(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2010)0371),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0174/2010),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj, ki sta jih v okviru Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti predložila Švedski parlament in Spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva, v katerih zatrjujeta, da osnutek zakonodajnega predloga ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0167/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 99, 31.3.2011, str. 1.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V poročilu, ki ga je 25. februarja 2009 na zahtevo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval J. de Larosière, je bilo ugotovljeno, da je treba okrepiti nadzorni okvir za zmanjšanje tveganja in resnosti prihodnjih finančnih kriz, poročilo pa je vključevalo tudi priporočila za daljnosežne reforme strukture nadzora finančnega sektorja v Evropi, vključno z vzpostavitvijo evropskega sistema finančnih nadzornih organov, ki ga sestavljajo trije evropski nadzorni organi, in sicer eden za sektor vrednostnih papirjev, eden za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin ter eden za bančni sektor, poleg tega pa je treba ustanoviti tudi evropski odbor za sistemska tveganja. Komisija je v sporočilu z dne 4. marca 2009 „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ predlagala okrepitev regulativnega okvira Unije za finančne storitve in zlasti izboljšanje zaupanja vlagateljev. Komisija je septembra 2009 predlagala zakonodajni paket za ustanovitev novih organov, vključno z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(3), ki bi zlasti prispeval k usklajeni uporabi zakonodaje Unije ter vzpostavitvi visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks.

(2)  Treba je spremeniti Direktivo 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje(4), da se ohrani zaupanje v finančni sistem in se bolje zaščiti vlagatelje ob upoštevanju razvoja pravnega okvira Unije, razvoja na finančnih trgih ter težav pri izvajanju navedene direktive v državah članicah, kadar investicijska podjetja ne morejo vrniti sredstev, ki jih hranijo v imenu strank.

(3)  S sprejetjem Direktive 97/9/ES je bila dopolnjena Direktiva Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev(5) ter zagotovila, da vsaka država članica vzpostavi odškodninsko shemo za vlagatelje za zagotovitev usklajene minimalne ravni zaščite, vsaj za male vlagatelje, kadar investicijsko podjetje ni sposobno izpolniti svojih obveznosti do strank. Ko je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov(6) razveljavila Direktivo 93/22/EGS, je določila nov seznam investicijskih storitev in dejavnosti, da bi vključila široko paleto dejavnosti, usmerjenih k vlagateljem, in zagotovila ustrezno stopnjo uskladitve, da se vlagateljem omogoči visoka raven zaščite, investicijskim podjetjem pa opravljanje storitev po vsej Uniji. Zato je treba Direktivo 97/9/ES uskladiti z Direktivo 2004/39/ES za zagotovitev, da bo opravljanje vseh investicijskih storitev in dejavnosti še naprej ustrezno vključeno v sheme.

(4)  Ob sprejetju Direktive 97/9/ES sta se upoštevala kritje in delovanje sistemov zajamčenih vlog, kot so bili urejeni z Direktivo 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog(7). Zato je primerno, da se vse spremembe Direktive 94/19/ES še naprej upoštevajo.

(5)  Vlagatelji morda niso seznanjeni z morebitnimi omejitvamineobstojem ali omejenostjo dovoljenj investicijskih podjetij, zato jih je treba zaščititi v primerih, ko investicijska podjetja kršijo svoje dovoljenje ali poslujejo brez njega, zlasti tako, da hranijo sredstva stranke ali storitve določeni vrsti strank zagotavljajo ob kršenju pogojev svojega dovoljenja ali brez njega. Zato morajo sheme pokrivati sredstva strank, ki jih investicijska podjetja dejansko hranijo v zvezi s kakršnim koli investicijskim poslom. [Sprememba 1]

(6)  Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive(8) investicijskim podjetjem dovoljuje, da finančne instrumente, ki jih hranijo v imenu strank, deponirajo na račune, odprte pri tretji osebi. Za tretjo osebo se ne uporabljajo nujno posebni predpisi ali nadzor. Plačilna nesposobnost tretje osebe lahko ne glede na skladnost z Direktivo 2006/73/ES vpliva na pravice vlagateljev, če ta tretja oseba finančnih instrumentov ne more vrniti investicijskemu podjetju. Za okrepitev zaupanja vlagateljev je upravičenost do odškodnine na podlagi Direktive 97/9/ES brez poseganja v veljavne nacionalne sisteme odgovornosti ustrezno razširiti na primer, ko investicijsko podjetje stranki ne more vrniti finančnih instrumentov zaradi plačilne nesposobnosti tretje osebe, pri kateri so investicijsko podjetje ali njegovi skrbniki finančne instrumente deponirali.

(7)  Direktiva 2006/73/ES določa, da morajo investicijska podjetja sredstva strank, ki jih prejmejo, položiti na enega ali več računov, odprtih pri tretji osebi. Navedene tretje osebe zajemajo le centralne banke, kreditne institucije, banke s pridobljenim dovoljenjem v tretji državi ali kvalificirani sklad denarnega trga. Zaradi stroge ureditve, zagotovljene z Direktivo 2006/73/ES, kritja na podlagi shem ni treba razširiti na plačilno nesposobnost tretje osebe, pri kateri so deponirana sredstva.

(8)  Ker je kritje odškodnine na podlagi Direktive 94/19/ES zdaj večje kot na podlagi te direktive, je treba vlagateljem v V primerih, ko bi sredstva, ki jih hranijo banke, spadala na področje uporabe direktiv 94/19/ES in ali 97/9/ES, zagotoviti največjo zaščito. Zato mora v teh primerih vlagateljmorajo vlagatelji odškodnino prejeti na podlagi Direktive 94/19/ES. [Sprememba 2]

(9)  Za izterjavo sredstev, ki se plačajo za odškodnino, je treba shemam, ki vlagateljem izplačajo odškodnino zaradi plačilne nesposobnosti depozitarja ali tretje osebe, zagotoviti pravico do zamenjave za pravice vlagatelja,ali investicijskega podjetja ali kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) v postopkih likvidacije za zneske, ki so enaki njihovim plačilom. Namen te direktive ne sme biti zmanjšanje odgovornosti investicijskih podjetij ali KNPVP, da izterjajo sredstva od depozitarja ali skrbnika. [Sprememba 3]

