustvarjanje delovnih mest in prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu z učinkovito rabo virov; zato meni, da je treba vzpostaviti ustrezen okvir za spodbujanje tovrstnih zasebnih vlaganj;

19.  poudarja, da je za nov celostni pristop potrebno zelo dobro sodelovanje znotraj Komisije in skladnost njenih različnih politik; zato poziva Komisijo, naj oblikuje stalno delovno skupino za industrijsko politiko, ki bo odgovorna za usklajevanje ter za usmerjanje, za ukrepe iz sedanje nove in integrirane strategije evropske industrijske politike ter za njihovo izvajanje;

20.  poziva Komisijo, naj se med postopkom ocene učinka („preverjanje konkurenčnosti“) in predhodnega/naknadnega vrednotenja (pregledi ustreznosti) bolj osredotoči na vidike konkurenčnosti in naj v vseh storitvah Komisije kar najhitreje začne izvajati ta bistveni del pametne regulacije; poudarja, da je trajnost bistvenega pomena za nadaljnjo konkurenčnost in za nizkoogljično gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri;

21.  poudarja, da bi lahko Evropska unija ustvarila najbolj konkurenčno industrijo na svetu, med drugim s pomočjo:

   novih standardov kakovosti in učinkovitosti,
   skrajšanja časa do uvedbe novih izdelkov na trg s pomočjo naprednih orodij, metod in postopkov IKT za analizo, oblikovanje, proizvodnjo in vzdrževanje,
   omogočanja razvoja malih in srednjih podjetij in sektorja opreme znotraj dobavne verige,
   odločnejših prizadevanj za sinergijo med civilnimi in vojaškimi raziskavami;

22.  podpira pobudo Komisije v točki 3 njenega sporočila, da bo dosledno preverjala učinek prihodnje zakonodaje na področju industrijske politike in ocenila njeno izvajanje, ter poudarja, da je treba vključiti socialne partnerje in zagotoviti čim večjo preglednost;

23.  poudarja, da je lahko nova trajnostna industrijska politika EU učinkovita samo, če se bo izvajala ob podrobnem usklajevanju z industrijskimi politikami držav članic, zato poziva Komisijo, naj leta 2011 pobude, ki so izvedljive v skladu s členom 173(2) Lizbonske pogodbe, pretvori v smernice, kazalnike, izmenjavo in širjenje zgledov najboljše prakse in tehnologije ter postopke za spremljanje in ocenjevanje;

24.  poziva Komisijo, naj skupaj z Evropskim parlamentom in Svetom razvije nov okvir, ki bo omogočal in spodbujal podjetja iz različnih držav članic, da bi učinkoviteje sodelovala pri določanju in doseganju industrijskih prednostnih nalog; verjame, da bo to okrepilo konkurenčnost izdelkov, narejenih v Evropi, ter izboljšalo odzive na spreminjajoče se razmere na svetovnem trgu;

25.  je prepričan, da je uspeh nove trajnostne industrijske politike odvisen od tega, ali so vključene vse zainteresirane strani, tudi socialni partnerji, regionalne in lokalne oblasti, predstavniki malih in srednjih podjetij ter civilna družba; Komisijo poziva, naj na vseh področjih in pri vseh ukrepih uveljavi jasno načelo partnerstva; to zajema tudi sprotno skupno predvidevanje in ocenjevanje pričakovanega dogajanja ter vrednotenje strategij, ukrepov in programov;

26.  meni, da lahko industrijska politika EU za dobo globalizacije svoje cilje doseže le, če bo obravnavala vprašanje, v kolikšni meri so politike Skupnosti prilagojene izzivom, s katerimi se soočajo in se bodo v naslednjih letih soočale evropske regije ter njihove lokalne industrijske panoge, pod pogojem, da bodo zadevne evropske politike privedle do večje učinkovitosti in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, ki so glavni akterji evropske industrije; ob tem poudarja, da je treba dodatno preučiti vpliv gospodarskih, demografskih, podnebnih in energetskih sprememb glede na njihovo regionalno razsežnost, pri čemer je treba upoštevati morebitne razlike med regijami, ki jih bodo ti izzivi povzročili in s tem vplivali na enakomerno rast industrijskih panog v EU; poudarja, da imajo regije poglavitno vlogo pri spodbujanju prehoda na ekološko industrijo in razvoj obnovljivih virov energije;

27.  ugotavlja, da je industrijska politika v veliki meri odvisna od zaščite industrije EU pred nepošteno konkurenco iz tretjih držav;

28.  poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje oprijemljiv časovni načrt za spremljanje izvajanja te strategije in vsako leto predloži poročilo o napredku; meni tudi, da mora Komisija vsako leto ponovno oceniti učinkovitost teh smernic in pobud, da bi ugotovila, katere težave nastajajo ob njihovem izvajanju, in opredeliti dodatne cilje za zagotovitev, da bo evropska industrijska politika vedno v koraku z napredkom;

29.  poudarja, da je internacionalizacija ključni dejavnik konkurenčnosti podjetij, zato poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za čim večje spodbujanje znanja, pridobljenega v okviru številnih mrež za podporo podjetjem, da ga bodo podjetja lahko uporabila v postopku internacionalizacije;

30.  poudarja, da bi lahko vseevropske strukture in infrastrukture, usmerjene k združevanju virov in sredstev, uvedle vseevropski model industrije, ki bi lahko konkuriral na svetovnem trgu;

Financiranje

31.  poziva k obsežnemu financiranju industrijske politike in infrastrukture (zlasti infrastrukture na področju raziskav, energije, telekomunikacij in prometa (TEN)), torej vseh „javnih dobrin“, ki sestavljajo poslovno okolje; zato meni, da je treba izdati evropske obveznice (evroobveznice ali projektne obveznice), da bi lahko Unija financirala inovacije, infrastrukturo in ponovno industrializacijo;

Inovacije

32.  poudarja, da so inovacije osrednje gonilo industrijske politike in rasti ter da morajo vse pobude, ki podpirajo inovacije,

   izhajati iz celovite opredelitve inovacij, ki bo med drugim zajemala izdelke, proizvodne sisteme, storitve, usposabljanje, procese, organizacijo, kakovost, upravljanje, prenos in zaščito,
   upoštevati politike, ki jih izvajajo tretje države, in se prilagoditi nekaterim našim notranjim politikam, na primer politikam na področju državne pomoči za raziskave, razvoj in inovacije,
   zajemati zlasti zasnovo, proizvodnjo ter sestavo proizvodov in storitev v celi verigi procesov in dodano vrednost z zagotavljanjem podpore inovacijam tudi v fazah pred trženjem izdelka,
   biti tehnološko nevtralne,
   za glavni cilj imeti zagotavljanje podjetjem prijaznega okolja za naložbe v raziskave in razvoj ter inovacije prek učinkovitih shem financiranja in večjega sodelovanja med akterji v različnih industrijah in med njimi ter znotraj vrednostnih verig, raziskovalnih inštitutov in univerz,
   osredotočiti na vlogo proizvodnje v fazi inovacij; če bi se vsa proizvodnja preselila v druge dele sveta, bi nastajanje znanja izgubilo svojo evropsko osnovo in bi se prav tako preselilo, saj se zamisli iz načrtov ne bi dalo takoj preskusiti v praksi,
   spodbujati ustvarjalnost in inovativnost delavcev v javnih in zasebnih organizacijah;

33.  poudarja, da je treba jasneje razlikovati med raziskavami in inovacijami kot dejavnostmi, ki so sicer tesno povezane, vendar imajo različne cilje, pomen, instrumente posredovanja ter metode delovanja; raziskave, ki jih izvajajo podjetja v interesu lastne rasti, bi morale ustvarjati novo znanje in tako posegati v nova področja ter biti neodvisne in drzne; cilj inovacij pa je ustvarjanje novih izdelkov, novih storitev in novih postopkov, ki neposredno vplivajo na trg, družbo in življenje podjetij;

34.  meni, da sta se zlasti postavljanje primerjav in standardov izkazala kot močni gonili za spodbujanje inovacij in trajnostne konkurenčnosti v mnogih industrijskih sektorjih; poziva, naj se evropski sistem za standardizacijo okrepi z ukrepi, ki bodo spodbujali poenostavljanje, preglednost, zniževanje stroškov in vključenost zainteresiranih strani;

