(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1]

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) vrnjena v odbor (A7-0055/2011). (2) * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pristojni organi v več državah članicah in Združenih državah Amerike so septembra 2008, ko je finančna kriza dosegla vrhunec, sprejeli nujne ukrepe za omejitev ali prepoved kratke prodaje nekaterih ali vseh vrednostnih papirjev. Ukrepali so zaradi pomisleka, da lahko v času znatne finančne negotovosti prodaja na kratko dodatno prispeva k padanju cen delnic, zlasti pri finančnih institucijah, kar bi lahko celo ogrozilo njihov obstoj in povzročilo sistemska tveganja. Ukrepi, ki so jih sprejele države članice, niso bili usklajeni, saj v Uniji ni posebnega zakonodajnega okvira, ki bi urejal vprašanja prodaje na kratko.

(2)  Da se zagotovi delovanje notranjega trga in izboljšajo pogoji njegovega delovanja, zlasti delovanje finančnih trgov, ter da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov in vlagateljev, je treba določiti skupen okvir za zahteve in pooblastila v zvezi s prodajo na kratko in zamenjavami kreditnega tveganja ter zagotoviti večjo usklajenost in doslednost med državami članicami, kadar je treba sprejemati ukrepe v izjemnih razmerah. Ker bodo države članice verjetno še naprej sprejemale različne ukrepe, je treba uskladiti okvir za prodajo na kratko in nekatere vidike zamenjav kreditnega tveganja, da se prepreči nastajanje ovir na notranjem trgu.

(3)  Primerno in potrebno je, da se določbe oblikujejo kot uredba, saj nekatere določbe zasebnim strankam nalagajo neposredne obveznosti v zvezi s priglasitvijo in razkritjem neto kratkih pozicij v nekaterih instrumentih ter nekriti prodaji na kratko. Uredba je potrebna tudi, da se Evropskemu nadzornemu organu (ESMA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010(3), podelijo pooblastila za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi, ali za sprejemanje lastnih ukrepov.

(4)  Da se odpravi razdrobljenost, ker so države članice sprejemale različne ukrepe, ter da se omeji možnost, da bi pristojni organi sprejemali različne ukrepe, je pomembno, da se potencialna tveganja, ki izhajajo iz prodaje na kratko in zamenjav kreditnega tveganja, obravnavajo usklajeno. Določiti je treba zahteve, ki bi morale obravnavati ugotovljena tveganja, pri čemer je treba upoštevati razlike med državami članicami in morebitnim gospodarskim vplivom teh zahtev in preprečiti negativen vpliv na delovanje finančnih trgov, in sicer s povečanjem likvidnosti trga (ko prodajalec na kratko proda vrednostne papirje in jih kasneje spet kupi, da prodajo na kratko pokrije) in omogočenjem, da vlagatelji ustrezno ukrepajo, kadar menijo, da je vrednostni papir, ki se prodaja na kratko, precenjen, s čimer bodo pripomogli k učinkovitejšemu oblikovanju cen vrednostnih papirjev .

(4a)  Blagovni trgi, zlasti kmetijski, ne spadajo v področje uporabe te uredbe. Ker se lahko tudi na teh trgih pojavijo nekatera tveganja, opredeljena v tej uredbi, in glede na navedbe iz sporočila Komisije o reševanju izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin, mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. januarja 2012 poročati o obstoječih tveganjih na teh trgih, pri čemer mora upoštevati njihove posebnosti, in pripraviti ustrezne predloge. Blago, povezano z energetskim sektorjem, bi moralo biti obravnavano v predlogu Komisije za uredbo o celovitosti in preglednosti energetskega trga (KOM(2010)0726).

(5)  Področje uporabe uredbe mora biti čim bolj široko, da se zagotovi preventivni okvir za izredne razmere. Okvir mora zajeti vse finančne instrumente, obenem pa zagotoviti sorazmeren odziv na tveganja, ki lahko nastanejo pri kratki prodaji različnih instrumentov. Zato bi morali biti pristojni organi in organ EMSA pooblaščeni, da sprejemajo obsežnejše ukrepe v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti od trajnih ukrepov, ki veljajo samo za posamezne vrste instrumentov, kadar nedvomno obstajajo tveganja, ki jih je treba obravnavati na ta način.

(6)  Okrepljena preglednost v zvezi z znatnimi neto kratkimi pozicijami v posebnih finančnih instrumentih bo verjetno koristila tako regulativnim organom kot udeležencem na trgu. Za delnice, ki so uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja v Uniji, je treba uvesti dvostopenjski model, ki bo zagotavljal večjo preglednost v zvezi z znatnimi neto kratkimi pozicijami v delnicah na ustrezni ravni. Nad določenim pragom je treba pozicijo zasebno priglasiti zadevnim regulativnim organom, da se jim omogoči spremljanje in da lahko po potrebi preverijo, ali bi utegnila prodaja na kratko povzročiti sistemska tveganja oziroma ali bi utegnilo priti do zlorabe; pri višjem pragu je treba pozicije tudi anonimno, a javno razkriti trgu, da se drugim udeležencem na trgu zagotovijo koristne informacije o znatnih posameznih kratkih pozicijah v delnicah.

(7)  Z razkritjem znatnih neto kratkih pozicij v državnih dolžniških instrumentih regulativnim organom bi ti dobili pomembne informacije, ki jim bodo v pomoč pri spremljanju, ali take pozicije dejansko ustvarjajo sistemska tveganja oziroma ali se uporabljajo za namene zlorabe. Zato je treba zahtevati priglasitev znatnih neto kratkih pozicij v državnih dolžniških instrumentih v Uniji regulativnim organom. Zahteva mora vključevati samo zasebno razkritje regulativnim organom, saj bi pri teh instrumentih objava informacij na trgu lahko negativno vplivala na trge državnih dolžniških instrumentov, na katerih je likvidnost že oslabljena. ▌

(8)  Zahteve glede priglasitve za državne dolžniške instrumente morajo veljati za dolžniške instrumente, katerih izdajatelj so Unija in države članice, vključno z vsemi ministrstvi, centralnimi bankami, agencijami ali drugimi subjekti, ki izdajo dolžniške instrumente v imenu države članice, razen regionalnih ali poljavnih organov, ki izdajajo dolžniške instrumente.

(9)  Da se zagotovi celovita in učinkovita zahteva glede preglednosti, je pomembno, da se ne zajamejo samo kratke pozicije, ustvarjene s trgovanjem z delnicami ali državnimi dolžniškimi instrumenti na mestih trgovanja, temveč tudi kratke pozicije, ustvarjene s trgovanjem zunaj mest trgovanja, in ekonomske neto kratke pozicije, ustvarjene z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so opcije, standardizirane terminske pogodbe, z indeksom povezani instrumenti, finančne pogodbe na razlike in trgovanje s finančnimi razmiki v zvezi z delnicami ali državnimi dolžniškimi instrumenti.

(10)  Ureditev preglednosti bo regulativnim organom in trgu koristila, če bo zagotavljala popolne in točne informacije o pozicijah fizičnih ali pravnih oseb. Da bodo informacije o neto kratkih pozicijah fizičnih ali pravnih oseb v delnicah, državnih dolžniških instrumentih in zamenjavah kreditnega tveganja, ki se posredujejo regulativnim organom ali trgom, koristne, morajo zajemati podatke o dolgih in kratkih pozicijah.

(11)  Pri izračunu kratke ali dolge pozicije je treba upoštevati vse oblike ekonomskega interesa, ki ga ima fizična ali pravna oseba v zvezi z izdanim delniškim kapitalom družbe ali izdanimi državnimi dolžniškimi instrumenti države članice ali Unije. Zlasti je treba upoštevati interes, ki je neposredno ali posredno pridobljen z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, kot so opcije, standardizirane terminske pogodbe, finančne pogodbe na razlike in trgovanje s finančnimi razmiki v zvezi z delnicami ali državnimi dolžniškimi instrumenti, ter indeksi, košarice in indeksni investicijski skladi. V primeru pozicij v državnih dolžniških instrumentih je treba upoštevati tudi zamenjave kreditnega tveganja v zvezi z izdajatelji državnih dolžniških instrumentov.