(10)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)(9) določa, da sredstva KNPVP hrani depozitar. ČeV letu 2011 bo Komisija pripravila predloge za spremembo Direktive 2009/65/ES, da se pojasni obveznost depozitarja, če depozitar ali eden od njegovih podskrbnikov ni plačilno sposoben in ne more vrniti finančnih instrumentov, ki jih hrani., to vpliva na vrednost enot premoženja ali delnic KNPVP. Da se v tem primeru poveča zaščita, morajo biti imetniki enot premoženja in delnic KNPVP upravičeni do enake ravni zaščite, kot če bi vlagali neposredno v zadevne finančne instrumente, kadar subjekt, ki hrani finančne instrumente, teh ne more vrniti. Imetniki enot premoženja in delnic KNPVP morajo zaradi izgube vrednosti KNPVP prejeti odškodnino. Hkrati morajo imeti možnost, da ohranijo enote premoženja ali delnice UCITS in s tem pravico, da se jim izplačajo, ko se jim zdi to primerno.Po dokončanju revizije Direktive 2009/65/ES bi morala Komisija analizirati, v katerih razmerah plačilna nesposobnost depozitarja ali podskrbnika KNPVP lahko vpliva na vrednosti enot premoženja ali delnic KNPVP. Poročilo o tej analizi se mora predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z zakonodajnimi predlogi, če je potrebno. [Sprememba 4]

(11)  Direktiva 97/9/ES iz morebitne odškodnine iz odškodninskih shem za vlagatelje že izključuje terjatve, ki izhajajo iz transakcij, v zvezi s katerimi je bila izrečena kazenska obsodba zaradi pranja denarja v smislu Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(10). Prav tako je primerno izključiti vse odškodninske terjatve, pri katerih zadevna sredstva izhajajo iz ravnanja, ki je prepovedano z Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)(11) ter v katerega je bil vpleten terjalec.

(12)  Minimalna raven odškodnine je bila določena leta 1997 in se od takrat ni spremenila. To raven je treba povečati na 50 000 EUR100 000 EUR, da se upošteva razvoj na finančnih trgih in v zakonodajnem okviru Unije. Pri tem znesku se upoštevajo učinki inflacije v Uniji in potreba po boljši uskladitvi ravni odškodnine s povprečno vrednostjo naložb malih vlagateljev v državah članicah. Za povečanje zaščite vlagateljev je treba odpraviti obstoječo možnost držav članic, da omejijo kritje za sredstva v valutah, ki niso valute držav članic, ali taka sredstva iz kritja izključijo. [Sprememba 5]

(13)  Da se zagotovi izplačilo odškodnine vlagateljem na podlagi Direktive 97/9/ES in primerljiva raven zaščite vlagateljev v različnih državah članicah, je treba sprejeti skupna pravila za financiranje odškodninskih shem za vlagatelje. Sheme morajo biti financirane sorazmerno z njihovimi obveznostmi. Zagotoviti je treba ustrezno raven vnaprejšnjega financiranja, pri čemer morajo sheme vzpostaviti ustrezno ureditev za ocenjevanje in doseganje ciljne ravni finančnih sredstev pred nastankom morebitnega morebitne izgube v smislu Direktive 97/9/ES. Skupno minimalno ciljno raven finančnih sredstev je treba doseči čim prej in v vsakem primeru v desetih letihpetih letih. [Sprememba 6]

(14)  Kadar je to potrebno, je treba z izrednimi pozivi za vplačilo prispevkov članov sheme ali dostopom do virov posojil, kot so posojila komercialnih bank ali javnih institucij pod komercialnimi pogoji, zagotoviti pravočasno pokritje morebitnih potreb, ki jih ne krijejo sredstva, ki so jih člani prispevali pred nastankom izgub.

(15)  Delovanje shem se med državami članicami trenutno zelo razlikuje, zato je cilj te direktive zagotoviti dodatno usklajevanje in hkrati državam članicam dopustiti nekaj prožnosti, kar zadeva podrobno organizacijo shem. Pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov o nekaterih bistvenih elementih z nekaterimi bistvenimi elementi delovanja shem bi bilo treba prenesti na Komisijo. Sprejeti je treba zlasti delegirane akte v zvezi z metodo za določitev potencialnih obveznosti shem, v zvezi z dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri oceni, ali lahko dodatni prispevki ogrozijo stabilnost finančnega sistema držav članic, alternativnimi sporazumi o financiranju, ki jih morajo sheme skleniti za pridobitev kratkoročnih finančnih sredstev, kadar je to potrebno, ter merili za določitev prispevkov subjektov, vključenih v sheme. Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov. Delegirane akte je treba sprejetiPristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU bi bilo treba prenesti na Komisijo in sicer zlasti v zvezi z določitvijo metode za izračun ciljne ravni finančnih sredstev, ki jo morajo določiti sheme, in za spremembo te ciljne ravni, odstotkom opredeljene zgornje meje sredstev, ki so na voljo za posojila med odškodninskimi shemami za vlagatelje, postopkom za obravnavo terjatev vlagateljev in tehničnimi merili za izračun izgube vrednosti KNPVP v okoliščinah, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Prav tako je treba Komisijo pooblastiti, da z delegiranimi akti spreminjapredlogi sprememb, ki se nanašajo na delež sredstev, ki so na voljo za posojila, glede na razvoj gibanja na finančnih trgih. [Sprememba 7 in sprememba 12]

(15a)  Za določitev enotnih pogojev za uporabo določb v zvezi s financiranjem shem mora ESMA, pripraviti tehnične standardeosnutke izvedbenih tehničnih standardov glede podatkov, ki jih morajo objaviti sheme. [Sprememba 7]

(16)  Za zagotovitev, da vlagatelji odškodnino prejmejo pravočasno, je treba kot skrajni ukrep vzpostaviti mehanizem posojil med odškodninskimi shemami za vlagatelje v Uniji. Sistem mora vključevati možnost, da si odškodninske sheme za vlagatelje v izrednih primerih, ko jim začasno zmanjka finančnih sredstev, ta sredstva izposodijo od drugih shem. Zato mora biti v vsaki shemi del vnaprej zagotovljenih finančnih sredstev na voljo za posojila drugim odškodninskim shemam za vlagatelje.