35.  poudarja, da morajo biti države članice bolj usklajene, podjetja pa morajo med seboj tesneje sodelovati v sklopu poslovnih grozdov, mrež in centrov odličnosti;

36.  trdi, da je konkurenčnost EU močno odvisna od inovacijske zmožnosti, zmogljivosti za raziskave in razvoj ter od povezave med inovacijami in proizvodnim procesom;

37.  poziva, naj se prednostno bistveno povišajo izdatki na področju raziskav za naslednjo programsko obdobje, ki se bo začelo leta 2013 (osmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti) (cilj EU za javno financiranje: 3 % BDP za raziskave in razvoj, javna sredstva v višini 1% BDP), da bo evropska industrija ostala vodilna v tehnologiji in globalno konkurenčna, zasebne naložbe pa bodo tako učinkovito uporabljene; opozarja, da so poleg velikega poudarka na raziskavah na področju inovativnih postopkov, upravljanja, organizacije in vključevanja zaposlenih pri inovacijah potrebne tudi raziskave na področju splošnih generičnih tehnologij; poleg tega je treba poenostaviti upravne postopke in postopke v zvezi z dostopom do financiranja;

38.  poudarja, da je povečanje razlik med regijami z vidika raziskovalnega in razvojnega potenciala izziv, s katerim se ni treba soočiti le v kohezijski politiki, temveč tudi v raziskovalni in inovacijski politiki; v zvezi s tem poziva, da je treba financiranje raziskav dopolniti s prerazporejanjem sredstev v okviru istih operacijskih programov, da bi podprli inovacije in povečali uporabo rezultatov raziskav v tržnih rešitvah za družbo;

39.  opozarja, da je treba znatno povečati naložbe v raziskave in razvoj, tako javne kot zasebne, da bi EU ostala tehnološka vodilna sila in ohranila globalno konkurenčnost na področjih, kot so obnovljivi viri energije in učinkovitost v prometu; opozarja, da so za podporo povečanja zasebnih naložb v raziskave in razvoj potrebni delujoči trgi za inovativne proizvode in stabilno okolje za naložbe; meni, da je treba povečati javno financiranje raziskav in razvoja, da bi vplivali na zasebne naložbe in spodbujali sodelovanje, ter da je osnovni pogoj za večje sodelovanje industrije, zlasti v okvirnih programih EU, poenostavitev postopkov javnega financiranja;

40.  meni pa, da mora zasebni sektor povečati svoje naložbe v raziskave in razvoj, da bi Evropa lahko dosegla raven naložb, ki je potrebna, da bi bile inovacije gonilo gospodarske rasti, zato poziva Komisijo, naj preuči ovire, ki evropskim podjetjem preprečujejo doseganje ravni naložb, ki bi bila enakovredna mednarodnim, npr. ZDA, ter naj po potrebi sprejme ustrezne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe;

41.  meni, da so skupne tehnološke pobude (na primer CleanSky) zelo koristna orodja za zbiranje sredstev od držav, Unije in zasebnega sektorja za financiranje inovativnih projektov z bistvenim verižnim učinkom; poziva k zagotovitvi financiranja obstoječih projektov za njihovo dokončanje in meni, da je treba razviti nove projekte v obetavnih sektorjih (biotehnologija, nanotehnologija, vesolje, obnovljivi viri energije, nova prevozna sredstva in materiali itd.);

42.  zahteva dosledno uporabo in krepitev obstoječih znanstvenih in tehnoloških kompetenc v državah članicah, zlasti na področju ključnih spodbujevalnih tehnologij;

43.  pozdravlja ustanovitev skupine strokovnjakov na visoki ravni, da se pripravi skupna dolgoročna strategija in akcijski načrt za ključne spodbujevalne tehnologije in da se tako v celoti izkoristi njihov potencial;

44.  poudarja uspeh sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja kot pomembne oblike financiranja raziskav, razvoja in inovacij prek Evropske investicijske banke; zato močno spodbuja Komisijo, naj zagotovi občutno več sredstev, tudi s pomočjo obnovljivih skladov za inovacije iz sredstev ESRR, ter naj spodbuja neposredne zasebne naložbe in inovativne mehanizme financiranja za inovativne projekte z visokim tveganjem ali tiste, pri katerih sodelujejo primerna mala in srednja podjetja; poudarja tudi, da je pomembno, da postanejo inovacijski programi dostopnejši malim in srednjim podjetjem, tako da se zmanjša količina birokracije;

45.  je zaskrbljen, ker podjetja za financiranje svojih inovativnih projektov premalo črpajo iz strukturnih skladov; meni, da bi si morali organi upravljanja prizadevati, da bi podjetjem približali operativne programe in jim zagotovili vso potrebno pomoč pri pripravi projektov;

46.  poziva Komisijo, naj pripravi spisek najboljših praks obstoječih in načrtovanih mehanizmov financiranja, davčnih ukrepov in finančnih pobud za spodbujanje inovacij ter poziva k letni posodobitvi in pregledu učinkovitosti ukrepov;

47.  poziva k preučitvi izvajanja novih alternativnih mehanizmov za izravnavo pomanjkanja financiranja evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij; meni, da morajo ti mehanizmi

imeti bodo morali naslednja orodja:

   temeljiti na delitvi tveganj med zasebnimi in javnimi vlagatelji v sklopu javno-zasebnih partnerstev,
   zagotoviti čim večji učinek vzvoda javnih vlaganj in s tem spodbuditi obsežnejša zasebna vlaganja,
   upoštevati posebne potrebe inovativnih malih in srednjih podjetij, ki nimajo zadosti lastniškega kapitala in sredstev, da bi se lahko financirala s posojili,
   spodbujati trženje rezultatov evropskih raziskav in spodbujati prenos tehnologij na mala in srednja podjetja,
   podpirati delovanje Evropske investicijske banke,
   evropski sklad za financiranje inovacij, ki bi vlagal v faze ustvarjanja in razvoja na podlagi naložb tveganega kapitala;
   evropski sklad za patente, ki bi olajšal prenos tehnologij med raziskovalnimi centri in podjetji, zlasti inovativnimi malimi in srednjimi podjetji;
   posojila pod pogoji, ki so ugodnejši od tržnih pogojev;

48.  prepoznava težave EU zaradi manjšega števila mladih vodilnih inovatorjev v sektorjih z veliko količino raziskav in razvoja, zlasti v biotehnologiji in na internetu; zato poudarja potrebo po spodbujanju njihovega razvoja s spopadanjem s posebnimi ovirami, s katerimi se soočajo v novih sektorjih, ter s podrobnim opazovanjem trgov v vzponu in prilagoditvijo številnih instrumentov politike njihovim specifičnim potrebam;

49.  poziva Komisijo, naj vzpostavi okolje, prijazno podjetjem v fazi nastajanja in zagona, in sicer z zagotovitvijo namenskih storitev za mlade podjetnike, ki jim bodo v pomoč pri premagovanju tradicionalnih ovir na začetku novih proizvodnih dejavnosti (infrastrukturne ovire, dostop do informacij, strošek storitev, upravljanje intelektualne lastnine);

50.  končno poziva Evropsko unijo, naj se odzove na razdrobljenost evropskega trga tveganega kapitala in predlaga sistem EU za ustanovitev vseevropskih skladov;

51.  poudarja dejstvo, da bi bilo v raziskave in razvoj ter inovacije mogoče vlagati prek nacionalnih davčnih spodbud ter dostopa do specializiranih sredstev, na primer tveganega kapitala;

52.  poziva k nadaljnjemu spodbujanju tehnologij za trajnostni razvoj, kakor se je začelo v akcijskem načrtu za okoljske tehnologije (ETAP) s povezovanjem raziskovalnih, okoljskih in gospodarskopolitičnih strategij, in k ambiciozno zastavljenemu nadaljnjemu spremljanju akcijskega načrta ETAP, kjer bi se združila prizadevanja raziskav, izobraževanja, usposabljanja in industrije, ter poziva k zagotovitvi ustreznih sredstev za njegovo izvajanje; poudarja potrebo po povečanju financiranja Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET);

53.  poziva, naj bo industrija vključena v ekološke inovacije, da bi spodbudili njen potencial za zaposlovanje; v zvezi s tem opozarja, da je obveščanje podjetnikov s predstavljanjem novih poslovnih priložnosti odločilno za uspešnost strategije, namenjene razvoju gospodarstva, ki bo učinkovito uporabljalo vire, in trajnostnih panog;