(12)  Poleg ureditve preglednosti za poročanje o neto kratkih pozicijah v delnicah je treba uvesti zahtevo za označevanje naročil za prodajo, ki se izvedejo kot█ prodaja na kratko, glede na njihovo stanja ob koncu dneva, saj bi zagotovila dodatne informacije o obsegu kratkih prodaj delnic█. Informacije o transakcijah prodaje na kratko mora investicijsko podjetje zbrati in posredovati pristojnemu organu vsaj dnevno, da bo to v pomoč█ pristojnim organom█ pri spremljanju ravni prodaje na kratko.

(13)  Nakup instrumenta zamenjave kreditnega tveganja brez dolge pozicije v osnovnih državnih dolžniških instrumentih ali druge pozicije v sredstvih ali portfelju sredstev, katere vrednost bi ob zmanjšanju kreditne sposobnosti zadevne države najverjetneje padla, je lahko z ekonomskega vidika enak sprejetju kratke pozicije v osnovnem dolžniškem instrumentu. Zato je treba v izračun neto kratke pozicije v državnih dolžniških instrumentih vključiti zamenjave kreditnega tveganja v zvezi s finančno obveznostjo izdajatelja državnih dolžniških instrumentov. Pozicijo v zamenjavi kreditnega tveganja je treba upoštevati za namene določanja, ali ima fizična ali pravna oseba znatno neto kratko pozicijo v državnih dolžniških instrumentih, ki jo je treba priglasiti pristojnemu organu█.

(14)  Za zagotovitev stalnega spremljanja pozicij morajo obveznosti glede preglednosti vključevati tudi priglasitev ali razkritje, kadar sprememba v neto kratko poziciji povzroči prekoračitev nekaterih pragov ali padec podnje.

(15)  Za učinkovitost zahtev glede preglednosti je pomembno, da veljajo ne glede na to, kje ima fizična ali pravna oseba, ki ima znatno neto kratko pozicijo v družbi, katere delnice so uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja v Uniji, ali v državnih dolžniških instrumentih države članice ali Unije, prebivališče ali sedež, tudi če je to zunaj Unije.

(16)  Nekrita kratka prodaja delnic in državnih dolžniških instrumentov lahko poveča potencialno tveganje za nezmožnost poravnave, nestanovitnost in zlorabo trga. Primerno je, da se ta tveganja omejijo s sorazmernimi omejitvami nekrite prodaje na kratko, pri čemer je treba upoštevati, da ni sistemskega tveganja, če konec trgovalnega dne pride do dogovora o izposoji. Da se prepreči, da bi imel prodajalec korist od nezmožnosti poravnave konec trgovalnega dne, morajo biti kazi dovolj visoke.

(16a)  Čeprav je disciplina pri poravnavi pomembna sestavina dobro delujočih finančnih trgov, tehnične podrobnosti sistemov za tovrstno disciplino ne bi smele biti zajete v področju uporabe te uredbe in bi jih bilo treba opredeliti v ustreznem zakonodajnem predlogu Komisije o storitvah po trgovanju, pri čemer je treba upoštevati dosedanje delo Komisije in delovne skupine za uskladitev ciklov poravnave na tem področju. Komisija mora torej do konca leta 2011 oblikovati konkretne predloge, vzporedno s tem pa tudi predlog za oblikovanje usklajenega pravnega okvira za centralne registre vrednostnih papirjev.

(16b)  Zamenjave državnega kreditnega tveganja bi morale temeljiti na načelu interesa, ki ga je mogoče zavarovati, obenem pa bi bilo treba priznati, da lahko poleg lastništva obveznic obstajajo še drugi interesi v zvezi z državo.

(17)  Ukrepi v zvezi z državnimi dolžniškimi instrumenti in zamenjavami državnega kreditnega tveganja, vključno z ukrepi za večjo preglednost in omejitev nekrite prodaje na kratko, morajo določati zahteve, ki bodo sorazmerne ter s katerimi se bo hkrati preprečil negativni učinek na likvidnost trgov državnih obveznic in trgov začasnih prodaj državnih obveznic (trg repo).

(18)  Delnice se vse bolj uvrščajo v trgovanje na različnih mestih trgovanja znotraj in zunaj Unije. Na mestih trgovanja v Uniji so v trgovanje uvrščene tudi delnice številnih velikih družb s sedežem zunaj Unije. Zaradi učinkovitosti je primerno, da se vrednostni papirji izvzamejo iz nekaterih zahtev po priglasitvi in razkritju, če je njihovo glavno mesto trgovanja zunaj Unije.

(19)  Dejavnosti vzdrževanja trga imajo ključno vlogo pri zagotavljanju likvidnosti na trgih v Uniji, vzdrževalci trga pa morajo za opravljanje te naloge sprejemati kratke pozicije. Uvajanje zahtev za te dejavnosti bi lahko močno omejilo zmožnost trgov za zagotavljanje likvidnosti in zelo negativno vplivalo na učinkovitost trgov Unije. Poleg tega se od vzdrževalcev trga ne bi pričakovalo, da sprejemajo znatne kratke pozicije, razen za zelo kratka obdobja. Zato je primerno, da se fizične ali pravne osebe, ki so vključene v tovrstne dejavnosti, izvzamejo iz zahtev, ki bi utegnile zmanjšati njihovo zmožnost izvajanja take funkcije in bi torej škodovale trgom Unije. Da bodo zajeti tudi enaki subjekti iz tretjih držav, je treba uvesti postopek za presojo enakovrednosti trgov tretjih držav. Izjema mora veljati za različne vrste dejavnosti vzdrževanja trga, ne pa za trgovanje za lastni račun. Ustrezno je tudi, da se izvzamejo nekatere dejavnosti na primarnem trgu, na primer dejavnosti, povezane z državnimi dolžniškimi instrumenti in stabilizacijskimi shemami, saj so to pomembne dejavnosti, ki podpirajo učinkovito delovanje trgov. Pristojne organe je treba obvestiti o uporabi izjem in morajo biti pooblaščeni, da fizični ali pravni osebi prepovedo uporabo izjeme, če ne izpolnjuje meril za to. Pristojni organi morajo imeti tudi možnost, da od fizične ali pravne osebe zahtevajo informacije in s tem spremljajo uporabo izjeme.

(20)  V primeru neugodnega razvoja dogodkov, ki bi resno ogrozil finančno stabilnost ali tržno zaupanje v državi članici ali Uniji, morajo biti pristojnim organom na voljo pooblastila za posredovanje, na podlagi katerih lahko zahtevajo dodatno preglednost ali začasno omejijo prodajo na kratko, zamenjave kreditnega tveganja ali druge transakcije, da se prepreči nenadzorovan padec cene finančnega instrumenta. Ti ukrepi bi bili lahko nujni zaradi različnih neugodnih dogodkov ali neugodnega razvoja, kar ne pomeni samo finančnih ali ekonomskih dogodkov, ampak na primer tudi naravne nesreče ali teroristična dejanja. Poleg tega se lahko neugodni dogodki ali neugoden razvoj, ki zahtevajo ukrepanje, pojavijo le v eni državi članici in ne učinkujejo čez mejo. Pooblastila morajo biti dovolj prožna, da se lahko obravnavajo različne izjemne razmere.

(21)  Čeprav bodo pristojni organi navadno najprimernejši za spremljanje razmer na trgu in da se prvi odzovejo na neugoden dogodek ali razvoj z odločitvijo, ali je finančna stabilnost ali tržno zaupanje resno ogroženo ter ali je treba sprejeti ukrepe za rešitev razmer, morajo biti pooblastila ter pogoji in postopki za njihovo uporabo čim bolj usklajeni.

(22)  V primeru znatnega padca cene finančnega instrumenta na mestu trgovanja mora biti pristojni organ tudi pooblaščen, da po potrebi hitro posreduje in začasno omeji kratko prodajo zadevnega finančnega instrumenta, ki sodi v njegovo jurisdikcijo, v drugih jurisdikcijah pa za omejitev zaprosi organ ESMA ter tako█ prepreči nenadzorovan padec cene zadevnega instrumenta.