(16a)  Pristojni organi morajo tesno sodelovati med seboj in z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, da se zazna in prepreči goljufijo, nedopustne upravne postopke ali operativne napake investicijskih podjetij v Uniji. [Sprememba 8]

(16b)  Države članice bi morale spodbujati institucionalizirani dialog med varuhi potrošnikov in ostalimi organi, pristojnimi organi in odškodninskimi shemami za vlagatelje, da se prepreči nastanek nadaljnjih odškodninskih primerov. Države članice bi morale določiti okvir za dialog, da bi odkrivale težave v začetni fazi in o težavah, kot so nefunkcionalne tržne prakse, sumljivi ponudniki, proizvodi ali strukture družb, poročale nadzornim organom in odškodninskim shemam za vlagatelje. [Sprememba 9]

(17)  Mehanizem posojil ne bi smel posegati v fiskalne pristojnosti držav članic. Shemam, ki si izposojajo, bi bilo treba omogočiti posojila, zagotovljena s to direktivo, ko so že izčrpale sredstva, zbrana za doseganje ciljne ravni finančnih sredstev, in svoje člane pozvale k vplačilu dodatnih prispevkov. ESMA bi moral ob upoštevanju nadzora odškodninskih shem za vlagatelje, ki ga opravljajo države članice, prispevati k doseganju cilja, tako da bi investicijskim podjetjem in KNPVP olajšal njihove dejavnosti ter hkrati zagotavil učinkovito zaščito vlagateljev. Zato bi moral ESMA potrditi, da so pogoji za posojila med odškodninskimi shemami za vlagatelje iz Direktive 97/9/ES izpolnjeni, ter v okviru natančnih mejnih vrednosti iz navedene direktive navesti zneske, ki jih posodi posamezna shema, začetno obrestno mero in trajanje posojila. V zvezi s tem mora ta organ zbirati tudi podatke o odškodninskih shemah za vlagatelje, zlasti glede zneska kritih denarnih sredstev in finančnih instrumentov v vsaki shemi, ki ga potrdijo pristojni organi. O obveznosti dajanja posojil mora obvestiti druge odškodninske sheme za vlagatelje. [Sprememba 10]

(18)  Če je v državi članici vzpostavljena več kot ena shema, bi morala država članica za poenostavitev postopka v zvezi s posojili določiti eno shemo, ki v tej državi članici deluje kot posojilna shema, ter o tem ustrezno obvesti ESMA. Posojila bi morala biti omejena na kritje odškodnine na podlagi Direktive 97/9/ES.

(19)  Treba je zagotoviti, da se lahko celotna sredstva, ki so na voljo za posojila, uporabijo za izpolnitev več zahtevkov shem, ki si izposojajo. Zato nobeno posojilo ne sme presegati vnaprej določene zgornje meje sredstev, ki so na voljo za posojila.

(20)  Za hitrejšo izvedbo odškodninskega postopka bi moral pristojni organ čim prej potrditi dejstvo, da investicijsko podjetje ni sposobno izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz terjatev vlagateljev.

(21)  Postopki, ki so potrebni za ugotovitev veljavnosti in zneska odškodninske terjatve ter so pogosto odvisni od nacionalnih upravnih zakonov in zakonov o plačilni nesposobnosti, lahko povzročijo dolge zamude pri izplačilih vlagateljem. Za skrajšanje zamud pri izplačilih bi bilo treba zagotoviti, da lahko v sistemih ali primerih, ko sta veljavnost in znesek terjatve odvisna od insolventnih ali sodnih postopkov v zvezi s subjekti, ki niso izpolnili svojih obveznosti, sheme sodelujejo v teh postopkih. Poleg tega je treba določiti obvezno dodelitev začasnega izplačila delne odškodnine, kadar so zamude daljše od 12 mesecev, da se vlagateljem omogoči pridobitev dela zahtevane odškodnine. Predvideti je treba mehanizme za vračanje denarja v sheme, če se ugotovi, da terjatev ni bila veljavna.

(22)  Direktiva 97/9/ES državam članicam dovoljuje, da poklicne in institucionalne vlagatelje izključijo iz kritja, vendar ustrezen seznam ni usklajen z razvrstitvijo strank investicijskih podjetij iz Direktive 2004/39/ES. Za zagotovitev usklajenosti med direktivama 97/9/ES in 2004/39/ES, poenostavitev ocene za odškodninske sheme in omejitev morebitnega izključevanja v primeru družb na velika podjetja se mora Direktiva 97/9/ES nanašati na vlagatelje, ki se na podlagi Direktive 2004/39/ES štejejo za poklicne stranke. Za zagotovitev primerne ravni varstva za vse ustrezne vlagatelje bi morale imeti države članice pravico vključiti v področje uporabe Direktive 97/9/ES mikro podjetja, neprofitne organizacije in lokalne javne organe. [Sprememba 11]

(23)  [Vsebina uvodne izjave 23 je bila premaknjena v uvodno izjavo 15]

(24)  Direktivo 97/9/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 97/9/ES

Direktiva 97/9/ES se spremeni:

(1)  Člen 1 se spremeni:

(a)  točke 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:"

(b)  [Vsebina točke (b) je bila premaknjena v točko (a)]

(c)  točka 7 se nadomesti z naslednjim:"

Kadar se ta direktiva sklicuje na Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)** (ESMA), se odškodninske sheme za vlagatelje za namene navedene uredbe štejejo za pristojne organe v smislu člena 4(3)(iii) navedene uredbe;

* UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

** UL L 331, 15.12.2010, str. 84

(d)  dodajo se naslednje točke:"

8.   ,KNPVP' pomeni podjem, kot je opredeljen v členu 1(2) in (3) Direktive 2009/65/ES;[Sprememba 15]

(e)  doda se naslednji odstavek:"

2.  Določbe te direktive, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, veljajo za družbe za upravljanje, pooblaščene v skladu z Direktivo 2009/65/ES, kadar njihovo dovoljenje zajema tudi storitve iz člena 6(3) navedene Direktive.‚.[Sprememba 15]

(2)  Člen 2 se spremeni:

(a)  prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

‚1.  Vsaka država članica zagotovi, da se na njenem ozemlju uvede in uradno prizna ena ali več odškodninskih shem za vlagatelje. Razen v okoliščinah, predvidenih v drugem pododstavku tega člena in členu 5(3), ne sme nobeno pooblaščeno investicijsko podjetje ali KNPVP z dovoljenjem v tej državi članici izvajati investicijskih poslov ali dejavnosti kot KNPVP, če ni član take odškodninske sheme.‚; [Sprememba 18]

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

‚2.  Odškodninska shema za vlagatelje zagotovi kritje za vlagatelje v zvezi z investicijskim poslom na podlagi člena 4, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Države članice zagotovijo, da pristojni organi odločitev iz točke (a) prvega pododstavka sprejmejo čim prej in v vsakem primeru v treh mesecih po tem, ko se prvič seznanijo z dejstvom, da investicijsko podjetje ni izpolnilo svojih obveznosti, ki izhajajo iz terjatev vlagateljev.

2a.  Kritje iz odstavka 2 se zagotovi v skladu s pravnimi in pogodbenimi pogoji za terjatve, ki izhajajo iz nezmožnosti investicijskega podjetja, da:

Države članice zagotovijo, da odškodninske sheme za vlagatelje zagotavljajo kritje, kadar se finančni instrumenti ali denarna sredstva hranijo, vodijo ali upravljajo za vlagatelja ali v njegovem imenu, ne glede na to, kakšno vrsto investicijskega posla opravlja podjetje in ali podjetje deluje v skladu z morebitno omejitvijo svojega dovoljenja.