54.  predlaga, da se preučijo tudi druge oblike financiranja, ki podpirajo razvoj inovativnih tehnologij s povezavo različnih akterjev na evropski, nacionalni in lokalni ravni, pa tudi uporaba različnih orodij, kot sta javno-zasebna partnerstva in tvegani kapital;

55.  poziva, naj se posebna pozornost nameni podpori inovacij na področju racionalne in trajnostne porabe surovin;

56.  opominja, da imajo javni razpisi z letnim deležem 17 % BDP v EU pomembno vlogo na enotnem evropskem trgu in pri spodbujanju inovacij; opozarja, da imajo konkurenti, kot sta Kitajska in ZDA, zastavljene obsežne cilje za javne razpise na področju inovativnih in okolju prijaznih izdelkov, in poziva k ustreznim tovrstnim ciljem tudi v EU; poziva države članice in Komisijo, naj po potrebi in v skladu s pravili o preglednosti, pravičnosti in nediskriminaciji poenostavijo in izboljšajo pravila o javnih naročilih na državni ravni in na ravni EU; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju strategije Evropa 2020 zagotovi informacije in možnosti vključitve inovativnih in trajnostnih meril v javna naročila v skladu s sedanjimi pravili EU na področju javnega naročanja in naj spodbuja uporabo teh možnosti; poudarja, da je bistveno zagotoviti vzajemnost pri dostopu do zunanjih trgov javnih naročil, da bi imela evropska podjetja v mednarodni konkurenci pravične konkurenčne pogoje;

57.  ugotavlja, da lahko predtržna javna naročila dajo odločilen začetni zagon novim trgom za inovativne in okolju prijazne tehnologije, hkrati pa izboljšajo kakovost in učinkovitost javnih storitev; poziva Komisijo in države članice, naj bolje obveščajo javne organe o možnih predtržnih javnih naročilih;

58.  meni, da ne bi smeli podcenjevati pomena javnih naročil za spodbujanje inovativne industrijske baze; zato poziva države članice EU, naj v celoti izkoristijo potencial predtržnih javnih naročil kot gonila inovativnosti in načina za izboljšanje sodelovanja malih in srednjih podjetij v javnih naročilih, s čimer bi opredelile in učinkovito spodbudile vodilne trge za evropska podjetja;

59.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva preprečiti prenos znanja iz EU v svet, zlasti na Kitajsko, ki znanja ponavadi ne vrača;

Sredstva

60.  meni, da je gospodarsko rast mogoče in treba ločiti od naraščajoče uporabe virov;

61.  meni, da znatno učinkovitejša poraba surovin, pomožnih snovi in goriv ter materialov krepi svetovni konkurenčni položaj evropske industrije, zato poziva Komisijo, naj na podlagi sporočila o naravnih virih (KOM(2005)0670) v akcijskem načrtu ali po potrebi v direktivi o učinkoviti rabi virov prednostno predlaga ambiciozno politiko EU za učinkovito rabo virov; meni, da to zahteva

   oblikovanje jasne opredelitve virov z vseh možnih vidikov,
   razvoj jasnih kazalnikov po načelu od zibelke do zibelke za spremljanje produktivnosti virov in po potrebi dodatni razvoj ustreznih standardov, smernic in prototipov novih pristopov,
   opredelitev ciljev in instrumentov, ki bodo okrepili produktivnost, trajnost, ponovno uporabo, recikliranje in ponovno izdelavo ter razvoj zaključenega kroga sistemov industrijske proizvodnje v EU,
   podporo raziskavam in razvoju za izboljšanje možnosti reciklaže proizvodov in njihove materialne vsebine ter za razvoj zaprtih industrijskih postopkov s kar najmanjšo količino odpadnega materiala in energetskih tokov,
   razvoj novih pristopov, na primer pogodbe za financiranje virov (ang. resource contracting),
   razširjanje rešitev iz primerov najboljše prakse ter spodbujanje mrež za učinkovito rabo virov, usmerjenih zlasti na dobavne verige ter mala in srednja podjetja, in podpora agencijam za učinkovito rabo materialov,
   razvoj malim in srednjim podjetjem prijazne standardne oblike poročila o trajnosti podjetij, ki bi zmanjšala ekološko obremenitev ter s tem pripomogla k zmanjšanju stroškov in posledično k večji konkurenčnosti podjetij ter zajela, poenostavila in spodbujala uporabo prostovoljnih sistemov za upravljanje z okoljem, kot sta ISO 14001 ali EMAS,
   vključitev in upoštevanje nacionalnih pobud za surovine;

62.  poudarja, da je razpoložljivost surovin, predvsem strateških virov in redkih zemljin, osrednjega pomena za razvojne možnosti evropske industrije, zato poziva Komisijo, naj v prvi polovici leta 2011 predloži ambiciozno in obširno strategijo za surovine, ki ne bi smela biti omejena na „nujno potrebne surovine“, kot jih je opredelila Komisija, in bi morala vključevati:

   redne presoje vplivov o predvidenem povpraševanju po surovinah in redkih zemljinah ter njihovi kritičnosti in ogroženosti oskrbe z njimi (vključno z morebitnim pomanjkanjem, višanjem cen itd.) ter posledice za gospodarstvo EU na splošno in posebej za podjetja z rednim posodabljanjem seznama zajetih surovin in redkih zemljin,
   spremljanje napovedi proizvodnje iz tretjih držav in pogojev delovanja svetovnih trgov surovin,
   okrepljeno predelavo in ponovno uporabo surovin z določitvijo in izvajanjem ambicioznih, vendar realističnih pravil o recikliranju, načrtov, standardov in spodbud, s strogim izvajanjem okvirne direktive o odpadkih in pravil o predelavi in izvozu odpadkov, ki so lahko vir surovin, in z ustrezno podporo za raziskave; Komisijo je treba pozvati, naj v podporo temu cilju razmisli o nadaljnji uporabi koncepta odgovornosti proizvajalca,
   več raziskav o nadomeščanju redkih surovin, premišljen pristop do virov, ki so opredeljeni kot redke surovine, ter oblikovanje strategije dobave redkih surovin,
   optimalno rabo surovin, ki so na voljo v EU, in izboljšan dostop do njih, za kar bi bil potreben evropski geoinformacijski sistem in skupna podatkovna baza s pregledom surovin, mineralov in obnovljivih naravnih virov, ki jih je mogoče reciklirati, v EU,
   zagotovitev pravičnega dostopa do surovin in redkih zemljin prek pravičnih sporazumov o prosti trgovini in strateških partnerstev ter prek sklenitve sporazumov o gospodarskem partnerstvu s tretjimi državami, da bi zagotovili ustrezno oskrbo s surovinami, vendar le pod pogojem, da so v celoti skladni z razvojnimi cilji sporazumov o gospodarskem partnerstvu,
   okrepitev izmenjav s partnericami, kot sta Japonska in ZDA, pri dostopu do surovin prek dvostranskega dialoga, pa tudi z glavnimi proizvajalkami surovin, kot sta Kitajska in Rusija,
   poskus urejanja nesoglasij na ravni WTO o strateških surovinah za evropsko industrijo, ko je to upravičeno,
   reden in bolj dejaven dialog z afriškimi državami o surovinah in redkih zemljinah,
   začetek pogajanj s tretjimi državami, katerih politika povzroča izkrivljanje mednarodnega trga surovin, da se preprečijo diskriminacijski politični ukrepi, ki škodijo tržnemu gospodarstvu,
   izboljšanje dostopa do obnovljivih surovin, ki služijo kot osnovna surovina za industrijo, ter odprava diskriminacije v evropski zakonodaji, ki preprečuje širšo uporabo teh surovin,
   ukrepe proti vse večji prevladi nacionalnih oligopolov in monopolov ter nadnacionalnih korporacij na trgu v pridobivanju mineralnih in energetskih surovin, proizvodnji polizdelkov in trgovini z njimi,
   namenitev pozornosti uporabi biomase kot obnovljive energije in surovine za industrijo ob spodbujanju trajnostnih meril in preprečevanju ukrepov, ki izkrivljajo trg,
   načrt ukrepov za izredne razmere, če ključne surovine zaradi različnih razlogov nenačrtovano ne bi bile dobavljive,
   podporo malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo lokalne surovine, vključno s kmetijskimi in gozdarskimi surovinami;