(23)  Če neugoden dogodek ali razvoj zajema več kot eno državo članico ali ima druge čezmejne učinke, je bistvenega pomena tesno posvetovanje in sodelovanje med pristojnimi organi. Organ ESMA mora imeti v takih razmerah osrednjo usklajevalno vlogo in zagotavljati usklajeno delovanje pristojnih organov. Ker organ ESMA sestavljajo predstavniki pristojnih organov, mu bo to v pomoč pri opravljanju te naloge.

(24)  Poleg usklajevanja ukrepov pristojnih organov mora organ ESMA zagotoviti, da pristojni organi sprejmejo ukrepe samo, če je to nujno in sorazmerno. Imeti mora pooblastilo, da pristojnim organom izda mnenje glede uporabe pooblastil za posredovanje.

(25)  Čeprav bodo pristojni organi navadno najprimernejši za spremljanje razmer na trgu in hiter odziv na neugoden dogodek ali razvoj, mora biti tudi organ ESMA pooblaščen, da tudi sam sprejme ukrepe, ko prodaja na kratko in druge povezane dejavnosti v ogrožajo pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, če prihaja do čezmejnih učinkov in če pristojni organi ne sprejmejo zadostnih ukrepov za odpravo te nevarnosti. Kadar lahko učinki ukrepa presežejo finančne trge, kot se lahko na primer zgodi pri izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki se uporabljajo za varovanje fizičnih pozicij, se mora organ ESMA, če je le mogoče, posvetovati z Evropskim odborom za sistemska tveganja, ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010(4) (ESRB), in drugimi zadevnimi organi.

(26)  Pooblastila organa ESMA v skladu s to uredbo, da v izjemnih razmerah omeji prodajo na kratko in druge povezane dejavnosti, so oblikovana v skladu s pooblastili iz člena 9(5) Uredbe (EU) št. 1095/2010. Pooblastila organa ESMA v izjemnih razmerah ne smejo posegati v njegova pooblastila v izrednih razmerah v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Pooblaščen mora biti zlasti za sprejemanje posameznih sklepov, v skladu s katerimi morajo pristojni organi sprejeti ukrepe, ali posameznih sklepov, naslovljenih na udeležence na finančnem trgu.

(27)  Pooblastila pristojnih organov in organa ESMA za posredovanje, tj. da lahko omejijo prodaje na kratko, zamenjave kreditnega tveganja in druge transakcije, morajo biti začasna ter se lahko izvajajo samo v obdobju in obsegu, ki sta potrebna za reševanje posamezne grožnje.

(28)  Zaradi posebnih tveganj, do katerih lahko pride pri zamenjavah kreditnega tveganja, morajo pristojni organi skrbno spremljati te transakcije. Pristojni organi morajo biti zlasti pooblaščeni, da v izjemnih primerih od fizičnih ali pravnih oseb, ki izvedejo tovrstne transakcije, zahtevajo informacijo o namenu takšnega posla.

(29)  Organ ESMA mora imeti splošno pooblastilo, da izvede preiskavo v zvezi z vprašanjem ali prakso, povezano s prodajo na kratko ali uporabo instrumentov zamenjave kreditnega tveganja, da presodi, ali utegne to vprašanje ali praksa ogroziti finančno stabilnost ali tržno zaupanje. Če organ ESMA izvede tako preiskavo, mora objaviti poročilo z ugotovitvami, in če meni, da bi bilo treba sprejeti ukrep na ravni Unije, je njegova odločitev za pristojne organe zavezujoča.

(30)  Ker lahko nekateri ukrepi veljajo za fizične ali pravne osebe in dejavnosti zunaj Unije, je v nekaterih primerih potrebno sodelovanje med pristojnimi organi in organi v tretjih državah. Pristojni organi morajo zato z organi v tretjih državah skleniti ustrezne sporazume. Organ ESMA mora usklajevati pripravo teh sporazumov o sodelovanju in izmenjavo informacij, ki so jih posredovale tretje države, med pristojnimi organi.

(31)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznavata zlasti Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, priznano v členu 16 PDEU in členu 8 Listine. Preglednost v zvezi z znatnimi neto kratkimi pozicijami, vključno z javnim razkritjem ob preseganju določene mejne vrednosti, kot je predvideno v tej uredbi, je potrebna zlasti zaradi stabilnosti finančnih trgov in varstva vlagateljev. Preglednost bo regulativnim organom omogočila, da spremljajo uporabo kratke prodaje v povezavi z goljufivimi strategijami in ugotavljajo njene učinke na dobro delovanje trgov. Poleg tega lahko preglednost pomaga preprečevati asimetrijo informacij in hkrati zagotavlja, da so vsi udeleženci na trgu ustrezno obveščeni o tem, v kolikšnem obsegu prodaja na kratko vpliva na cene. Vsaka izmenjava ali prenos informacij med pristojnimi organi mora biti v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(5). Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani organa ESMA mora biti v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Unije in o prostem pretoku takih podatkov(6), ki se morajo v celoti uporabljati za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe.

(32)  Države članice bi morale na podlagi smernic, ki jih sprejme organ ESMA, in upoštevaje sporočilo Komisije o okrepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev določiti pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in zagotoviti, da se tudi izvajajo. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne. Navsezadnje bi bilo treba v Uniji vzpostaviti usklajen sistem kazni.

█

(34)  Da bi lahko [...], bi morala biti Komisija v skladu s členom 290 PDEU pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s podrobnostmi izračuna kratkih pozicij, kadar ima fizična ali pravna oseba nekrito pozicijo v zamenjavi kreditnega tveganja, s pragi za priglasitev ali razkritje ter z dodatnimi opredelitvami meril in dejavnikov za določanje, kdaj neugoden dogodek ali razvoj resno ogroža finančno stabilnost ali tržno zaupanje v državi članici ali Uniji. Zlasti pomembno je, da Komisija med svojim pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Organ ESMA bi moral imeti s svojim svetovanjem Komisiji osrednjo vlogo pri zasnovi delegiranih aktov.

(35)  Komisija mora Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o primernosti poročanja in predvidenih pragov za javno razkritje, izvajanja omejitev in zahtev v zvezi s preglednostjo neto kratkih pozicij ter vseh drugih omejitev ali pogojev v zvezi s prodajo na kratko in zamenjavami kreditnega tveganja.

(36)  Čeprav so nacionalni pristojni organi primernejši za spremljanje razvoja na trgu in ga bolje poznajo, se lahko skupni učinek težav, povezanih s prodajo na kratko in zamenjavami kreditnega tveganja, v celoti zajame samo na ravni Unije. Zato je mogoče cilje te uredbe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji bolje doseči na ravni Unije, ki lahko sprejme ustrezne ukrepe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(37)  Ker so nekatere države članice že uvedle omejitve prodaje na kratko in ker je treba, preden se bo začel okvir, ki bo uveden, smiselno uporabljati, sprejeti delegirane akte in zavezujoče tehnične standarde, je treba predvideti dovolj dolgo obdobje pred začetkom veljavnosti Uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe

Člen 2

Opredelitve

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(e)  „matična država članica“ reguliranega trga, investicijskega podjetja, ki upravlja večstranski sistem trgovanja, ali drugega investicijskega podjetja pomeni matično državo članico tega reguliranega trga ali investicijskega podjetja v smislu člena 4(1)(20) Direktive 2004/39/ES;

2.  Komisija na podlagi delegiranih aktov v skladu s členom 36 sprejme ukrepe za podrobnejšo opredelitev pojmov iz odstavka 1, zlasti natančno opredelitev, kdaj se šteje, da fizična ali pravna oseba poseduje finančni instrument za namene opredelitve prodaje na kratko iz člena 1(p).