2b.  Odškodninska shema v skladu s členom 4 zagotovi kritje tudi za imetnike enot premoženja KNPVP, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Države članice zagotovijo, da pristojni organi odločitev iz točke (a) prvega pododstavka sprejmejo čim prej in v vsakem primeru v treh mesecih po tem, ko se prvič seznanijo z dejstvom, da depozitar ali tretja oseba, ki so ji bila zaupana sredstva KNPVP, ni izpolnila svojih obveznosti, ki izhajajo iz terjatev KNPVP.[Sprememba 21]

2c.  Kritje iz odstavka 2b se zagotovi v skladu s pravnimi in pogodbenimi pogoji, ki veljajo za terjatev imetnika enot premoženja KNPVP zaradi izgube vrednosti enote premoženja KNPVP, ki izhaja iz nezmožnosti depozitarja ali tretje osebe, ki so ji bila zaupana sredstva KNPVP, da:

(c)  [Vsebina točke (c), kakor je bila spremenjena, je bila premaknjena v točko (b)]

(d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

‚3.  Vse terjatve iz odstavka 2a do kreditne institucije, ki bi bile v zadevni državi članici veljavne na podlagi te direktive in Direktive 94/19/ES, se obravnavajo samo na podlagi Direktive 94/19/ES. Na podlagi teh direktiv ni nobena terjatev veljavna več kot enkrat.

(3)  Člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 3

(4)  Člen 4 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

‚1.  Države članice zagotovijo, da odškodninske sheme za terjatve iz člena 2(2a) ali (2c) zagotavljajo kritje v višini 50 000 EUR100 000 EUR na vlagatelja.

Države članice, ki ...(12) zagotavljajo znesek kritja, višji od 50 000 EUR100 000 EUR, lahko to raven kritja ohranijo še največ tri leta od navedenega datuma. Po tem datumu te države članice zagotovijo, da je raven kritja 50 000 EUR100 000 EUR.

Države članice, ki zneske v evrih pretvorijo v svojo nacionalno valuto, za pretvorbo prvotno uporabijo menjalni tečaj na ...+.

Države članice lahko zneske po pretvorbi zaokrožijo, če taka zaokrožitev ne presega 2 500 EUR.

Brez poseganja v četrti pododstavek države članice vsakih pet letvsake dve leti ravni kritja, pretvorjene v drugo valuto, prilagodijo znesku iz tega odstavka. Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo zaradi nepredvidenih dogodkov, kot so nihanja menjalnega tečaja, ravni kritja prilagodijo tudi prej.‚; [Sprememba 22, sprememba 25, sprememba 26 in točka 1 popravka(13)]

(b)  vstavi se naslednji odstavek 1a:

‚1a.  Komisija se pooblasti, da lahko v skladu s členom 13a z delegiranimi akti prilagodi kritje iz odstavka 1, pri čemer upošteva naslednje dejavnike: [Sprememba 27]

(c)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

2.  Država članica lahko določi, da se nekateri vlagatelji izločijo iz kritja na podlagi odškodninskih shem za vlagatelje za terjatve iz člena 2(2a) ali (2c) ali da se jim odobri nižja raven kritja. Te izključitve so navedene v Prilogi I.‚. [Sprememba 22]

(d)  odstavek 4 se črta.

(5)  Vstavita se naslednja člena:

‚Člen 4a

1.  Države članice zagotovijo, da odškodninske sheme za vlagatelje razpolagajo z ustreznimi sistemi za opredelitev njihovih potencialnih obveznosti. Države članice zagotovijo, da se odškodninske sheme za vlagatelje ustrezno financirajo, in sicer sorazmerno z njihovimi obveznostmi. Države članice ESMA redno zagotavljajo ustrezne informacije v zvezi s potencialnimi obveznostmi in z njimi povezanim sorazmernim financiranjem. [Sprememba 28]

2.  Države članice zagotovijo, da vsaka odškodninska shema za vlagatelje določi ciljno raven finančnih sredstev v višini vsaj 0,5 %0,3 % vrednosti denarnih sredstev in finančnih instrumentov, ki jih hranijo, vodijo ali upravljajo investicijska podjetja ali KNPVP in so zaščiteni z odškodninsko shemo za vlagatelje. Vrednost kritih denarnih sredstev in finančnih instrumentov se izračuna 1. januarja31. decembra vsako leto. [Sprememba 29]

Komisija Komisijo se pooblasti, da z delegiranimi akti v skladu s členom 13a ter pogoji iz členov 13b in 13c sprejme ukrepe za določitevdoloči metodo za izračun vrednosti denarnih sredstev in finančnih instrumentov, zaščitenih z odškodninskimi shemami za vlagatelje, da se opredeli ciljna raven finančnih sredstev, ki jo morajo določiti sheme, in da se ta raven spreminja ob upoštevanju razvoja na finančnih trgih.

Ob upoštevanju vrednosti kritih denarnih sredstev, izračunanih letno v skladu s prvim pododstavkom, in ob upoštevanju gibanj na finančnih trgih ter potrebe po zagotavljanju dejanske odškodnine za vlagatelje, se Komisijo pooblasti, da sprejme tudi delegirane akte v skladu s členom 13a za spreminjanje minimalne vrednosti ciljne ravni finančnih sredstev. Komisija najkasneje do ...(14) predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o potrebi glede prilagoditve ciljne ravni finančnih sredstev, kot je določeno v tem odstavku.

Da bi Komisija lahko izračunala ustrezno ciljno raven finančnih sredstev iz tretjega pododstavka, vsaka država članica na letni ravni posreduje Komisiji in ESMA potrebne podatke v zvezi s financiranjem odškodninskih shem za vlagatelje na dan 31. decembra. Države članice te podatke posredujejo Komisiji do 31. marca naslednje leto.

3.  Ciljna raven finančnih sredstev se doseže z vnaprejšnjim financiranjem pred nastankom kakršnega koli dogodka iz člena 2(2) ali (2b) in neodvisno od tega. Države članice zagotovijo, da se ciljna raven financiranja za vsako odškodninsko shemo za vlagatelje doseže v desetih letih po začetku veljavnosti te direktivedo ...(15) ter da vsaka shema sprejme in upošteva ustrezen načrt za uresničitev tega cilja. [Spremembi 21 in 31]

Prispevki, zbrani za doseganje ciljne ravni finančnih sredstev, se vlagajo le kot gotovinski pologi in sredstva z majhnim tveganjem s preostalim časom do končne zapadlosti 24 mesecev ali manj, ki jih je mogoče unovčiti v roku največ enega meseca.