63.  meni, da mora industrijska politika v prvi vrsti uravnotežiti energetske ukrepe v prid politike, ki jo usmerja povpraševanje, krepiti vpliv potrošnikov in ločiti gospodarsko rast od uporabe energije; meni, da si morata zlasti prometna industrija in gradbeništvo prizadevati za dejavno politiko varčevanja z energijo in raznolikost, ki daje prednost bolj trajnostnim, varnim virom energije, ki ne onesnažujejo, in da bi morala industrijska politika pomagati ustvarjati tržne pogoje, ki bi spodbujali višje energetske prispevke in naložbe v energetsko učinkovitost, za izkoriščanje široke palete obnovljivih energij in ključnih tehnologij za mobilnost shranjevanja energije (zlasti javni prevoz);

64.  je prepričan, da za zagotovitev varnosti naložb industrija potrebuje ambiciozno, vendar realistično dolgoročno energetsko politiko, ki bo zagotovila konkurenčne cene energije in zanesljivo oskrbo EU z energijo, zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, spodbudila učinkovitost in prihranke pri proizvodnji in porabi, omogočila, da bo proizvodnja potekala s čim manj škodljivimi emisijami, in preprečila primanjkljaj energije in selitev virov CO2; poudarja, da so pravna varnost, stabilni okvirni pogoji, ustrezne naložbe in dodatno usklajevanje notranjega energetskega trga ključnega pomena za prehod na nizkoogljično proizvodnjo in oskrbo ter za znižanje industrijskih stroškov; poudarja, da je treba pravočasno in na stroškovno učinkovit način obnoviti in dograditi vseevropsko energetsko omrežno infrastrukturo, ki zajema ogrevanje in ki izkorišča digitalne infrastrukture in infrastrukture prometnih omrežij, ter zlasti s pomočjo sredstev Evropske investicijske banke spodbujati nastanek pametnih omrežij in števcev;

65.  poudarja, da mora evropski avtomobilski sektor prevzeti vodstvo pri nadaljnjem razvoju in proizvodnji električnih avtomobilov; zato poziva Evropsko komisijo, naj najkasneje do sredine leta 011 zagotovi okvirne pogoje za razvoj električnih vozil, zlasti glede standardizacije infrastrukture in tehnologij za napajanje, ki bodo zagotovile medobratovalnost in varnost infrastrukture; poleg tega Komisijo poziva, naj vzpostavi usklajene zahteve za homologacijo električnih vozil, še posebej glede zdravja in varnosti delavcev in končnih uporabnikov;

66.  opozarja na izjemno možnost ustvarjanja novih delovnih mest in ugodnosti znižanja stroškov, ki jih bodo po pričakovanjih prinesle izboljšave energetske učinkovitosti; meni, da bi morali s sprejemanjem ukrepov, vključno s cilji, standardi in mehanizmi primerjalne analize, ki zagotavljajo izboljšanje energetske učinkovitosti, podpreti pobude v vseh industrijskih panogah;

67.  poziva k inovacijam v zdravstvenem in socialnem sektorju, da v naslednjih desetletjih na teh področjih ne bi prišlo do pomanjkanja delovne sile in višjih stroškov dela;

68.  opozarja, da pametne tehnologije omogočajo prihranek energije;

69.  meni, da je potrebna politika izboljšanja trajnosti prometnih sistemov in infrastrukture z ukrepi, kot so učinkovitejše tehnologije, medobratovalnost, inovativne rešitve za mobilnost, pa tudi politika uporabe lokalnih virov, saj bo tako mogoče zagotoviti, da bodo dobavne verige lahko delovale z bolj trajnostnimi logističnimi sistemi in z manjšimi stroški poslovanja;

70.  je prepričan, da sodobne IKT nudijo veliko možnosti za inovacije, ki bodo podpirale trajnost in ekološko učinkovitost, kot na primer vključevanje tehnologij z uvedbo dodatnih inteligentnih elementov k obstoječim fizičnim elementom za doseganje večje učinkovitosti upravljanja sistemov (kot so oskrba z vodo ali prometni sistemi); poudarja, da so za take rešitve potrebni odprti standardi IKT; zato poziva Komisijo, naj zahteva odprte standarde, zainteresirane strani pa spodbuja k razvoju ustreznih odprtih standardov, s katerimi bi podpirali učinkovitejšo porabo surovin;

71.  opozarja na potrebo po zadostnem številu tehnično in strokovno usposobljenega osebja; zato meni, da je treba še bolj vlagati na področje izobraževanja in usposabljanja; poziva, da si je treba po vseh močeh prizadevati za zapolnitev vrzeli v kvalifikacijah na vseh ravneh, da bi spodbudili usposobljenost delovne sile in ponovno zanimanje mladih diplomantov za industrijo, med drugim s pomočjo:

   institucionaliziranega dialoga med pristojnimi organi, predstavniki podjetij in socialnimi partnerji o prenovi učnih načrtov, v katere bodo vključeni duh podjetništva in večja dovzetnost za podjetništvo, in razvoju učinkovitih možnosti za prehod od izobraževanja do opravljanja poklica, zlasti s spodbujanjem programov individualne mobilnosti, kot sta Erasmus za mlade podjetnike in Erasmus za vajence;
   krepitve praktičnega učenja na delovnem mestu v vsej Evropi, da bi sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja tesneje povezali s trgom delovne sile, ter s povečanjem privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi s prepustnostjo za visokošolsko izobraževanje za tiste, ki so končali poklicno usposabljanje;
   zagotavljanja pravice do vseživljenjskega učenja vsem državljanom, ki morajo dobiti priložnost za preusposabljanje v času poklicnega življenja, saj je to bistveno za enakost, solidarnost, pa tudi konkurenčnost v obdobju gospodarskih težav;
   inovativnega usposabljanja mladih študentov za bodoče uslužbence, ki bodo pripravljeni za spopad z napovedanim tehnološkim razvojem, ter tesnejših stikov med univerzami, raziskovalnimi inštituti in industrijo;
   izboljšanega usposabljanja in izobraževanja, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike, ter širšega dostopa do njega na vseh ravneh, in sicer z usklajenimi pobudami in izmenjavo zgledov najboljše prakse na področju izobraževanja in usposabljanja ter z inovativnimi ukrepi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter za spodbujanje enakosti med spoloma in socialne pravice;
   usklajenih dejavnosti za izboljšanje poučevanja in ozaveščanja o gospodarski vlogi evropskih industrijskih sektorjev ter potrebi po inovativnem preoblikovanju teh sektorjev v nizkoogljičnem gospodarstvu, ki je gospodarno z viri;
   nadaljnjih opredeljenih in ciljno usmerjenih višjih kvalifikacij, ki bodo koristile tako delodajalcem kot delavcem, z večjo uporabo Evropskega socialnega sklada na tem področju;
   vzpostavitve primerjalnih analiz delovnih mest in spretnosti na evropski ravni, ki bodo omogočile primerjavo med poklicnimi panogami, podjetji in najbolj razvitimi industrijskimi regijami;
   ustanovitve observatorijev industrijskih poklicev na regionalni, nacionalni in evropski ravni, da bi opredelili poklice prihodnosti in povpraševanje po posameznih poklicih;
   odprtja, posodobitve in finančne okrepitve visokih šol, da bodo lahko zagotavljale vseživljenjsko nadaljnje usposabljanje na strokovnih področjih ali preusposabljanje (inženirji, informatiki, tehniki) ali s pomočjo okrepljenega sodelovanja med univerzami, visokimi strokovnimi šolami ter izobraževalnimi ustanovami, ki so usmerjene predvsem v poklicno izobraževanje;
   oblikovanja programov poklicnega usposabljanja in preusposabljanja ter programov vseživljenjskega učenja za delavce in uradnike v sodelovanju z ustanovami za usposabljanje in socialnimi partnerji;
   večje mobilnosti in prožnosti pri poklicnem in strokovnem izobraževanju tako za delodajalce kot tudi za delojemalce, ob upoštevanju posameznih potreb, zlasti malih in srednjih podjetij;
   preučitve novih potreb pri zaposlovanju in kvalifikacijah, nastalih zaradi razvoja poklicev, vezanih na okolju prijazno gospodarstvo, ter s prilagoditvijo usposabljanja tem potrebam;
   spodbujanja tesnejših sinergij med univerzami, poslovno kulturo in podjetji, usmerjenimi v znanje;
   spodbujevalnih ukrepov za poenostavljanje prihoda diplomiranih inženirjev in raziskovalcev iz tretjih držav v EU;
   oblikovanja spodbud visokemu šolstvu, da ustrezno prilagodi študijske programe;