Člen 3

Kratke in dolge pozicije

1.  Za namene te uredbe se za kratko pozicijo v izdanem delniškem kapitalu družbe ali izdanih državnih dolžniških instrumentih države članice ali Unije šteje pozicija, ki je posledica enega od naslednjega:

2.  Za namene te uredbe se za dolgo pozicijo v izdanem delniškem kapitalu družbe ali izdanih državnih dolžniških instrumentih države članice ali Unije šteje pozicija, ki je rezultat enega od naslednjega:

3.  Za namene odstavka 1 izračun kratke pozicije, ob upoštevanju katere koli kratke pozicije, ki je v posredni lasti ustrezne osebe (vključno z indeksom, košarico vrednostnih papirjev ali deležem v indeksnih investicijskih skladih ali podobnih entitetah), opravi zadevna fizična ali pravna oseba, pri čemer smiselno upošteva javno dostopne informacije o sestavi ustreznega indeksa ali košarice vrednostnih papirjev ter deležu, ki ga ima zadevni indeksni investicijski sklad ali podobna entiteta. Da ne bi prišlo do dvoma, se pri izračunu kratke pozicije ne sme od nikogar zahtevati, da bi moral pri komer koli pridobiti informacije glede sestave v realnem času.

Za namene odstavka 2 izračun dolge pozicije za vse namene vključuje delež zadevne osebe v obvezniškem ali dolžniškem vrednostnem papirju, ki ga je mogoče pretvoriti v delnice, ki jih izda zadevno podjetje.

Za namene odstavkov 1 in 2 se pri izračunu kratke in dolge pozicije v državnih dolžniških instrumentih upoštevajo zamenjave kreditnega tveganja, povezane s finančno obveznostjo ali kreditnim dogodkom v zvezi z državo članico ali Unijo.

4.  Za namene te uredbe se pozicija, ki ostane po odbitku dolge pozicije fizične ali pravne osebe v izdanem delniškem kapitalu družbe od kratke pozicije fizične ali pravne osebe v tem kapitalu, šteje za neto kratko pozicijo v izdanem delniškem kapitalu te družbe.

5.  Za namene te uredbe se pozicija, ki ostane po odbitku dolge pozicije fizične ali pravne osebe v izdanih državnih dolžniških instrumentih države članice ali Unije od kratke pozicije fizične ali pravne osebe v teh dolžniških instrumentih, šteje za neto kratko pozicijo v izdanih državnih dolžniških instrumentih države članice ali Unije.

6.  Izračun iz odstavkov 1 do 5 za državne dolžniške instrumente se opravi za vsako posamezno državo članico ali za Unijo, tudi če ločeni subjekti znotraj države članice ali Unije izdajo državne dolžniške instrumente v imenu države članice ali Unije.

Kadar gre za dejavnosti upravljanja skladov, kjer se v zvezi s posameznim izdajateljem uporabljajo različne naložbene strategije z uporabo ločenih skladov, ki jih upravlja isti upravitelj, se izračun neto kratkih in neto dolgih pozicij za namene odstavkov 3, 4 in 5 izvede za vsak posamezni sklad. Če se v zvezi s posameznim izdajateljem uporablja ista naložbena strategija z uporabo več kot enega sklada, se neto kratke in neto dolge pozicije vsakega posameznega sklada seštejejo. Če se dva ali trije portfelji znotraj istega subjekta upravljajo na diskrecijski podlagi in se za posameznega izdajatelja uporablja ista naložbena strategija, se te pozicije pri izračunu neto kratkih in neto dolgih pozicij seštejejo. Če se portfelj stranke upravlja na nediskrecijski podlagi, je izračun neto kratke in neto dolge pozicije pravna odgovornost stranke.

7.  Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 36 določi:

Člen 4

Nekrita pozicija v zamenjavi kreditnega tveganja

1.  Za namene te uredbe se šteje, da ima fizična ali pravna oseba nekrito pozicijo v zamenjavi kreditnega tveganja v zvezi s finančno obveznostjo države članice ali Unije, kadar zamenjava kreditnega tveganja ni namenjena varovanju pred tveganjem plačilne nesposobnosti izdajatelja, kadar ima fizična ali pravna oseba dolgo pozicijo v državnih dolžniških instrumentih istega izdajatelja, ali pred tveganjem za zmanjšanje vrednosti premoženja ali portfelja fizične ali pravne osebe, če je vrednost tega premoženja ali portfelja v pozitivni korelaciji s padanjem cene finančne obveznosti države članice ali Unije v primeru zmanjšane kreditne sposobnosti države članice ali Unije. Stranka v poslu zamenjave kreditnega tveganja, ki mora izvesti plačilo ali plačati nadomestilo v primeru plačilne nesposobnosti referenčnega subjekta ali kreditnega dogodka v zvezi z njim, zaradi te obveznosti nima nekrite pozicije za namene tega odstavka.

2.  Komisija za namene odstavka 1 z delegiranimi akti v skladu s členom 36 določi:

Poglavje II

Preglednost neto kratkih pozicij

Člen 5

Priglasitev znatnih neto kratkih delniških pozicij pristojnim organom

1.  Fizična ali pravna oseba, ki ima neto kratko pozicijo v izdanem delniškem kapitalu družbe, katere delnice so uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja, vsakič, ko pozicija doseže zadevni prag za priglasitev iz odstavka 2 ali pade podenj, to priglasi zadevnemu pristojnemu organu.

2.  Zadevni prag za priglasitev je 0,2 % vrednosti izdanega delniškega kapitala zadevne družbe in nato vsakega 0,1 % nad tem.

3.  Evropski nadzorni organ (ESMA) lahko po potrebi izda in pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji mnenje o prilagoditvi pragov iz odstavka 2, pri čemer upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih. Komisija lahko v roku treh mesecev po prejetju mnenja organa ESMA spremeni prage iz odstavka 2 na podlagi delegiranih aktov v skladu s členom 36, upoštevaje razvoj finančnih trgov.

3a.  Priglasitev iz tega člena se izvede v skladu s členom 9, izračun neto kratkih pozicij pa v skladu s členom 3.

Člen 6

Priglasitev prodaj na kratko pristojnim organom

Vsa investicijska podjetja in vsi členi reguliranega trga ali večstranskega sistema trgovanja v poročila o transakciji iz člena 25(3) Direktive 2004/39/ES vključijo polje, v katerem pri transakcijah z delnicami označijo, ali gre za prodajo na kratko ali ne. Posredniki, ki izvajajo prodaje na kratko, v poročilu o transakciji, ki ga konec trgovalnega dne posredujejo pristojnemu organu, te prodaje ustrezno označijo. Te informacije se javnosti ne razkrijejo.

Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 36 opredeli, na kakšen način se te informacije sporočijo pristojnim organom.

Člen 7

Javno razkritje znatnih neto kratkih delniških pozicij

1.  Zadevni pristojni organ objavi podrobnosti o poziciji vsakič, ko ta doseže prag za objavo iz odstavka 2 ali pade podenj. Pri tem razkritju se ne razkrije istovetnost imetnika posameznih neto kratke pozicije.

2.  Zadevni prag za razkritje je 0,5% vrednosti izdanega delniškega kapitala zadevne družbe in nato vsakega 0,1 % nad tem.

3.  Organ ESMA lahko po potrebi izda in pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji mnenje o prilagoditvi pragov iz odstavka 2, pri čemer upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih.

Komisija lahko v roku treh mesecev po prejetju mnenja organa ESMA spremeni prage iz odstavka 2 na podlagi delegiranih aktov v skladu s členom 36, upoštevaje razvoj finančnih trgov.

3a.  Priglasitve iz tega člena se izvedejo v skladu s členom 9, izračun neto kratkih pozicij pa v skladu s členom 3.

Člen 8

Priglasitev znatnih neto kratkih pozicij v državnih dolžniških instrumentih in zamenjavah kreditnega tveganja pristojnim organom

1.  Fizična ali pravna oseba, ki ima neto kratko pozicijo v zvezi z izdanim državnim dolžniškim instrumentom države članice ali Unije, vsakič, ko ta pozicija doseže prag za priglasitev za zadevno državo članico ali Unijo ali pade podenj, to priglasi zadevnemu pristojnemu organu.

█

2.  Zadevni pragi za priglasitev zajemajo začetni znesek in nato dodatne stopnje v zvezi z vsako državo članico in Unijo, kakor je določeno v ukrepih, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 3. Organ ESMA na svojem spletnem mestu objavi prage za priglasitev za vse države članice.

3.  Komisija na podlagi delegiranih aktov v skladu s členom 36 opredeli zneske in dodatne stopnje iz odstavka 2, za kar veljata pogoja:

3a.  Priglasitve iz tega člena se izvedejo v skladu s členom 9, izračun neto kratkih pozicij pa v skladu s členom 3.