3a.  Prispevek vsakega člana v odškodninsko shemo za vlagatelje se določi na podlagi stopnje nastalega tveganja. Za dosego določene stopnje uskladitve pri uporabi tega odstavka v državah članicah, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 13a sprejme ukrepe za pojasnitev, kako se določi prispevek posameznga člana v odškodninsko shemo za vlagatelje. [Sprememba 32]

3b.  Pristojni organi lahko znižajo prispevke članov odškodninske sheme za vlagatelje, ki prostovoljno sprejmejo dodatne ukrepe za zmanjševanje operativnega tveganja.

Pristojni organi lahko tudi zmanjšajo prispevke članov odškodninskih shem za vlagatelje, ki predložijo dokaze, da njihovi podskrbniki izpolnjujejo iste standarde za zmanjšanje operativnega tveganja.

Katero koli tako zmanjšanje ne sme vplivati na ciljno raven finančnih sredstev odškodninske sheme za vlagatelje. [Sprememba 33]

3c.   ESMA za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 3b pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za zagotovitev pogojev za zmanjšanje prispevkov v odškodninsko shemo za vlagatelje.

ESMA vsako leto predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji.

Komisiji se podeli pristojnost, da v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka.

Ocena pogojev za znižanje na podlagi tveganja temelji na merilih, kot so obseg denarnih sredstev in finančnih instrumentov, kapitalska ustreznost in stabilnost posameznega člana, ob upoštevanju njegovega pravnega statusa in zakonskega okvira, ki se uporablja v kraju sedeža. [Sprememba 34]

4.  Države članice dopustijo, da odškodninske sheme za vlagatelje od članov zahtevajo dodatne prispevke, če ciljna raven finančnih sredstev ne zadostuje za izplačilo odškodninskih terjatev iz člena 9(2). Ti dodatni prispevki ne smejo presegati 0,5 %0,3 % kritih denarnih sredstev in finančnih instrumentov iz odstavka 2. Ti dodatni prispevki ne ogrozijo stabilnosti finančnega sistema zadevne države članice in temeljijo na merilih finančnih zmogljivosti. Države članice lahko pozovejo k dodatnim prispevkom po posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge in Evropskim odborom za sistemska tveganja, ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja*. [Sprememba 35]

5.  Države članice zagotovijo, da odškodninske sheme za vlagatelje razpolagajo z ustreznimi alternativnimi načini financiranja, da lahko pridobijo kratkoročna finančna sredstva za izpolnitev terjatev do sheme, ko se izčrpa znesek vnaprej zagotovljenih sredstev. Ti načini lahko vključujejo posojilakomercialne posojilne ureditve in ureditve posojil komercialnih bank. Vključujejo lahko tudi posojilain javnih institucij, vključno iz držav članic, če se pridobijo pod komercialnimi pogoji. [Sprememba 36]

6.  Države članice zagotovijo, da stroške financiranja odškodninskih shem za vlagatelje v zvezi z investicijskim poslom na koncu krijejo izključno investicijska podjetja ali skrbniki, ki so tretje osebe, vključeni v shemo, v zvezi z dejavnostmi KNPVP pa KNPVP oziroma njihovi depozitarji ali tretje osebe, vključene v shemo. Redni prispevki članov se pobirajo vsako leto. [Sprememba 37]

7.  Države članice ESMA vsako leto obvestijo o ciljni ravni finančnih sredstev iz odstavka 2 in ravni financiranja iz odstavka 3 odškodninskih shem za vlagatelje. Te podatke potrdijo pristojni organi, nato pa se podatki skupaj s to potrditvijo letno do 31. januarja posredujejo ESMA.

Države članice zagotovijo, da se podatki iz prvega pododstavka vsaj enkrat letno objavijo na spletnih straneh odškodninskih shem za vlagatelje.

7a.  Države članice zagotovijo, da odškodninske sheme za vlagatelje od članov kadarkoli in na njihovo zahtevo prejmejo vse potrebne podatke za pripravo poplačila vlagateljev. [Sprememba 39]

8.  Države članice zagotovijo, da je 10 %5 % zneska vnaprej zagotovljenih sredstev shem iz odstavka 2 na voljo za posojila drugim odškodninskim shemam za vlagatelje v skladu s pogoji iz člena 4cčlena 4b. Takšen način financiranja se uporablja samo, kadar običajni načini financiranja niso na voljo.

Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 13a ter pogoji iz členov 13b in 13c spremeni odstotek zneska vnaprej zagotovljenih sredstev, ki mora biti na voljo za posojila drugim shemam, pri čemer upošteva razvoj na finančnih trgih.[Sprememba 40]

9.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 13a za opredelitev:

10.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe drugega pododstavka odstavka 7 ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerih podrobno opredeli podatke, ki jih morajo objaviti sheme.

Organ osnutek izvedbenih tehničnih standardov do 31. decembra 2012 predloži Komisiji.

Komisiji lahkose podeli pristojnost za sprejetje osnutka izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka sprejme v skladu s postopkom iz člena 7ečlenom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. [Sprememba 42]

Člen 4b

1.  Od ...(16) dalje, lahko odškodninska shema za vlagatelje ima pravico najema posojila pri vseh drugih shemah iz člena 2 v Uniji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: [Sprememba 43]

(e)  [Točka je bila premaknjena spodaj kot nov tretji pododstavek]

Znesek iz točke (f) prvega pododstavka se določi na naslednji način:

[znesek terjatev, ki jih je treba plačati na podlagi člena 2(2a) ] – [raven financiranja iz člena 4a(7)] + največji znesek dodatnih prispevkov iz člena 4a(4) [Sprememba 22]

Odškodninska shema za vlagatelje, ki drugim shemam na podlagi tega člena ni odplačala posojila, si od drugih odškodninskih shem za vlagatelje niti ne izposoja niti jim ne posoja.

Tudi druge odškodninske sheme za vlagatelje delujejo kot posojilne sheme. Zato države članice, v katerih je vzpostavljenih več odškodninskih shem, določijo eno shemo, ki bo v tej državi članici delovala kot posojilna shema, in o tem obvestijo ESMA. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so vse zainteresirane strani obveščene o tem, katera shema je posojilna in kako deluje. Države članice se lahko odločijo, če in kako posojilni shemi druge odškodninske sheme za vlagatelje, vzpostavljene v isti državi članici, odplačajo posojilo. [Sprememba 45]

2.  Za dodelitev posojila veljajo naslednji pogoji:

Celotni znesek, ki se posodi vsaki odškodninski shemi za vlagatelje, ki si izposoja, ne presega 20 % celotnih sredstev, ki so na voljo na ravni Unije za posojila na podlagi člena 4a(8).