72.  poudarja, da je treba spodbujati dostop mladih do trga dela, in sicer prek pošteno plačane prakse in kakovostnega pripravništva;

73.  meni, da je za gospodarsko, družbeno in okoljsko prihodnost Unije odločilno, da se mladi zavedajo, da sta specializirana in splošna izobrazba nujni za njihovo kasnejšo zaposlitev v industrijskih panogah visoke ravni;

74.  poudarja, da je razmeroma majhno pripravljenost na samostojno podjetništvo mogoče preseči z vzpostavitvijo podjetnikom začetnikom prijaznega okolja, bolj integriranimi sistemi podpore, kot je ENTRE:DI, in posebnimi programi, kot je Erasmus za mlade podjetnike;

75.  pozdravlja predlog Komisije, da bo preučila možnosti novih virov financiranja za velike evropske infrastrukturne projekte in podpira oblikovanje projekta obveznic EU v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko;

Pravična konkurenca

76.  je prepričan, da je evropski industrijski politiki treba dati na voljo instrumente notranjega trga, kot sta Galileo ali SESAR, da se tako spodbudi odkrivanje velikih evropskih strokovnjakov s svetovnimi referencami na njihovih področjih delovanja; poziva, naj EU svojim podjetjem ne postavlja preveč asimetričnih zahtev glede na zahteve, ki jih imajo podjetja v tretjih državah;

77.  poudarja, da mora EU v okviru pogajanj za dvostranske in večstranske sporazume s tretjimi državami svojim podjetjem zagotoviti vzajemen dostop do javnih naročil, obenem pa izboljšati učinkovitost malih in srednjih podjetij pri uporabi instrumentov za trgovinsko zaščito v boju proti denarnemu, socialnemu in ekološkemu dampingu, piratstvu, ponarejanju in nezakonitemu kopiranju;

78.  poziva, naj EU zahteva navedbo države porekla za nekatere proizvode, uvožene iz tretjih držav, kot to delajo Kanada, ZDA, Kitajska in Japonska, tako da so proizvodi sledljivi in lahko tudi za njih veljajo zahteve po kakovosti in varnosti kot pri proizvodih iz EU;

79.  meni, da je treba za okrepitev evropske industrije in zlasti za izboljšanje konkurenčnosti podjetij v svetovnem gospodarstvu uvesti evropske določbe za označevanje porekla („izdelano v“); meni, da bi to javnosti in potrošnikom omogočilo ozaveščeno izbiro ter spodbudilo proizvodnjo v Evropski uniji, ki jo v številnih primerih spremlja sloves kakovosti in visokih proizvodnih standardov;

80.  meni, da bi utegnil biti večstranski sporazum o podnebju najboljši instrument za zmanjšanje negativnih učinkov CO2 na okolje, vendar pa je možno, da ga ne bo mogoče doseči v bližnji prihodnosti; zato meni, da bi morala EU poleg dražbe pravic za CO2 v okviru sistema za trgovanje z emisijami v Skupnosti še dodatno preučiti možnost uvedbe ustreznih okoljskih instrumentov za tiste panoge, ki se soočajo s selitvijo virov CO2, zlasti „mehanizma za vključevanje ogljika“, ki je v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, saj bi takšni mehanizmi omogočili soočanje s tveganjem, da se emisije CO2 prenašajo v tretje države;

81.  vztraja, naj EU, preden oblikuje svojo politiko, preuči gospodarsko prakso v tretjih državah, ter zlasti poziva Evropsko komisijo, naj pri nadzoru nad državno pomočjo kot merilo vzame konkurenčni položaj evropskih podjetij na mednarodni ravni;

Trajnostna industrijska kultura

82.  poudarja pomembnost oblikovanja ustreznega okvira, ki bo industriji omogočil, da ostane v Evropi in še izboljša svojo globalno konkurenčnost; zato je prepričan, da mora politika EU temeljiti na dobro pripravljenih presojah vplivov, ki bodo analizirale vse vidike gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi politik EU;

83.  spodbuja k pobudam EU, ki bodo opredelile, kaj omogoča rast, inovacije in konkurenčnosti v različnih sektorjih, ter nato oblikovale močnejše, usklajene politične odzive na ravni EU, ki bodo neodvisni od tehnologije in bodo temeljili na trgu, in instrumente za te sektorje, ki jih je treba v celoti izkoristiti; meni, da je treba v ta namen na stroškovno učinkovit način dodatno razvijati ureditev za izdelke, kakršna je direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, v celoti izvajati direktivo o okoljskem označevanju izdelkov, ki porabljajo energijo, in uvesti pobude, kakršna je na primer tista o zelenih avtomobilih; v zvezi s tem poziva k dolgoročni kampanji o trajnostni potrošnji, da bi podprli ozaveščanje in spremembo vedenja, s tem pa nove inovativne izdelke in zamisli;

84.  meni, da je treba ohraniti in okrepiti položaj Evrope na svetovnem industrijskem prizorišču, še posebej, ker iz naložbenih obveznosti EU izhajajo nove industrijske priložnosti, npr. na področju podnebnih sprememb in energije, s čimer se bodo odprle zaposlitvene priložnosti za visokokvalificirane delavce;

85.  poziva Komisijo, naj to industrijsko politiko jasno vključi v oblikovanje časovnega načrta za nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, oblikovanje industrijskih pobud iz načrta SET ter v vizijo za leto 2050 v okviru časovnega načrta za Evropo, gospodarno z viri;

86.  poziva, naj se ohranijo in razširijo mehanizmi financiranja tržno usmerjenih inovacij, kot je okvirni program za konkurenčnost in inovacije;

87.  poudarja potrebo po sistematičnem pregledu kakovosti vse nove zakonodaje po naslednjih merilih:

   znanstveni vidik: kakovost dokazov in njihovo tolmačenje
   svetovanje: posvetovanje z uporabniki o njihovih izkušnjah z obstoječimi predpisi,
   mednarodno primerjanje: primerjava z zakonodajo najpomembnejših držav konkurentk,
   skladnost predloga z zadevno zakonodajo EU,
   doseganje poenostavitve (vključno s prostovoljnimi alternativami);

88.  poudarja, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) postal bistven mehanizem za pomoč skupnostim pri preoblikovanju iz nekonkurenčne v trajnostno industrijo; poudarja, da je treba ESPG še naprej izvajati in po potrebi tudi razširiti;

89.  poziva k povečanju prizadevanj za premostitev sedanjih težav in takojšnje oblikovanje enotnega patenta Skupnosti, ki bo zagotovil učinkovito in visokokakovostno pravno zaščito po nizki ceni, ter skladnega evropskega sistema za reševanje sporov glede patentov, da bi izboljšali okvirne pogoje za pravice industrijske in intelektualne lastnine, s čimer bi okrepili pravno gotovost in se borili proti ponaredkom, obenem pa zagotovili minimalne upravne stroške, predvsem za mala in srednja podjetja; pozdravlja veliko podporo, ki jo je Svet dal odločitvi Komisije, da bo leta 2011 začela postopek okrepljenega sodelovanja za oblikovanje enotnega patenta EU; poleg tega poziva k reformi metod standardizacije (predvsem v sektorju IKT), kjer bi moralo biti oblikovanje standardov odprto in pregledno, poleg tega pa bi moralo temeljiti na načelu medobratovalnosti in zagotavljati konkurenčnost evropski industriji; meni, da bo spodbujanje mednarodne standardizacije zaščitilo vodilno vlogo Evrope na tehnološkem področju;

90.  ugotavlja, da je za konkurenčnost in rast evropske industrije bistvena dokončna vzpostavitev notranjega trga; poudarja, da evropske panoge potrebujejo ustrezno ureditev, s pomočjo katere bodo ustvarjale in razvijale izdelke in storitve na evropski ravni, zato pozdravlja predloge iz akta o enotnem trgu; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjega akta o enotnem trgu določi obseg za uskladitev izboljšanja učinkovitosti in izboljšanje vodenja, zlasti na področju davka na dodano vrednost, pravic intelektualne lastnine in patenta EU, standardizacije na globalni ravni, označevanja in specifičnih sektorskih standardov;