Člen 9

Metoda priglasitve in razkritja

1.  V vsaki priglasitvi v skladu s členom 5 ▌ali 8 se navedejo podatki o identiteti fizične ali pravne osebe, ki ima zadevno pozicijo, o njeni velikosti, izdajatelju, čigar vrednostne papirje zadeva, in datum, na katerega se je pozicija ustvarila, spremenila ali zaprla.

Razkritje iz člena 7 zajema anonimne podatke o velikosti zadevne pozicije, izdajatelju, čigar vrednostne papirje zadeva, ter datum, ko je nastala, se spremenila ali zaprla.

Za namene členov 5, 7 in 8 fizične in pravne osebe, ki posedujejo znatne neto kratke pozicije, pet let vodijo evidenco o bruto pozicijah, ki tvorijo znatno neto kratko pozicijo.

2.  Izračun neto kratke pozicije se izvede konec trgovalnega dne, na katerega ima fizična ali pravna oseba zadevno pozicijo, razen v avtomatiziranem nočnem trgovanju, kjer mora biti referenca T + 1. Priglasitev ali razkritje se izvede najpozneje naslednji trgovalni dan ob 15.30.

3.  Priglasitev informacij zadevnemu pristojnemu organu se izvede v skladu z ureditvijo iz člena 12(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006.

4.  Javno razkritje informacij iz člena 7 se izvede tako, da je zagotovljen hiter in nediskriminatoren dostop do informacij. Informacije se dajo na voljo uradno določenemu mehanizmu matične države članice izdajatelja delnic iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu(9).

5.  Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena organ ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov in z njimi opredeli, katere informacije je treba priglasiti za namene odstavka 1. Organ ESMA Komisiji predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov do [31. decembra 2011].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka█ v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

█

6.  Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 4, organ ESMA oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerih se opredelijo načini, kako se lahko informacije razkrijejo javnosti. Organ ESMA Komisiji predloži osnutke navedenih izvedbenih tehničnih standardov do [31. decembra 2011].

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 10

Uporaba zunaj Unije

Zahteve v zvezi s priglasitvijo in razkritjem v skladu s členi 5, 7 in 8 veljajo za fizične ali pravne osebe, ne glede na to, ali prebivajo oziroma imajo sedež v Uniji ali zunaj nje.

Člen 11

Informacije, ki se zagotovijo organu ESMA

1.  Pristojni organi vsako četrtletje organu ESMA predložijo povzetek informacij o neto kratkih pozicijah v delnicah ali državnih dolžniških instrumentih█, katerih zadevni pristojni organ so in za katere prejemajo priglasitve v skladu s členi 5 do 8.

2.  Organ ESMA lahko za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo od zadevnega pristojnega organa države članice kadarkoli zahteva dodatne informacije o neto kratkih pozicijah v delnicah ali državnih dolžniških instrumentih█.

Pristojni organ zahtevane informacije predloži organu ESMA najpozneje v sedmih koledarskih dneh. Pristojni organ v primeru neugodnih dogodkov ali razvoja dogodkov, ki bi utegnil resno ogroziti finančno stabilnost ali zaupanje v trg v državi članici ali v drugih državah članicah, organu ESMA zahtevane informacije zagotovi v roku 24 ur.

2a.  Da se zagotovi dosledna usklajenost tega člena, organ ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov in z njimi opredeli, katere informacije je treba v skladu z odstavkoma 1 in 2 priglasiti. Navedeni osnutek do [31. decembra 2011] predloži Komisiji.

Pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka se v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 prenese na Komisijo.

2b.  Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, organ ESMA oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerih se opredeli oblika informacij, ki jih je treba zagotovi v skladu z odstavkoma 1 in 2. Navedeni osnutek do [31. decembra 2011] predloži Komisiji.

Pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka se v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 podeli Komisiji.

Poglavje III

Obravnavanje nekrite prodaje na kratko in zamenjav kreditnega tveganja

Člen 12

Omejitve v zvezi z nekrito prodajo na kratko in zamenjavami kreditnega tveganja

1.  Fizična ali pravna oseba lahko izvede kratko prodajo delnice, ki je bila uvrščena v trgovanje na mestu trgovanja, ali kratko prodajo državnega dolžniškega instrumenta samo, kadar je ob koncu trgovalnega dne izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1a.  Fizična ali pravna oseba lahko sklepa transakcije zamenjav kreditnega tveganja v zvezi z obveznostjo države članice ali Unije samo, če to transakcija ne povzroči nekrite pozicije v državnih dolžniških instrumentih, kakor je navedeno v členu 4.

2.  Da se zagotovi dosledna usklajenost tega člena, organ ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih se opredelijo vrste dogovorov ali ureditev, ki ustrezno zagotavljajo, da bo delnica ali državni dolžniški instrument na voljo za poravnavo. Organ ESMA zlasti upošteva potrebo po ohranitvi učinkovitosti trgov, zlasti trga državnih obveznic in trga začasnih prodaj državnih obveznic (trg repo). Osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2011 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

█

Člen 14

Izjema, kadar je glavno mesto trgovanja zunaj Unije

1.  Členi 5, 7, 12 in 13 se ne uporabljajo za delnice družbe, ki so uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja v Uniji, če je njihovo glavno mesto trgovanja v državi zunaj Unije.

2.  Zadevni pristojni organ za delnice družbe, s katerimi se trguje na mestu trgovanja v Uniji in na mestu trgovanja zunaj Unije, vsaj vsaki dve leti določi, ali je glavno mesto trgovanja zadevnih delnice zunaj Unije.

Zadevni pristojni organ priglasi organu ESMA vse delnice, za katere je ugotovil, da je njihovo glavno mesto trgovanja zunaj Unije.

Organ ESMA vsaki dve leti objavi seznam delnic, katerih glavno mesto trgovanja je zunaj Unije. Seznam velja dve leti.

3.  Da se zagotovi dosledna usklajenost tega člena, organ ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih se opredeli metoda za izračun prometa, na podlagi katerega se določi glavno mesto trgovanja delnice. Navedeni osnutek do 31. decembra 2011 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 2, organ ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo:

Organ ESMA Komisiji predloži osnutek navedenih izvedbenih tehničnih standardov najpozneje do [31. decembra 2011].

Pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka se v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 podeli Komisiji.

Člen 15

Izjema za dejavnost vzdrževanja trga in za dejavnosti na primarnem trgu

1.  Členi 5, 6, 7, 8 in 12 se ne uporabljajo za dejavnosti vzdrževanja trga.
█

2.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 36 sprejme delegirane akte, ki potrjujejo, da pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da trg z dovoljenjem v tej tretji državi izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so za namen uporabe izjeme iz odstavka 1 enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES, Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)(10) ter Direktivo 2004/109/ES, ter da zanje v tej tretji državi veljata učinkovit nadzor in izvrševanje.

3.  Člena 8 in 12 se ne uporabljata za dejavnosti fizične ali pravne osebe, ki kot pooblaščeni primarni trgovec na podlagi dogovora z izdajateljem državnega dolžniškega instrumenta v zvezi s finančnim instrumentom, s katerim se trguje na primarnem ali sekundarnem trgu za državne dolžniške instrumente, deluje v lastnem imenu.

4.  Členi 5, 6, 7 in 12 se ne uporabljajo za fizično ali pravno osebo, ki izvede kratko prodajo vrednostnega papirja ali ima neto kratko pozicijo v zvezi z izvajanjem stabilizacije v skladu s Poglavjem III Uredbe Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov(11).

5.  Izjeme iz odstavkov 1 in 3 se uporabljajo samo, kadar zadevna fizična ali pravna oseba pred tem pisno priglasi zadevnemu pristojnemu organu svoje matične države članice, da namerava uporabiti izjemo. Priglasitev se izvede najmanj trideset koledarskih dni pred nameravano uporabo izjeme.

6.  Pristojni organ matične države članice lahko prepove uporabo izjeme, kadar meni, da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje pogojev zanjo. Vsaka prepoved se določi v roku trideset koledarskih dni iz prejšnjega odstavka ali po tem, če pristojni organ ugotovi, da oseba zaradi spremenjenih razmer ne izpolnjuje več pogojev.