Poplačilo iz točke (b) prvega pododstavka se lahko vrača v letnih obrokih, obresti pa se plačajo šele ob poplačilu.

3.  ESMA potrdi, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, poleg tega pa tudi navede zneske, ki jih posodi vsaka odškodninska shema za vlagatelje, kot so izračunani v skladu z odstavkom 2(a), ter začetno obrestno stopnjo iz odstavka 2(c) in trajanje posojila.

ESMA svojo potrditev skupaj s podatki iz odstavka 1(g) posreduje posojilnim shemam v 15 delovnih dneh po prejetju podatkov od posojilnih shem. Posojilne sheme čim prej in najpozneje v 15 delovnih dneh po prejetju potrdila in informacije od ESMA, izplačajo posojilo odškodninski shemi za vlagatelje, ki si izposoja.

4.  Države članice zagotovijo, da prispevki, ki jih pobere odškodninska shema za vlagatelje, ki si izposoja, zadostujejo za vračilo izposojenega zneska in čim prejšnjo ponovno vzpostavitev ciljne ravni finančnih sredstev, in sicer najpozneje desetpet let po prejemu posojila. [Sprememba 47]

Vse druge terjatve so podrejene terjatvi iz odškodninske sheme za vlagatelje, iz katere je bilo dodeljeno posojilo. Taka odškodninska shema za vlagatelje se obravnava kot prednostni upnik in ima med upniki absolutno prednost. [Sprememba 48]

Brez poseganja v drugi pododstavek lahko države članice uvedejo drugačen prednostni red glede na preferenco za različne kategorije upnikov. [Sprememba 49]

5.  Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja med odškodninskimi shemami za vlagatelje slednje ali, kjer je to ustrezno, pristojni organi, sklenejo pisne sporazume o sodelovanju. Pri takih sporazumih se upoštevajo zahteve iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov**. [Sprememba 50]

Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o obstoju in vsebini sporazumov iz pododstavka 1. Na podlagi člena 8(2)(g) in člena 34 Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko ESMA izdaja mnenja o takih sporazumih. Če pristojni organi ali odškodninske sheme za vlagatelje ne morejo skleniti sporazuma ali se pojavi spor glede razlage takega sporazuma, ESMA rešuje spore v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Če sporazumov iz prvega pododstavka ni, to ne vpliva na terjatve vlagateljev iz člena 2(2a) ali (2c). [Sprememba 22]

* UL L 331, 15.12.2010, str. 1.

** UL L 084, 26.3.1997, str. 22.UL L 281, 23.11.1995, str. 31.‚.

(6)  Člena 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:"

'Člen 5

1.  Če investicijsko podjetje, KNPVP, depozitar ali tretja oseba, ki morajo biti na podlagi člena 2(1) vključeni v shemo, ne izpolnijo svojih obveznosti, ki jih imajo kot člani te sheme, se obvestijo pristojni organi, ki so izdali dovoljenje za investicijsko podjetje ali KNPVP, ter v sodelovanju z odškodninsko shemo za vlagatelje sprejmejo vse ustrezne ukrepe, vključno z naložitvijo kazni, za zagotovitev, da investicijsko podjetje, KNPVP, depozitar ali tretja oseba izpolni svoje obveznosti.

2.  Če ukrepi iz odstavka 1 ne zagotovijo izpolnitve obveznosti investicijskega podjetja, KNPVP, depozitarja ali tretje osebe, lahko odškodninska shema za vlagatelje na podlagi izrecnega soglasja pristojnih organov obvesti investicijsko podjetje, KNPVP, depozitarja ali tretjo osebo, da bodo v roku, ki ni krajši od 12 šest mesecev, izključeni iz odškodninske sheme. Odškodninska shema za vlagatelje bo še naprej zagotavljala kritje iz člena 2(2a) in (2c)člena 2(2) za investicijske posle ali dejavnosti KNPVP, ki se opravljajo v tem obdobju. Če investicijsko podjetje, KNPVP, depozitar ali tretja oseba ob izteku roka ne izpolni svojih obveznosti, lahko odškodninska shema za vlagatelje na podlagi izrecnega soglasja pristojnih organov izključi to investicijsko podjetje.

3.  Investicijsko podjetje, KNPVP, depozitar ali tretja oseba, ki sta izključena iz odškodninske sheme za vlagatelje, lahko še naprej opravljata investicijske posle, dejavnosti KNPVP ali hranijo finančne instrumente vlagateljev in KNPVP, če:

4.  Če investicijsko podjetje ali KNPVP, za katerega se predlaga izključitev po odstavku 2, ne more skleniti alternativnih odškodninskih sporazumov, ki bi izpolnjevali pogoje iz odstavka 3, pristojni organi, ki so mu izdali dovoljenje:

5.  Kadar depozitar ali tretja oseba, za katero se predlaga izključitev iz odstavka 2, ne more skleniti alternativnih sporazumov, ki bi izpolnjevali pogoje iz odstavka 3, se ji ne dovoli hramba sredstev vlagateljev ali KNPVP. [Sprememba 51]

Člen 6

Po odvzemu dovoljenja investicijskemu podjetju ali KNPVP se kritje iz člena 2(2a) in (2c)člena 2(2) še naprej zagotavlja za investicijske posle, ki so bili sklenjeni pred odvzemom.‚. [Sprememba 52]

(7)  Člena 8 in 9 se nadomestita z naslednjim:

'Člen 8

1.  Kritje, predvideno v členu 4(1) in (3), se uporablja za vlagateljevo skupno terjatev do istega investicijskega podjetja ali KNPVP na podlagi te direktive ne glede na število računov, valuto in lokacijo v Uniji. [Sprememba 53]

2.  Pri izračunu kritja, predvidenega v členu 4(1) in (3), se upošteva delež vsakega vlagatelja v skupnem investicijskem poslu.

Če ni posebnih določb, se terjatve enakomerno razdelijo med vlagatelje.[Sprememba 54]

Vlagatelj, katerega terjatve ni mogoče v celoti pokriti, je upravičen do iste stopnje kritja za skupno terjatev. [Sprememba 55]

Države članice lahko določijo, da se lahko terjatve, ki se nanašajo na skupni investicijski posel, do katerih sta upravičeni dve osebi ali več kot članice poslovnega sodelovanja, zveze ali poslovnega združenja podobne narave, ki ni pravna oseba, za izračun mejnih vrednosti iz člena 4(1) in (3) združijo in obravnavajo, kot da bi izhajale iz naložbe enega samega vlagatelja.