91.  spodbuja države članice, naj bodo bolj dejavne pri upravljanju enotnega trga tako, da izboljšajo sodelovanje med nacionalnimi organi in okrepijo prenos, uporabo in izvrševanje pravil o notranjem trgu v praksi; poziva države članice, naj z dodatnimi ukrepi, kot je učinkovitejše e-upravljanje, zmanjšajo transakcijske stroške;

92.  poudarja, da morajo javni organi podpirati razvoj ključnih tehnologij in da je treba pospešiti razvoj standardov, kar je bistveno za ohranjanje industrijske konkurenčnosti EU ter spodbujanje nove rasti, kar zadeva predvsem razvoj standardov, ki spodbujajo inovacije, kot način za odziv na nastajajoče okoljske in družbene izzive;

93.  poudarja, da je treba v evropskem standardizacijskem sistemu upoštevati posebnosti malih in srednjih podjetij ter obrtniških podjetij, zlasti z vidika zmanjševanja stroškov dostopa do standardov, razširjanja standardov (z objavo povzetkov) in zagotavljanja finančne podpore; poudarja, da imajo nacionalni standardizacijski organi ključno vlogo pri spodbujanju in izboljšanju sodelovanja malih in srednjih podjetij ter obrtniških podjetij v postopku standardizacije po načelu nacionalnih delegacij;

94.  poudarja, da je treba upoštevati vidike, ki jih ne ureja evropska zakonodaja o patentih, kot so poslovne skrivnosti, da bo evropska industrija lahko izkoristila ugodnosti resničnega varstva intelektualne lastnine za proizvode in postopke, kot je to v ZDA in na Japonskem;

95.  da bi okrepili konkurenčnost in vodilno vlogo na področju tehnologije, ki jo ima evropska industrija,

   se je treba opreti na evropski sistem standardizacije, ki ima dokazane prednosti, ter ga utrditi, da bo povsem prilagojen potrebam inovativnih podjetij, zlasti malih in srednjih,
   je treba povečati sodelovanje podjetij, zlasti malih in srednjih, pri postopku standardizacije ter zagotoviti močno spodbujanje standardov;

96.  poudarja, da je pri dejanskem izvajanju notranjega trga še velik potencial za učinkovitost evropske industrije, ter poziva Komisijo in države članice, naj hitro odpravijo preostale ovire na notranjem trgu;

97.  ob ugotavljanju, da je prestrukturiranje glavna odgovornost podjetij in socialnih partnerjev, države članice poziva, naj oblikujejo delovne skupine za prestrukturiranje, ki bodo spremljale procese prestrukturiranja in zagotovile nemoten gospodarski prehod, na primer z izboljšanjem mobilnosti na trgu dela, s preusposabljanjem in z drugimi ukrepi, ki bi utegnili zagotoviti inovativne in trajnostne alternative za zaposlene in za podjetja; poziva k okrepitvi vloge Evropskega strukturnega sklada ter raziskav in razvoja na področju procesov prestrukturiranja;

98.  poziva k obnovljenim naložbam v evropsko industrijsko delovno silo, pri čemer močno poudarja socialni dialog na sektorski ravni za upravljanje strukturnih sprememb, ki jih je povzročila globalizacija, ter spodbujanje gospodarstva, ki bo varčno z viri in energetsko učinkovito; spodbuja socialne partnerje, naj se v sektorjih, v katerih zaposlenost upada, zgodaj soočijo z izzivi in v prehodnem obdobju podprejo tako posamezne delavce kot sam sektor; poudarja pomen prehodne varnosti prek delujočih sistemov socialne varnosti, saj lahko olajša odločitev posameznikov za prehod v sektorje, kjer nastajajo delovna mesta;

99.  poziva Komisijo, naj prevzame pobudo pri oblikovanju predloga za spodbujanje poklicnega prehajanja, zmanjšanje socialnih neenakosti, spodbujanje agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela ter naj uporabi smernice zaposlovanja EU za določanje jamstev, ki jih je treba zagotoviti v celotnem življenjskem ciklu posamezne vrste poklicnega prehajanja;

100.  poziva Evropsko komisijo, naj skupaj z Evropskim svetom delavcev prevzame dejavnejšo vlogo pri prestrukturiranju podjetij; meni, da je treba v primeru takih prestrukturiranj Evropski komisiji čim prej zagotoviti vse pomembne informacije, da lahko opravi svojo nalogo evropskega sogovornika in koordinatorja med državami članicami; s tem bo Komisija imela tudi boljši položaj za pregled in oceno morebitne uporabe državnih pomoči za prestrukturiranje;

101.  poziva, naj se opravi ocena in temeljita prenova Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji, da bo lažje dostopen, njegov proračun pa zvišan v okviru prihodnjih finančnih perspektiv; poleg tega predlaga ustanovitev Evropskega sklada za prilagajanje okolju;

102.  poudarja, da svetovna gospodarska kriza vpliva na stopnjo zaposlenosti povsod v Evropi, s čimer se slabšajo družbenogospodarski obeti EU in se povečujejo razlike med regijami; v zvezi s tem poudarja, da so konkurenčnost, raznolikost, poštenost in trajnost industrijskega sektorja, ki sloni zlasti na dinamičnih ter konkurenčnih malih in srednjih podjetjih, bistvene za prihodnost delavcev povsod v Evropi; priporoča, da se uporabijo izkušnje in znanje starejših delavcev, da bi mlajšim generacijam pripravili podlago;

103.  se zaveda regionalnih razlik v industrijskem razvoju, na primer v procesih deindustrializacije v novih državah članicah, in poziva, naj se jih upošteva pri novi trajnostni industrijski politiki in dodeljevanju sredstev iz strukturnih skladov, da se bo okrepila teritorialna kohezija;

104.  poudarja pomembnost malih in srednjih podjetij za industrijsko krajino predvsem v zvezi z zagotavljanjem trajnih zaposlitev na regionalni ravni ter pri ohranjanju gospodarske in ustvarjalne vitalnosti ter visoke stopnje rasti in poziva Komisijo, naj:

   bolj upošteva posebnosti in specifične težave malih in srednjih podjetij s pospeševanjem izvajanja akta o malih podjetjih, obravnavanjem pomanjkljivosti pri uporabi sprejetih smernic ter izvajanjem primernih konkretnih ukrepov, kot je zmanjševanje upravnega bremena (ter drugih vidikov regulativnega bremena, na primer stroškov zagotavljanja skladnosti), in z doslednim izvajanjem testa za mala in srednja podjetja, da bi končno zagotovili zadosten napredek za evropska mala in srednja podjetja,
   podpre mala in srednja podjetja pri dostopu do raziskovalnih storitev in sposobnosti prek univerzitetnih konzorcijev in fundacij, struktur, ki so posredniki med raziskavami in trgom,
   ne zanemarja vprašanja statuta evropske družbe v zasebni lasti, ki je že leta v središču evropske razprave,
   si še naprej prizadeva za boljši dostop do možnosti financiranja za mala in srednja podjetja, predvsem naj razvije zdržne možnosti s tveganim kapitalom, za okrepitev možnosti financiranja malih in srednjih podjetij – tako kratkoročno kot dolgoročno – in njihovih izbranih virov financiranja v okviru nove strukture finančnega trga; poleg tega naj odpre trge in ustvari poštene konkurenčne pogoje, s tem pa omogoči več podjetnikom in malim podjetjem, da rastejo in se razvijejo v podjetja, ki delujejo po vsej Evropi,
   preuči opredelitev malih in srednjih podjetij v EU, da bi omogočila večjo prožnost v posebnih industrijskih panogah, kjer mala in srednja podjetja ne izpolnjujejo praga glede prometa in zaposlenih zaradi posebnih tržnih struktur, pa so vseeno srednja podjetja, vendar naj zagotovi, da opredelitev ne bo ogrozila njihove učinkovitosti,
   razvija svetovanje malim in srednjim podjetjem, ki se ukvarjajo z izvozom, predvsem v zvezi z dostopom do trgov tretjih držav, zagotavljanjem trajne prisotnosti na teh trgih ter zaščito finančne in tehnološke vrednosti intelektualne lastnine,
   okrepi ukrepe internacionalizacije, da bi postala mala in srednja podjetja konkurenčnejša in usmerjena k notranjemu in globalnemu trgu,
   poveča prispevek za sodelovanje malih in srednjih podjetij pri okvirnih programih za raziskave in razvoj s poenostavitvijo postopkov in uvedbo učinkovitejšega informacijskega in podpornega sistema na lokalni ravni,
   izvaja projekte, ki omogočajo povezovanje malih in srednjih podjetij ter večjih podjetjih v omrežje prek vrednostne verige,
   zagotovi instrumente, ki spodbujajo razvoj in rast ekoloških inovativnih malih in srednjih podjetij, pa tudi razvoj ekoloških industrijskih parkov,
   preveri, ali lahko srednje velika podjetja in podjetja v družinski lasti, ki ne izpolnjujejo pogojev na podlagi obstoječe opredelitve malih in srednjih podjetij, ustrezno uporabljajo sedanje in prihodnje možnosti financiranja za raziskave in razvoj, ki so izrecno namenjene malim in srednjim podjetjem,
   medsebojno približa ponudbo in povpraševanje po patentih, predvsem za mala in srednja podjetja, ter zmanjša stroške dostopa malih in srednjih podjetij do standardov;