7.  Subjekt iz tretje države, ki nima dovoljenja v Uniji, pošlje priglasitev iz odstavka 5 pristojnemu organu glavnega mesta trgovanja v Uniji, na katerem trguje.

8.  Fizična ali pravna oseba, ki izvede priglasitev v skladu z odstavkom 5, pristojnemu organu svoje matične države članice čim prej pisno priglasi spremembe, ki vplivajo na njeno upravičenost do izjeme.

9.  Zadevni pristojni organ matične države članice lahko od fizične ali pravne osebe, ki uporablja izjeme iz odstavka 1, 3 ali 4, pisno zahteva informacije o njenih kratkih pozicijah ali dejavnostih, ki se izvajajo v okviru izjeme. Fizična ali pravna oseba predloži informacije najpozneje štiri koledarske dni po tem, ko je bila podana zahteva.

10.  Zadevni pristojni organ v dveh tednih od priglasitve v skladu z odstavkom 5 ali 8 organu ESMA priglasi vzdrževalce trga in pooblaščene primarne trgovce, ki uporabljajo izjemo, ter vzdrževalce trga in pooblaščene primarne trgovce, ki je ne uporabljajo več.

11.  Organ ESMA seznam vzdrževalcev trga in pooblaščenih primarnih trgovcev, ki uporabljajo izjemo, objavi na svoji spletni strani in ga posodablja.

Poglavje V

Pooblastila za posredovanje pristojnih organov in organa esma

Oddelek 1

Pooblastila pristojnih organov

Člen 16

Razkritje v izjemnih razmerah

1.  Pristojni organ države članice lahko od fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo neto kratke pozicije v določenem finančnem instrumentu ali kategoriji finančnih instrumentov, zahteva, da priglasijo ali javnosti razkrijejo podrobnosti o poziciji vsakič, ko doseže ali pade pod prag za priglasitev, ki ga je določil pristojni organ, in kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za finančne instrumente, za katere se preglednost že zahteva v skladu s členi 5 do 8.

Člen 16a

Priglasitev posojevalcev v izjemnih razmerah

1.  Pristojni organ države članice lahko sprejme ukrep iz odstavka 2, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

2.  Pristojni organ države članice lahko od fizičnih ali pravnih oseb, ki posojajo posebne finančne instrumente ali kategorije finančnih instrumentov, zahteva, da priglasijo vsa neobičajna povišanja pristojbin, ki se zahtevajo za tovrstno posojanje.

Člen 17

Omejitve prodaje na kratko in podobnih transakcij v izjemnih razmerah

1.  Pristojni organ države članice, v kateri je glavno mesto trgovanja s finančnim instrumentom, lahko sprejme ukrep iz odstavka 2 ali 3, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

2.  Pristojni organ države članice lahko prepove ali določi pogoje za fizične in pravne osebe, ki izvedejo:

3.  Pristojni organ države članice lahko fizičnim ali pravnim osebam prepreči transakcije, povezane s finančnimi instrumenti, ali omeji vrednost transakcij, ki se lahko sklenejo s finančnim instrumentom.

4.  Ukrep iz odstavka 2 ali 3 lahko velja za transakcije v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti, finančnimi instrumenti točno določene kategorije ali s točno določenim finančnim instrumentom. V katerih okoliščinah ukrep velja ali katere izjeme zanj veljajo, lahko opredeli zadevni pristojni organ. Izjeme se lahko določijo zlasti za dejavnosti vzdrževanja trga in dejavnosti na primarnem trgu.

Člen 18

Omejitve za transakcije zamenjav kreditnega tveganja v izjemnih razmerah

1.  Pristojni organ države članice lahko fizičnim ali pravnim osebam omeji sklepanje transakcij zamenjav kreditnega tveganja v zvezi s finančno obveznostjo lastne države članice ali omeji vrednost nekritih pozicij v zamenjavah kreditnega tveganja, ki jih lahko fizične ali pravne oseba prevzamejo v zvezi s finančno obveznostjo lastne države članice, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

2.  Ukrep iz odstavka 1 lahko velja za transakcije zamenjav kreditnega tveganja določene kategorije ali za določene transakcije zamenjav kreditnega tveganja. V katerih okoliščinah ukrep velja ali katere izjeme zanj veljajo, lahko opredeli zadevni pristojni organ. Izjeme se lahko določijo zlasti za dejavnosti vzdrževanja trga in dejavnosti na primarnem trgu.

2a.  Pristojni organ, ki je sprejel ukrep po odstavku 1, lahko zaprosi organ ESMA, naj razmisli o uporabi svojih pooblastil po členu 24(1)(c), če bi bilo treba zaradi obravnavanih neugodnih dogodkov ali razvoja dogodkov uvesti ukrep na ravni Unije.

Člen 19

Pooblastilo za začasno omejitev prodaje finančnih instrumentov na kratko v primeru znatnega padca cene

1.  Kadar cena finančnega instrumenta na mestu trgovanja v enem trgovalnem dnevu pade s končne cene prejšnjega trgovalnega dne na trgovalnem mestu za vrednost iz odstavka 4, pristojni organ matične države članice za to mesto trgovanja presodi, ali je primerno, da se fizičnim ali pravnim osebam prepove ali omeji kratka prodaja tega finančnega instrumenta na tem mestu trgovanja ali kako drugače omejijo transakcije z njim na tem mestu trgovanja, da se prepreči nenadzorovan padec cene finančnega instrumenta.

Kadar se pristojni organ v skladu s prvim pododstavkom prepriča, da je to primerno, v primeru delnice ali dolžniškega instrumenta osebam prepove ali omeji prodajo na kratko na zadevnem mestu trgovanja, če gre za drugo vrsto finančnega instrumenta, pa transakcije z njim na tem mestu trgovanja omeji.

2.  Ukrep velja za obdobje, ki ne presega konca trgovalnega dne po trgovalnem dnevu, ko je prišlo do padca cene. Pristojni organ matične države članice lahko ukrep podaljša, če to upravičujejo razlogi za ukrep.

3.  Ukrep velja v okoliščinah ali pa zanj veljajo izjeme, ki jih opredeli pristojni organ. Izjeme se lahko določijo zlasti za dejavnosti vzdrževanja trga in dejavnosti na primarnem trgu.

3a.  Po prejetju priglasitve od pristojnega organa, da bo fizičnim ali pravnim osebam prepove ali omeji kratko prodajo finančnega instrumenta na mestu trgovanja ali kako drugače omeji transakcije z njim na tem mestu trgovanja, organ ESMA pred začetkom naslednjega trgovalnega dne presodi, ali bi bilo ustrezno razširiti ukrep na vsa mesta trgovanja, kjer se trguje s tem finančnim instrumentom in ki jih zadeva ukrep v skladu s členom 24.

4.  V primeru delnice znaša padec vrednosti 10 % ali več, za ostale kategorije finančnih instrumentov pa znesek opredeli Komisija.

Organ ESMA lahko po potrebi izda in pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji mnenje o prilagoditvi pragov iz odstavka 4, pri čemer upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih.

Komisija v roku treh mesecev po prejetju mnenja organa ESMA z delegiranimi akti v skladu s členom 36█ določi možnosti za obdobje uporabe ukrepa in padec vrednosti za finančne instrumente█, upoštevaje posebnosti posamezne kategorije finančnih instrumentov in razlike zaradi nestanovitnosti cen.

5.  Da se zagotovi dosledno usklajenost tega člena, organ ESMA oblikuje osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih se opredeli metoda za izračun 10-odstotnega padca za delnice in padca vrednosti iz odstavka 4, ki ga določi Komisija. Organ ESMA Komisiji predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2011.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20

Obdobje omejitev

Ukrepi v skladu s členi 16, 16a, 17 in 18 sprva veljajo tri mesece od datuma objave obvestila iz člena 21.

Če razlogi za sprejeti ukrep še vedno obstajajo, se lahko ukrep podaljša, vendar največ za tri mesece. Če se ukrep po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati.