3.  Če vlagatelj ni upravičen do hranjenih zneskov ali vrednostnih papirjevinstrumentov, prejme odškodnino oseba, ki je upravičena, če je identiteta te osebe ugotovljena ali se lahko ugotovi pred datumom ugotovitve ali odločbe iz člena 2(2) in (2b)člena 2(2).

Če so upravičene dve osebi ali več, se pri izračunu mejnih vrednosti iz člena 4(1) in (3) upošteva delež vsake v sporazumih, po katerih se upravlja z zneski ali instrumenti. [Sprememba 56]

Člen 9

1.  Odškodninska shema za vlagatelje sprejme ustrezne ukrepe, da vlagatelje obvesti o ugotovitvi ali odločbi iz člena 2(2) in (2b) ter jim odškodnino, če so do nje upravičeni, čim prej izplača. Odškodninska shema lahko določi rok, v katerem morajo vlagatelji predložiti svoje terjatve. Ta rok ne sme biti krajši kot pet mesecev od datuma zgoraj omenjene ugotovitve ali odločbe iz člena 2(2) in (2b) ali datuma, ko je ugotovitev ali odločba javno objavljena. [Sprememba 21]

Odškodninska shema za vlagatelje se ne more sklicevati na dejstvo, da je potekel rok iz prvega pododstavka, da bi odklonila polno kritje vlagatelja, ki ni mogel pravočasno uveljaviti svoje pravice do odškodnine. [Sprememba 57]

Investicijska podjetja na svojem spletnem mestu razkrijejo vse informacije o pogojih, ki zadevajo pokritje, in ukrepih, ki jih je treba sprejeti za dosego plačila v skladu s to direktivo. [Sprememba 58]

2.  Odškodninska shema za vlagatelje mora biti sposobna izplačati vlagateljevo terjatev takoj, ko je to mogoče, in v vsakem primeru v treh mesecih od ugotovljene veljavnosti in zneska terjatve.

Odškodninska shema za vlagatelje lahko v izjemnih okoliščinah pristojne organe zaprosi za podaljšanje roka. Tako podaljšanje ne sme presegati treh mesecev. Pristojni organi o vsakem podaljšanju, odobrenem za katero koli odškodninsko shemo za vlagatelje, in okoliščinah, ki tako podaljšanje upravičujejo, takoj obvestijo ESMA.

Države članice zagotovijo, da lahko odškodninske sheme za vlagatelje sodelujejo v insolventnih ali sodnih postopkih, ki so lahko pomembni za ugotovitev veljavnosti in zneska terjatve.

Tretji pododstavek ne vpliva na možnost odškodninskih shem za vlagatelje, da za ugotovitev veljavnosti ali zneska terjatve uporabijo druge metode.

Če se končno izplačilo ne izvrši v devetih mesecih po ugotovitvi ali odločbi iz člena 2(2) ali (2b), države članice zagotovijo, da odškodninska shema za vlagatelje v treh mesecih po tej ugotovitvi ali odločbi začasno izplača delno odškodnino, ki znaša vsaj eno tretjino terjatve na podlagi prvotne ocene terjatve. Preostali znesek se izplača v treh mesecih od ugotovitve veljavnosti in zneska terjatve. Države članice zagotovijo, da ima shema na voljo mehanizme za izterjavo začasno plačanih zneskov, če se ugotovi, da terjatev ni bila veljavna. [Sprememba 21]

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 13a ter pogoji iz členov 13b in 13c ukrepe za določitev postopka za obravnavo terjatev vlagateljev in tehničnih meril za izračun izgube vrednosti KNPVP zaradi dogodkov iz člena 2(2b) in (2c). [Sprememba 59]

3.  Ne glede na rok iz prvega pododstavka odstavka 2 lahko odškodninska shema za vlagatelje začasno odloži izplačilo do razsodbe sodišča ali odločitve pristojnega organa, če je vlagatelj ali katera koli druga oseba, ki je upravičena ali ima delež v investicijskem poslu, obdolžena, v povezavi z denarjem, ki je predmet te direktive, za prekršek, ki izhaja iz pranja denarja, kot je opredeljeno v členu 1(2) Direktive 2005/60/ES, ki izhaja iz ravnanja, ki je prepovedano z Direktivo 2003/6/ES, ali ki je povezan z neposrednim ali posrednim financiranjem terorističnih skupin, za katero velja Priporočilo Sveta z dne 9. decembra 1999 o sodelovanju v boju proti financiranju terorističnih skupin..' [Sprememba 60]

(8)  V členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

‚1.  Države članice zagotovijo, da vsako investicijsko podjetje ali KNPVP sprejme ustrezne ukrepe, da obstoječim in zainteresiranim vlagateljem da na voljo podatke, ki so potrebni za določitev odškodninske sheme za vlagatelje, katere član je investicijsko podjetje ali KNPVP in njegove podružnice v Uniji, ali katerega koli alternativnega sporazuma, ki je zagotovljen na podlagi drugega pododstavka člena 2(1) ali člena 5(3). Vlagatelje se obvesti o določbah odškodninske sheme za vlagatelje ali alternativnega sporazuma, ki se uporablja, vključno z zneskom in obsegom kritja, ki ga ponuja odškodninska shema, ter o vseh pravilih, ki jih v zvezi s tem določijo države članice. Te podatke je treba zagotoviti v razumljivi obliki. [Sprememba 61]

Na zahtevo se zagotovijo tudi podatki v zvezi s pogoji, ki urejajo odškodnino, in formalnostmi, ki jih je treba izpolniti za pridobitev odškodnine.

Zagotovljeni podatki so pošteni, jasni in nezavezujoči, v njih pa so zlasti pojasnjeni položaji in terjatve, ki jih zajema ustrezna odškodninska shema za vlagatelje, ter njena uporaba v čezmejnih primerih. V zagotovljenih podatkih morajo biti navedeni tudi primeri položajev in terjatev, ki jih shema ne zajema.

1a.  Države članice zagotovijo, da je znesek, ki ga vlagatelj vplača v odškodninsko shemo za vlagatelje, jasen in pregleden. Vsakemu dejanskemu ali potencialnemu vlagatelju se jasno navede znesek, ki se vsakemu posameznemu vlagatelju zaračuna za shemo, bodisi kot odstotek naložbe bodisi kot znesek poleg naložbe.' [Sprememba 62]

(9)  Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

'Člen 12

1.  Brez poseganja v kakršne koli pravice po nacionalni zakonodaji lahko odškodninske sheme za vlagatelje, ki vlagateljem izplačajo odškodnino, imajo pravico do zamenjave za pravice vpletenih vlagateljev v postopke likvidacije za zneske, ki so enaki njihovim plačilom. [Sprememba 63]

2.  V primeru izgube zaradi finančnega položaja tretje osebe, ki hrani finančne instrumente vlagatelja v zvezi z investicijskim poslom, iz člena 2(2) imajo odškodninske sheme za vlagatelje, ki vlagateljem izplačujejo odškodnine, pravico do zamenjave za pravice vlagatelja ali investicijskega podjetja v postopkih likvidacije za zneske, ki so enaki njihovim plačilom.

3.  V primeru iz člena 2(2c), ko nastanejo izgube zaradi finančnega položaja depozitarja ali tretje osebe, ki so jima bila zaupana sredstva KNPVP, imajo sheme, ki imetnikom enot premoženja KNPVP izplačujejo odškodnine, pravico do zamenjave za pravice imetnika premoženja KNPVP ali KNPVP v postopkih likvidacije za zneske, ki so enaki njihovim plačilom.[Sprememba 64]

4.  Če je tretja oseba, ki hrani finančne instrumente vlagatelja v zvezi z investicijskim poslom, ali depozitar ali tretja oseba, ki so ji bila zaupana sredstva KNPVP, v tretji državi, katere sodni sistem odškodninski shemi za vlagatelje ne dovoljuje pravice do zamenjave za pravice investicijskega podjetja ali KNPVP, države članice zagotovijo, da investicijsko podjetje ali KNPVP odškodninski shemi za vlagatelje vrne zneske, ki ustrezajo njihovim plačilom, če v postopkih likvidacije prejme kakršen koli znesek.' [Sprememba 65]

(10)  Vstavi se naslednji člen:

'Člen 13a

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

1a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 4(1a), pododstavkov 2 in 3 člena 4a(2), člena 4a(3a), tretjega pododstavka člena 4a(3c), člena 4a(9) ter šestega pododstavka člena 9(2) se Komisiji dodeli za nedoločen časza obdobje štirih let od ...(17). Komisija najkasneje šest mesecev pred koncem obdobja štirih let pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet temu nasprotuje.

1b.  Prenos pooblastila iz člena 4(1a), pododstavka 2 in 3 člena 4a(2), člena 4a(3a), tretjega pododstavka člena 4a(3c), člena 4a(9) ter šestega pododstavka člena 9(2) lahko Evropski parlament ali Svet kadarkoli prekliče. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

2.  Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem takoj uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

2a.  Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 4(1a), pododstavkom 2 in 3 člena 4a(2), členom 4a(3a), tretjim pododstavkom člena 4a(3c), členom 4a(9) in šestim pododstavkom člena 9(2) začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet temu ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. To obdobje se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

3.  Za pooblastila Komisiji za sprejetje delegiranih aktov veljajo pogoji iz členov 13b in 13c.

Člen 13b

1.  Evropski parlament ali Svet lahko prekliče dodelitev pooblastil iz člena 4a(2), (8) in (9) ter člena 9(2).

2.  Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si o tem prizadeva obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem obdobju pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter razloge za preklic.

3.  S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, podrobno določeno v navedenem sklepu. Sklep začne veljati takoj ali na datum, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na pravnomočnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13c

1.  Evropski parlament in Svet lahko nasprotujeta delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za en mesec.

2.  Če do izteka navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na datum, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.  Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje sprejetemu delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje delegiranemu aktu, navede razloge za svoje nasprotovanje.' [Sprememba 66]

(11)  Vstavi se naslednji člen:

'Člen 14a

Države članice lahko sklenejo sporazume o sodelovanju glede izmenjave podatkov s pristojnimi organi tretjih držav v skladu s členom 63 Direktive 2004/39/ES in člena 102 Direktive 2009/65/ES.

(12)  Priloga I se spremeni:

(a)  točka 1 se nadomesti z naslednjim:"

1.  Poklicni vlagatelji iz točk od 1 do 4 oddelka I Priloge II k Direktivi 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov.

(b)  točke 2, 3 in 8 se črtajo.

Člen 2

Prenos

1.  Države članice najpozneje ...(18) sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih ukrepov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene ukrepe začnejo uporabljati ...(19)*, razen tistih ukrepov za prenos člena 4b, ki se uporabljajo od 31. decembra 2013.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

2a.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 morajo države članice, ki v skladu s pristopnimi pogodbami izkoristijo prehodna obdobja v zvezi s prenosom člena 4 Direktive 97/9/ES, delovati v skladu z odstavkoma 1 in 2 navedenega člena od datuma, ko potečejo posamezna prehodna obdobja. [Sprememba 67]

Člen 2a

Poročilo in pregled

ESMA do 31. decembra 2012 oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.

Do 31. julija 2012 Komisija po odprtem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem analizira prednosti in slabosti uvedbe sistema zavarovalnih pogodb kot dopolnilo ali nadomestilo obstoječih odškodninskih shem za vlagatelje.

Da se vlagateljem zagotovi ista raven zaščite, ne glede na to ali ti vlagajo neposredno preko investicijskih podjetij ali posredno preko KNPVP, se v poročilu opredeli vrzeli v predpisih, vključno z enakovredno odškodnino, ter oceni stroške in koristi razširitve področja uporabe Direktive 97/9/ES na KNPV, tudi z vidika prihodnjega predloga Komisije o depozitarjih KNPVP in po odprtem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi. Po potrebi to poročilo vključuje zakonodajne predloge o praktičnih ureditvah za razširitev področja uporabe na KNPVP. [Sprememba 68 in točka 2 popravka(20)]

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 99, 31.3.2011, str. 1. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2011. (3) UL L 331, 15.12.2010, str. 84. (4) UL L 84, 26.3.1997, str. 22. (5) UL L 141, 11.6.1993, str. 27. (6) UL L 145, 30.4.2004, str. 1. (7) UL L 135, 31.5.1994, str. 5. (8) UL L 241, 2.9.2006, str. 26. (9) UL L 302, 17.11.2009, str. 32. (10) UL L 309, 25.11.2005, str. 15. (11) UL L 96, 12.4.2003, str. 16. (12) + Datum začetka veljavnosti direktive o spremembi. (13) P7_TA-PROV(2011)0313(COR01). (14) + Dve leti od dneva začetka veljavnosti direktive o spremembi. (15) + Pet let od dneva začetka veljavnosti te direktive o spremembi. (16) + Pet let od dneva začetka veljavnosti te direktive o spremembi. (17) + Datum začetka veljavnosti direktive o spremembi. (18) * Dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (19) ** Osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (20) P7_TA-PROV(2011)0313(COR01).