105.  meni, da je revizija evropske direktive o ponudbah za prevzem potrebna, da EU dobi sredstva za nasprotovanje projektom, ki se lahko izkažejo kot škodljivi – v industrijskem, gospodarskem in socialnem pomenu – za socialno kohezijo in stabilnost notranjega trga; meni tudi, da mora Unija imeti moč, da se zoperstavi ponudbam za prevzem s strani podjetij, ki niso socialno odgovorna in/ali ne spoštujejo dejavnikov dobrega upravljanja, prav tako pa tudi ponudbam za prevzem, ki so načrtovane na področjih, za katera države članice menijo, da so strateška področja, kar je v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Evropska unija;

106.  poziva k izboljšanju razvoja javno-zasebnih partnerstev;

107.  meni, da politike sektorske pomoči ne bi smeli obravnavati le v kontekstu konkurenčne zakonodaje, pač pa jo je treba v evropskem interesu in z jasnimi pravili dejavno in pregledno uporabiti za okrepitev inovacij, konkurenčnosti in za dajanje trajnostnih izdelkov na trg ali industrijsko prestrukturiranje, če želimo doseči cilje strategije Evropa 2020 ter podnebne in energetske cilje do leta 2020; nasprotuje posebnim nacionalnim shemam pomoči, ki ne spoštujejo pravil in s tem ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje;

108.  meni, da mora politika konkurence ob upoštevanju pravil notranjega trga zadovoljevati potrebe industrijske politike z visoko zastavljenimi cilji;

109.  poudarja, da bodo države članice lažje dosegle trajnosten in pravičen razvoj v industrijskem sektorju na podlagi načela vzajemnosti trgovinskih politik; ugotavlja, da na regionalne mrežne strukture in konkurenčne grozde ne bi smela vplivati neenaka trgovinska pravila in določbe, ki veljajo zlasti za mala in srednja podjetja;

110.  poudarja, kot je omenjeno v številnih novejših raziskavah, da pomoč za določene sektorje vzpodbuja rast, kadar je ta pomoč združljiva z ohranitvijo konkurenčnosti v zadevnih sektorjih in kadar njeno uporabo spremljajo mehanizmi, ki zagotavljajo, da neuspešni projekti niso nadaljnje financirani; poziva, naj bo dodeljevanje te pomoči sistematično podvrženo zahtevi, naj podprte dejavnosti ostanejo na območju EU vsaj pet let, dejavnosti na področju raziskav in razvoja pa vsaj 10 let;

111.  v zvezi s tem opozarja, da morajo biti evropske lokacije v mednarodnem merilu konkurenčne, zlasti na področju ključnih tehnologij;

112.  meni, da prosta trgovina ostaja eden od temeljev evropske gospodarske rasti in zato poziva, naj se prihodnji večstranski in dvostranski trgovinski sporazumi oblikujejo tako, da bodo sestavni del industrijske strategije, ki bo temeljila na pošteni svetovni konkurenci in vzajemnosti evropskih trgovinskih partnerjev; meni, da je treba v prostotrgovinske sporazume vključiti socialna in okoljska vprašanja ter ustrezne standarde, da bi upoštevali načelo trajnostnega razvoja; meni, da je treba zagotoviti, da evropskih industrijskih panog ne bo ogrožalo nepošteno ravnanje, kakor se dogaja na področju sončne energije; opominja, da je treba okrepiti regulativni dialog s ključnimi trgovinskimi partnerji, da bi preprečili in odstranili trgovinske ovire; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja okoljsko zakonodajo, politike menjalnega tečaja, pravila o državni pomoči ter druge programe podpore, ki jih sprejmejo tretje države, ki tekmujejo z EU; poziva k razmisleku o oblikovanju strategije EU za neposredne tuje naložbe v državah v vzponu, da bi omogočili boljši dostop do novih trgov in okrepili lokalno proizvodnjo;

113.  meni, da je treba za trgovinsko politiko EU v večstranskem okviru STO ter v okviru preglednega in učinkovito urejenega trga vzpostaviti učinkovite proizvodne temelje, ki bodo podprti z ustreznimi sektorskimi politikami ter ki bodo namenjeni rasti in trajnostnemu razvoju;

114.  meni, da bo oživljanje gospodarstva, ki ga bo EU spodbudila s svojimi sklepi in v sodelovanju z državami članicami, omogočilo nove možnosti za evropska podjetja, ki vedno bolj konkurirajo na svetovnih, odprtih in preglednih trgih;

115.  meni tudi, da bi bilo treba v smernicah EU za industrijsko politiko ustrezno upoštevati bolj usklajen carinski nadzor kot pomembno sredstvo boja proti ponarejanju in varstva evropskih potrošnikov; meni, da bi morala industrijska politika zagotoviti tudi usklajene sisteme za pobiranje carin v državah, ki mejijo na EU, da bi preprečili neenakosti in da ne bi škodovali interesom uvoznikov ter razvoju industrijske strukture EU;

116.  poudarja, da je za razvoj evropske trgovine bistvena prosta trgovina;

117.  poziva Komisijo, naj uporabi smernice evropske industrijske politike za osnovo konkretnih zakonodajnih instrumentov za spodbujanje trgovine EU.

118.  poziva Komisijo, naj v svojih zakonodajnih predlogih izboljša okoljsko uspešnost industrije EU, obenem pa zagotovi, da bodo isti okoljski standardi kot za izdelke, proizvedene v Evropski uniji, veljali tudi za izdelke, uvožene na enotni trg EU, pri čemer naj se ne osredotoči le na določanje teh pravil, ampak tudi na njihovo spoštovanje;

119.  poziva Komisijo, naj doseže cilje iz sporočila o globalni Evropi ter naslednjega sporočila o trgovinski politiki, zlasti ambiciozen dostop do novih trgov iz kroga pogajanj iz Dohe, vključno s sektorskimi sporazumi, npr. o kemikalijah in mehanizaciji;

120.  poziva k ohranitvi učinkovitih instrumentov trgovinske zaščite proti nepoštenim trgovinskim praksam, kot je dvojno označevanje cen v okviru nabave surovin ali subvencioniranje domače industrije;

121.  poudarja, da je treba pri prestrukturiranju industrije uporabiti zamisli in znanja delavcev, in poudarja, da mora biti to posvetovanje čim širše;

122.  poziva Komisijo, naj oblikuje okvir za čezmejno kolektivno pogajanje, da bi zagotovila uveljavljanje čezmejnih sporazumov in se soočila z izzivi na področju organizacije dela, usposabljanja ter dela in pogojev zaposlovanja;

123.  poudarja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju industrijske politike v EU določiti obveznost spoštovanja pravil o odlaganju industrijskih odpadkov, zlasti strupenih odpadkov, in območjih odlagališč za zagotovitev, da industrijski odpadki ne bi postali okoljsko, ekonomsko ali družbeno breme za skupnosti na ozemlju EU in v tretjih državah;