Člen 21

Obvestilo o omejitvah

1.  Pristojni organ na svoji spletni strani objavi obvestilo o sklepu o uvedbi ali podaljšanju ukrepov iz odstavkov 16 do 19.

2.  V obvestilu se navedejo vsaj podrobnosti o:

3.  Ukrep v skladu s členi 16 do 19 začne veljati, ko je obvestilo objavljeno ali po objavi na datum, določen v obvestilu, in velja samo za transakcije, sklenjene po začetku veljavnosti ukrepa.

Člen 22

Priglasitev organu ESMA in drugim pristojnim organom

1.  Pred uvedbo ali podaljšanjem ukrepa iz členov 16, 16a, 17 ali 18 in pred uvedbo omejitve iz člena 19 pristojni organ priglasi predlagani ukrep organu ESMA in drugim pristojnim organom.

2.  Priglasitev zajema podrobnosti o predlaganih ukrepih, kategorijo finančnih instrumentov in transakcij, za katere se bodo uporabljali, dokaze, ki podpirajo razloge za uvedbo ukrepov, in čas, kdaj naj bi začeli veljati.

3.  Priglasitev predlagane uvedbe ali podaljšanja ukrepa v skladu s členi 16, 16a, 17 in 18 se izvede najmanj 24 ur, preden naj bi ukrep začel veljati ali bi bil podaljšan. Kadar ni mogoče upoštevati 24-urnega roka, lahko pristojni organ priglasitev izjemoma izvede manj kot 24 ur pred začetkom veljavnosti ukrepa. Priglasitev v skladu s členom 19 se izvede, preden naj bi ukrep začel veljati.

4.  Pristojni organ države članice, ki prejme priglasitev po tem členu, lahko sprejme ukrepe v skladu s členi 16 do 19 v tej državi članici, kadar je ugotovljeno, da je ukrep potreben ukrep za podporo drugemu pristojnemu organu. Kadar namerava pristojni organ sprejeti ukrepe, prav tako pošlje obvestilo v skladu z odstavki 1 do 3.

Oddelek 2

Pooblastila organa ESMA

Člen 23

Usklajevanje s strani organa ESMA

1.  Organ ESMA ima vlogo spodbujevalca in usklajevalca v zvezi z ukrepi, ki jih pristojni organi sprejmejo v skladu z oddelkom 1. Zlasti zagotovi, da pristojni organi pri ukrepih iz oddelka 1 uporabljajo dosleden pristop, kar zlasti velja, kadar je treba uporabiti pooblastila za posredovanje iz oddelka 1, za naravo uvedenih ukrepov, njihov začetek veljavnosti in trajanje.

2.  Po prejemu priglasitve ukrepa v skladu s členom 22, ki ga je treba uvesti ali podaljšati v skladu s členom 16, 16a, 17 ali 18, organ ESMA v 24 urah izda odločitev o tem, ali je ukrep ali predlagani ukrep za obravnavo izjemnih razmer potreben. V odločitvi navede, ali so se po njegovem mnenju pojavili neugodni dogodki ali neugoden razvoj dogodkov, ki resno ogroža finančno stabilnost ali tržno zaupanje v eni ali več držav članic, ali je ukrep ali predlagani ukrep primeren in sorazmeren za obravnavanje nevarnosti in ali je predlagano trajanje ukrepov upravičeno. Če meni, da je za obravnavo grožnje potreben ukrep drugega pristojnega organa, to v svoji odločitvi tudi navede in zahteva od zadevnega pristojnega organa, da ga v 24 urah uvede. Odločitev objavi na svoji spletni strani.

3.  Če organ ESMA meni, da bi bilo treba sprejeti ukrep na ravni Unije, je njegova odločitev za pristojne organe zavezujoča, ukrep pa se uvede v 24 urah.

3a.  Organ ESMA redno pregleduje ukrepe po tem členu, v vsakem primeru pa vsaj na tri mesece. Če se ukrep po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati.

Člen 24

Pooblastila za posredovanje organa ESMA

1.  V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1095/2010 organ ESMA sprejme, kadar so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 2, enega ali več naslednjih ukrepov:

Zadevni pristojni organ lahko opredeli, v katerih okoliščinah ukrep velja in ali zanj veljajo izjeme. Izjeme se lahko določijo zlasti za dejavnosti vzdrževanja trga in dejavnosti na primarnem trgu.

2.  Organ ESMA sprejme sklep iz odstavka 1 samo, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

3.  Pri sprejetju ukrepov iz odstavka 1 organ ESMA upošteva, v kolikšni meri:

Če pristojni organ ali pristojni organi sprejmejo ukrep iz člena 16, 16a, 17 ali 18, lahko organ ESMA sprejme ukrep iz odstavka 1, ne da bi izdal odločitev iz člena 23.

4.  Preden uvede ali podaljša ukrep iz odstavka 1, se po potrebi posvetuje z Evropskim odborom za sistemska tveganja in drugimi zadevnimi organi.

5.  Preden uvede ali podaljša ukrep iz odstavka 1, organ ESMA zadevnim organom priglasi predlagani ukrep. Priglasitev zajema podrobnosti o predlaganih ukrepih, kategorijo finančnih instrumentov in transakcij, za katere se bodo uporabljali, dokaze, ki podpirajo razloge za uvedbo ukrepov, in čas, kdaj naj bi začeli veljati.

6.  Priglasitev je treba izvesti najmanj 24 ur, preden naj bi ukrep začel veljati ali bi bil podaljšan. Kadar ni mogoče upoštevati 24-urnega roka, lahko organ ESMA priglasitev izjemoma izvede manj kot 24 ur pred začetkom veljavnosti ukrepa.

7.  Organ ESMA obvestilo o sklepu o uvedbi ali podaljšanju ukrepov iz odstavka 1 objavi na svoji spletni strani. V njem navede vsaj:

8.  Ukrep začne veljati, ko je obvestilo objavljeno ali po objavi na datum, določen v obvestilu, in velja samo za transakcije, sklenjene po začetku veljavnosti ukrepa.

9.  Organ ESMA svoje ukrepe iz odstavka 1 pregleduje v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če se ukrep po treh mesecih ne podaljša, samodejno preneha veljati. Za podaljšanje ukrepov se uporabljajo odstavki 2 do 8.

10.  Ukrep, ki ga v skladu s tem členom sprejme organ ESMA, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu z oddelkom 1.

Člen 25

Dodatna opredelitev neugodnih dogodkov ali neugodnega razvoja

Merila in dejavnike, ki jih morajo pristojni organi in organ ESMA upoštevati pri odločanju, ali obstajajo neugodni dogodki ali neugoden razvoj iz členov 16, 16a, 17, 18 in 23 ter grožnje iz člena 24(2)(a), opredeli Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 36 ter ob upoštevanju pogojev iz členov 37 in 38.

Poglavje VI

Vloga pristojnih organov

Člen 26

Pristojni organi

Vsaka država članica določi pristojni organ za namen te uredbe. Ta organ je javni organ. Države članice o tem obvestijo Komisijo, organ ESMA in pristojne organe drugih držav članic.

Člen 27

Pooblastila pristojnih organov

1.  Pristojni organi imajo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje nalog v skladu s to uredbo. Svoja pooblastila izvajajo na naslednje načine:

2.  Za opravljanje svojih nalog imajo pristojni organi držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo naslednja pooblastila:

3.  Pristojni organi držav članic imajo ne glede na odstavka 2(a) in (b) pooblastilo, da v posameznih primerih od fizične ali pravne osebe, ki sklene transakcijo zamenjave kreditnega tveganja, zahtevajo:

Člen 28

Preiskave organa ESMA

Organ ESMA lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi s kakim vprašanjem ali ravnanjem, povezanim s prodajo na kratko ali uporabo instrumentov zamenjave kreditnega tveganja, da presodi, ali utegne to vprašanje ali ravnanje ogroziti finančno stabilnost ali tržno zaupanje v Uniji.

Organ ESMA v treh mesecih po preiskavi objavi poročilo, v katerem navede ugotovitve in priporočila v zvezi s tem vprašanjem ali ravnanjem.

Člen 29

Poslovna skrivnost

1.  Obveznost poslovne skrivnosti velja za vse fizične ali pravne osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnem organu, drugem organu, fizični ali pravni osebi, na katero je pristojni organ prenesel naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih je pristojni organ pogodbeno zaposlil. Zaupne informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni fizični ali pravni osebi ali organu, razen kadar je razkritje potrebno v sodnih postopkih.

2.  Vse informacije, ki si jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe in ki zadevajo poslovne ali operativne razmere in druge gospodarske ali osebne zadeve, štejejo za zaupne največ 10 let in zanje ta čas velja poslovna skrivnost, razen kadar pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se informacije lahko razkrijejo ali če je razkritje potrebno za sodne postopke.

Člen 30

Obveznost sodelovanja

Pristojni organi držav članic sodelujejo, kadar je to potrebno ali koristno za namene te uredbe. Pristojni organi si brez odlašanja izmenjajo zlasti informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki jih imajo po tej uredbi.

Člen 30a

Sodelovanje z organom ESMA

1.  Pristojni organi za namene te uredbe sodelujejo z organom ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2.  V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 mu brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.

Člen 31

Sodelovanje v primeru zahteve za inšpekcijske preglede ali preiskave na kraju samem

1.  Pristojni organ države članice lahko zahteva pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

Pristojni organ obvesti organ ESMA o vsaki zahtevi iz prvega pododstavka. Preiskave ali inšpekcijske preglede s čezmejnim učinkom usklajuje organ ESMA.

2.  Kadar pristojni organ prejme zahtevo od pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko:

2a.  Evropski nadzorni organ (ESMA) lahko vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem izvaja z najavo ali brez najave.

Izvedbo posameznih preiskovalnih nalog in inšpekcijskih pregledov na kraju samem lahko zahteva tudi od pristojnih organov držav članic.

Člen 32

Sodelovanje s tretjimi državami

1.  Pristojni organi sklenejo s pristojnimi organi tretjih držav sporazume o sodelovanju glede izmenjave informacij z nadzornimi organi v tretjih državah, uveljavljanja obveznosti iz te uredbe v tretjih državah in sprejetja podobnih ukrepov s strani pristojnih organov za dopolnitev ukrepov, sprejetih po členih 16 do 25.

Kadar namerava pristojni organ skleniti tovrstni sporazum, o tem obvesti organ ESMA in druge pristojne organe.

1a.  Informacije, pridobljene od pristojnih organov tretjih držav, pristojni organi v skladu s členom 30 posredujejo organu ESMA.

2.  Organ ESMA usklajuje pripravo sporazumov o sodelovanju med pristojnimi organi držav članic in zadevnimi nadzornimi organi tretjih držav. Organ ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme smernice za pripravo modela sporazuma, ki ga uporabijo pristojni organi.

Organ ESMA usklajuje tudi izmenjavo informacij, pridobljenih od nadzornih organov tretjih držav, med pristojnimi organi, ki so lahko pomembne za sprejetje ukrepov iz členov 16 do 25.

3.  Pristojni organi sklenejo sporazume o sodelovanju glede izmenjave informacij z nadzornimi organi tretjih držav samo, kadar za razkrite informacije velja varstvo poslovne skrivnosti, ki je vsaj enakovredno tistemu iz člena 29. Taka izmenjava informacij mora biti namenjena opravljanju nalog navedenih pristojnih organov.

Člen 33

Prenos in hranjenje osebnih podatkov

Države članice v zvezi s prenosom osebnih podatkov med državami članicami ali med državami članicami in tretjo državo uporabljajo Direktivo 95/46/ES. Organ ESMA pri prenosu osebnih podatkov na države članice ali tretjo državo spoštuje Uredbo (ES) št. 45/2001.

Podatki se hranijo največ pet let.

Člen 34

Razkrivanje informacij tretjim državam

Pristojni organ države članice lahko podatke in analizo podatkov posreduje nadzornemu organu tretje države samo v posameznih primerih in če so izpolnjeni pogoji člena 25 ali 26 Direktive 95/46/ES. Pristojni organ države članice se prepriča, da je posredovanje potrebno za namen te uredbe. Podatki se smejo posredovati samo, če tretja država jamči, da ne bodo posredovani drugi tretji državi brez izrecnega pisnega soglasja pristojnega organa države članice.

Pristojni organ države članice informacije, ki so po členu 29 zaupne in ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, razkrije nadzornemu organu tretje države samo, če je pristojni organ zadevne države članice pridobil izrecno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval informacije, in, po potrebi, kadar se informacije razkrijejo izključno za namene, s katerimi je pristojni organ soglašal.

Člen 35

Kazni

Države članice na podlagi smernic, ki jih sprejme organ ESMA, upoštevaje sporočilo Komisije o okrepitvi sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev ter v skladu s temeljnimi načeli svoje nacionalne zakonodaje določijo pravila o upravnih ukrepih, sankcijah in denarnih kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvideni ukrepi, sankcije in kazni morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračalni. Kadar prodajalec prekrši določbe člena 12, morajo biti kazni ustrezno visoke, da prodajalec ne more okoristiti.

Organ ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 sprejme smernice zvezi z vrsto upravnih ukrepov in kazni, ki jih lahko vzpostavijo države članice.

Države članice Komisijo in organ ESMA uradno obvestijo o█določbah iz prvega in drugega podostavka do [1. julija 2012], prav tako ju takoj uradno obvestijo o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe.

Organ ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam veljavnih upravnih ukrepov in kazni za vsako državo članico posebej in ga redno posodablja.

Države članice organu ESMA letno zagotavljajo zbirne informacije o vseh naloženih upravnih ukrepih in kaznih. Če pristojni organ javnosti razkrije, da je bil naložen upravni ukrep ali kazen, o tem obenem uradno obvesti organ ESMA.

Poglavje VII

Delegirani akti

Člen 36

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz členov 2(2), 3(7), 4(2), 5(3), 6(2), 7(3), 8(3), 15(2), 19(4) in 25 se Komisiji podelijo za nedoločen čas.

2a.  Pred sprejetjem delegiranega akta si Komisija prizadeva za posvetovanje z organom ESMA.

3.  Pooblastilo iz členov 2(2), 3(7), 4(2), 5(3), 6(2), 7(3), 8(3),15(2), 19(4) in 25 lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu navedeno pooblastilo preneha veljati. Odločitev o preklicu začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je naveden v odločitvi. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem takoj uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(2), 3(7), 4(2), 5(3), 6(2), 7(3), 8(3), 15(2), 19(4) in 25, začne veljati samo, če Evropski parlament in Svet v treh mesecih od dneva, ko jima je bilo poslano uradno obvestilo o delegiranem aktu, ali če sta pred iztekom tega obdobja oba obvestila Komisijo o odločitvi, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala. To obdobje se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

▌

Člen 39

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES(12). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011(13).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, ob upoštevanju določb člena 8 Uredbe.

█

Člen 39a

Rok za sprejetje delegiranih aktov

Komisija sprejme delegirane akte na podlagi členov 2(2), 3(7), 4(2), 5(3), 6(2), 7(3), 8(3), 15(2), 19(4) in 25 do …(14).

Poglavje VIII

Prehodne in končne določbe

Člen 40

Pregled in poročanje

Člen 41

Prehodna določba

Ukrepi, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in so veljali pred 15. septembrom 2010, se lahko uporabljajo do [1. julija 2013], če so priglašeni Komisiji.

Člen 41a

Osebje in sredstva organa ESMA

Organ ESMA do 31. decembra 2011 oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.

Člen 42

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [1. julija 2012].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

(1) UL C 84, 17.3.2011, str. 34. (2) UL C 91, 23.3.2011, str. 1. (3) UL L 331, 15.12.2010, str. 84. (4) UL L 331, 15.12.2010, str. 1. (5) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. (6) UL L 8, 12.1.2001, str. 1. (7) UL L 145, 30.4.2004, str. 1. (8) Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2. 9. 2006, str. 1). (9) UL L 390, 31.12.2004, str. 38. (10) UL L 96, 12.4.2003, str. 16. (11) UL L 336, 23.12.2003, str. 33. (12) UL L 191, 13.7.2001, str. 45. (13) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (14) * Šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.