124.  trdi, da je učinkovit nadzor trga na vsem notranjem trgu bistven za zaščito evropske industrije pred nelojalno konkurenco; spodbuja Komisijo, naj predstavi ambiciozno zastavljene predloge za prenovitev sedanjega sistema tržnega nadzora, okrepi vlogo EU pri usklajevanju tržnega nadzora in carinskih organov držav članic ter zagotovi, da bodo v vseh državah članicah na voljo ustrezna sredstva;

125.  poziva Komisijo, naj še naprej izvaja strategijo za boljšo zakonodajo in izboljša upravljanje enotnega trga, in sicer z vzpostavitvijo sistema „vse na enem mestu“ ter s spodbujanjem čezmejnih upravnih rešitev prek spleta, pri čemer bodo upoštevane posebne potrebe malih in srednjih podjetij;

126.  opozarja, da so v kriznem času siva ekonomija in neprijavljene dejavnosti pomemben dejavnik izkrivljanja konkurence; poziva pristojne organe v državah članicah, naj sprejmejo nujne ukrepe za preprečevanje tega pojava;

127.  poudarja pomen prispevka delavcev za povečanj gospodarske rasti in napredek;

Sektorji

128.  je prepričan, da je treba vzporedno s horizontalnim pristopom oblikovati posebne panožne pobude, da bi dodatno spodbudili modernizacijo, povečali konkurenčnost in trajnost posameznih industrijskih panog, njihovih dobavnih verig in z njimi povezanih storitev prek izmenjave primerov najboljše prakse, določanja standardov, primerjanja in podobnih mehkih instrumentov za pripravo politik; zato poziva, naj:

   Komisija po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi uvede in primerljivo nadalje razvije priporočila obstoječih sektorskih pristopov (delovne skupine, skupine na visoki ravni, tehnološke in inovacijske platforme, na primer Cars 21) na način, ki je prilagojen potrebam sektorjev, ter oblikuje nove sektorske pobude v drugih primernih sektorjih,
   zagotovi preverjanje trajnosti sektorskih pobud v skladu s cilji EU glede podnebne in energetske politike ter obsežnimi cilji glede porabe virov,
   upošteva celoten nabor možnih ukrepov politike, vključno s primerjavami in standardi ter trajnimi prizadevanji glede raziskav in razvoja ter inovacij,
   posebno pozornost nameni osrednjim evropskim panogam, ki se soočajo z velikimi družbenimi izzivi, obenem pa imajo tudi poslovni in zaposlitveni potencial,
   posebno pozornost nameni komplementarni naravi različnih vrst medsektorskih tehnologij in zbliževanju med temi sektorji, ki ga omogoča prehod proti digitalnemu gospodarstvu,
   vzpodbujanje razvoja novih dejavnosti, kot so obnovljive energije in ustvarjalne industrije, torej sektorji, v katerih je EU vodilna in imajo potencial za ustvarjanje velikega števila delovnih mest,
   Komisija redno poroča o napredku;

129.  meni, da bi morala evropska industrijska politika temeljiti tudi na konkretnih projektih, na primer evropskem programu za spremljanje zemlje (GMES), projektu Galileo ali ITER (mednarodni termonuklearni poskusni reaktor), od katerih bi imela naša podjetja in državljani dejanske koristi;

130.  poudarja, da je evropska industrija vedno bolj odvisna od poslovnih storitev, zato je treba pri tem posebno pozornost nameniti vsem členom proizvodne verige; v zvezi s tem pozdravlja odločenost Komisije, da tej soodvisnosti pripiše večji pomen;

131.  ponovno poudarja, da je potreben hiter napredek na področju povezanosti evropskega poslovnega registra, s čimer bi zagotovili preglednost in zanesljivost informacij tako za proizvajalce kot potrošnike;

132.  poudarja pomen turističnega sektorja v Evropski uniji, ki je prva turistična destinacija v svetu, in v nekaterih regijah, v katerih je glavni steber gospodarske dejavnosti; podpira strategijo Komisije za izboljšanje konkurenčnosti turističnega sektorja z ukrepi za kakovost, trajnost in izboljšanje podobe Evrope kot turistične destinacije;

133.  poziva Komisijo, naj spoštuje načrte in sklepe, razvite v sektorskih pobudah; meni, da ti načrti sektorjem zagotavljajo dolgoročno gotovost pri načrtovanju in so pomembno orodje za ohranjanje konkurenčnosti;

Pristojnosti

134.  meni, da bi morala evropska industrija in zainteresirane strani okrepiti naložbe ter korporativno, socialno in okoljsko udejstvovanje ter tesno sodelovati pri oblikovanju ugodnih okvirnih pogojev; meni, da bi morala industrija naložbe in proizvodnjo ohraniti v Evropi, ohraniti lastna prizadevanja na področju raziskav in si prizadevati za trajnostno rast, inovacije in pošteno plačano delo; meni, da bi morala imeti industrija ključno vlogo pri razvoju nove kulture kvalifikacij, zagotavljanju dobrih priložnosti za visokokakovostno usposabljanje in še več trajnostnih inovacij na področju izdelkov in procesov ter v Evropi, kjer je le mogoče, sklepati strateška partnerstva;

135.  poziva Komisijo in države članice, naj izdelajo nove pristope posredovanja za spremljanje in vzpostavitev nove infrastrukture ter izboljšanje udeležbe državljank in državljanov, da bi bila čim prej na razpolago infrastruktura, potrebna za trajnostno prenovo industrijske baze (npr. „pametna“ omrežja, vetrne elektrarne, nove železniške proge);

136.  izraža svoje prepričanje, da je svetovna gospodarska kriza jasno pokazala potrebo, da podjetja ravnajo z vso potrebno skrbnostjo in popolnoma v skladu z načeli družbene odgovornosti gospodarskih družb v zvezi z dobrim upravljanjem podjetij in spoštovanjem okoljske in družbene odličnosti;

Regije

137.  poudarja, da regionalne strukture pomembno prispevajo h krepitvi industrije v Evropi; meni, da so industrijske mreže in inovacijski grozdi (podjetja, univerze, raziskovalna središča, tehnološke storitve, inštituti za usposabljanje itd.) ter mreže podjetij (verige dodane vrednosti, sinergije) in drugih akterjev pomembni za naložbeno odločanje. zato meni, da:

   bi morali biti inovativni grozdi in mreže, predvsem evropski grozdi konkurenčnosti in nova inovacijska partnerstva, ki se bodo začela v letu 2011 v okviru pobude „Unija inovacij“, predvsem na področju ključnih spodbujevalnih tehnologij, deležni večje podpore, da bi na ta način spodbujali usklajeno prenašanje znanja in tehnologije ter raziskave, izboljšali kvalifikacije in infrastrukturo, kar bi morala biti tudi prednostna naloga Evropskega sklada za regionalni razvoj,
   bi morale regionalne omrežne strukture in podeželske regije prejemati pomoč EU za krepitev industrijske osnove,
   bi bilo treba grozde in mreže združiti v okviru evropskih platform, da bi lahko okrepili podporo grozdov in mrež,
   je treba pobude, kot je združenje županov in pametnih mest, podpirati, saj koristijo industriji ter malim in srednjim podjetjem,
   bi morala Evropska investicijska banka okrepiti povezavo med industrijsko politiko in teritorialno kohezijo;

138.  priznava prispevek industrije EU k viziji o socialni, ekonomski in teritorialni koheziji ter meni, da je uspešna industrija bistven pogoj za gospodarsko rast in socialno stabilnost v regijah EU;

139.  zato poziva k dosledni uporabi in krepitvi razpoložljivih znanstvenih in tehnoloških kompetenc v regijah, zlasti na področju ključnih tehnologij, pa tudi k močnejšemu spodbujanju politike grozdov;

140.  opozarja, da je postopno uvajanje ustrezne digitalne infrastrukture in inovativnih tehnologij strateški element za povečanje konkurenčnosti regij in industrijskih panog EU, da ima sektor IKT ključno vlogo pri krepitvi produktivnosti drugih industrijskih sektorjev, da bi bilo treba sodobno komunikacijsko infrastrukturo z visoko zmogljivostjo prenosa graditi predvsem v manj pokritih regijah, in da bi to lahko privedlo do ugodnega okolja za javne in zasebne naložbe ter bi, kar je še bolj pomembno, pomagalo dvigniti standard digitalne pismenosti za podjetja;

o
o   o

141.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0223.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0209.
(3) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 65.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov