Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2011 (KOM(2010)0623/2),

–  ob upoštevanju sedanjega Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, zlasti njegove priloge 4,

–  ob upoštevanju izida rednega dialoga vseh komisarjev s parlamentarnimi odbori ter zbirnega poročila konference predsednikov odborov z dne 7. junija 2011, ki je bilo posredovano konferenci predsednikov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o skupni kmetijski politiki proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili(3),

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker je treba do konca leta 2011 opraviti pregled okvirnega sporazuma na podlagi izkušenj iz prakse ter bo ta pregled ponudil tudi priložnost za izboljšanje notranjih delovnih metod, na primer v zvezi z rednim dialogom, povečanjem preglednosti in racionalizacijo posredovanja podatkov odborov, pri tem pa kolikor mogoče črpal iz razpoložljivih izkušenj ter poskusil ustvariti trdno podlago za pripravo prednostnih nalog Parlamenta,

B.  ker finančna kriza in sprejeti ukrepi še vedno pomembno vplivajo na gospodarstvo držav članic in stabilnost euroobmočja,

C.  ker mora Komisija delovati v celotnem obsegu svojih zakonodajnih pooblastil in političnih pristojnosti in ker lahko Evropska unija začne učinkovito delovati šele, ko bo Komisija opredelila, oblikovala in začela spodbujati splošni interes držav članic in državljanov ter učinkovito izvajati svoje obveznosti nadzora nad izvajanjem pogodb in zakonodaje EU,

D.  ker ima Evropska komisija osrednjo vlogo pri oblikovanju prihodnosti EU in bi morala svoj naslednji delovni program uporabiti za spodbujanje ciljev in vrednot Unije, okrepiti lastništvo projekta EU, povzdigniti EU iz krize ter zagotoviti zastopanost in ohranitev spoštovanja, ki ga EU uživa v svetu,

E.  ker se bo morala Komisija pri pripravi programa med drugim spopasti z lastnim sektorskim pristopom, ki ga je uvedla že dolgo nazaj, ter namesto njega ustvariti sinergije med politikami, zagotoviti skladnost ciljev in metod ter racionalizirati spoštovanje temeljnih načel, kot so nediskriminacija, spoštovanje temeljnih pravic in enakost pred zakonom pri vseh svojih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepih,

PONOVNA VZPOSTAVITEV RASTI ZA NOVA DELOVNA MESTA: POSPEŠENO URESNIČEVANJE CILJEV STRATEGIJE EVROPA 2020

1.  ponovno opozarja, da mora proračun EU odražati prednostne naloge politike EU; opozarja tudi, da je treba vpeljati nove vire lastnih sredstev ter povečati naložbe na ravni EU, da bi pomagali izpolniti cilje strategije EU2020;

2.  zato zahteva, da se na ravni EU vzpostavi odprt in konstruktiven dialog ter sodelovanje v zvezi z namenom, področjem uporabe in usmeritvijo večletnega finančnega okvira Unije, izvede pa naj se tudi reforma sistema prihodkov, ki bi zajemala tudi konferenco o lastnih sredstvih, na kateri bi sodelovali poslanci Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov;

3.  spominja na smernice za večletni finančni okvir po letu 2013, sprejete v obliki poročila Posebnega odbora za politične izzive in proračunska sredstva za trajnostno Evropsko unijo po letu 2013 z naslovom: „Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo“; opozarja, da mora imeti Svet za sprejetje večletnega finančnega okvira obvezno odobritev, ki jo Parlament podeli na podlagi poročila Odbora za proračun; opozarja, da je treba v skladu s členoma 312(5) in 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski parlament ustrezno vključiti v postopek pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru;

4.  poziva Svet in Komisijo, naj upoštevata Lizbonsko pogodbo in si močno prizadevata, da bi s Parlamentom hitro dosegla dogovor o praktični metodi dela za postopek pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru; opozarja na povezavo med reformo prihodkov in reformo odhodkov, zato zahteva trdno zavezo, da bo v okviru pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru potekala tudi razprava o predlogih o novih virih lastnih sredstev;

5.  poziva k oddaji predlogov o skupnem strateškem okviru, ki bi zajemal Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo, ter poziva Komisijo, naj predloži predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi temeljila na pravni podlagi iz členov 289(1) in 294 PDEU; nadalje poziva Komisijo, naj predstavi nov predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o solidarnostnem skladu Evropske unije;

6.  poudarja, kako pomembno je kolikor hitro mogoče predložiti predlog, ki bi Evropski socialni sklad opredelil kot ključno orodje za boj proti brezposelnosti, zmanjševanje socialnih razlik in odpravljanje revščine z izboljšanjem izobrazbe in poklicnega usposabljanja; meni, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na brezposelnost mladih, ki je zaskrbljujoče visoka, in na problematiko mladih, ki predčasno prekinejo šolanje;

7.  poziva Komisijo, naj nadaljuje svoje delo in še naprej sodeluje s Parlamentom in Svetom pri izboljševanju kakovosti zakonodaje; v zvezi s tem prav tako poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da se bodo korelacijske tabele sistematično vključevale v vse zakonodajne akte ter tako jasno ponazarjale, kako se zakonodaja EU prenaša v nacionalne zakonodaje, in dokazovale, da se učinkovito izvaja;

8.  poudarja osrednji pomen ustreznega in pravočasnega prenosa zakonodaje EU v zakonodajo držav članic in poziva Komisijo, naj uporabi svoja izvršilna pooblastila in po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev, da bo zagotovila ustrezen prenos in učinkovito izvajanje zakonodaje;

9.  zahteva, da Komisija evropski pravni red čim prej in po jasnem časovnem načrtu prilagodi določbam členov 290 in 291 PDEU, zato jo poziva, naj predloži potrebna zakonodajna besedila;

Ureditev finančnega trga: dokončanje reforme

10.  poudarja, da je treba za spopad z gospodarsko krizo še zmeraj razviti okvir za gospodarsko upravljanje, ki bo imel pristojnosti za vsiljevanje davčne discipline in usklajevanja, stabilizacijo monetarne unije in povečanje ravni naložb v produktivna delovna mesta; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predloge za stalni krizni mehanizem, ki bo deloval v skladu z zakonodajo Unije, opravi študijo izvedljivosti vzpostavitve sistema za skupno izdajanje evropskih državnih obveznic ter poda predloge za popolno vključitev strategije EU 2020 v okvir stabilnosti in za ureditev, v kateri bi imelo euroobmočje eno samo zunanje predstavništvo;

11.  pri finančni uredbi poudarja, da morajo ukrepe za izboljšanje odpornosti finančnega sistema in zmožnosti za absorpcijo izgub spremljati ukrepi za prenehanje kopičenja tveganja kot tudi ukrepi za zmanjševanje stroškov stečaja; glede tega poudarja, da morajo banke bolje spremljati kopičenje tveganja, da je potrebno ločevanje bančnih in splošnih dejavnosti, nujni pa so tudi trdni predlogi za obvladovanje stečajev bank na bolj urejen način; glede tega prav tako poudarja, da je treba urediti subjekte, ki so neposredno povezani z bančnimi sistemi in nudijo podobne funkcije, za katere pa ne velja ista ureditev (bančništvo v senci);

12.  poziva Komisijo, naj nemudoma predloži:

13.  poziva Komisijo, naj v letu 2012 Parlamentu predloži:

14.  poudarja, da je treba ostati osredotočen na zaščito vlagateljev in njihovo zaupanje; meni, da so pobude za povrnitev zaupanja v finančni sistem bistvene in bi morale zajemati obsežen pregled načel skrbnosti, moralno tveganja pri čezmejnih skupinah, sistem spodbud in plačil ter širšo transparentnost in odgovornost finančnega sistema;

15.  poudarja, da so imele bonitetne agencije pomembno vlogo pri razvoju in poslabšanju dolžniške krize euroobmočja ter glavnih posledicah za evropski bančni sektor; zato odločno poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga spremenjen zakonodajni okvir za okrepitev regulacije in nadzora nad bonitetnimi agencijami; meni, da bi z ustanovitvijo evropske bonitetne agencije uvedli dobrodošlo raznovrstnost pristopov;

Pametna rast

16.  odločno spodbuja Komisijo, naj do konca letošnjega leta predloži zakonodajni predlog prihodnjega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, s katerim bi spodbudili javno-zasebna partnerstva, zmanjšali število birokratskih postopkov, izboljšali večdisciplinarni pristop ter povečali sodelovanje manjših akterjev in inovativnih podjetij pri projektih; meni, da je treba v naslednjem obdobju financiranja povečati proračun za raziskave in razvoj, da EU ne bo še bolj zaostala za konkurenti, predvsem z ozirom na precejšnje povečanje odhodkov za raziskave in razvoj v nekaterih drugih regijah sveta (na primer v ZDA in zlasti na Kitajskem), ter da se v celoti podpre cilje strategije EU 2020;

17.  poziva Komisijo, naj k programom raziskav in razvoja pristopi na način, ki bo dovoljeval večja tveganja in bo temeljil na večjem zaupanju, da bi zmanjšali birokracijo in povečali udeležbo inovativnih podjetij pri projektih;

18.  poudarja, da je treba zbrati sredstva za naložbe v širokopasovno omrežje; poudarja, da je širokopasovni internet za vse izjemno pomemben, če želimo zagotoviti konkurenčnost Evrope na svetovni ravni ter poskrbeti, da bodo imeli vsi Evropejci enake možnosti;

19.  poziva Komisijo, naj v svojem delovnem programu za leto 2012 tesno sodeluje z državami članicami, kar bo zagotovilo pravilen in pravočasen prenos reform iz leta 2009 v okvirno zakonodajo za komunikacije; zlasti opozarja, da je treba izpolniti obveznosti glede dostopa do trga in drugih prednosti za potrošnike, vključno z okrepljenim informiranjem o pogodbah in cenah ter s številnimi ukrepi za prenosljivost;

20.  ugotavlja, da je treba v delovnem programu za leto 2012 obravnavati številna področja, na katera vpliva tehnološki razvoj, ob tem pa krepiti enotni digitalni trg; to bi moralo zajemati računalništvo v oblaku, internet stvari, e-podpise in spletno varnost;

21.  pričakuje, da bo Komisija zagotovila, da bodo ukrepi za zmanjšanje stroškov gostovanja v celoti učinkoviti do leta 2012;

22.  poudarja, kako pomembna sta strategija na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter dokončno oblikovanje enotnega evropskega digitalnega trga, ki bo odprl neslutene možnosti za rast industrij ter malih in srednjih podjetij na področju čezmejne trgovine, zbližal ljudi, preoblikoval njihove načine dela in življenja, zagotovil nova orodja za izobraževanje in usposabljanje ter izboljšal dostop do javnih storitev in podatkov; zato poziva Komisijo, naj poveča podporo informacijski in komunikacijski tehnologiji, da bo EU lahko imela vodilno vlogo na odpirajočih se trgih panog, kot so zdravstvene tehnologije ter okolju prijazna prevozna in električna omrežja;

23.  opozarja na čedalje večji pomen, ki ga imajo pravice intelektualne lastnine za gospodarsko rast in ustvarjalni potencial Evrope, in poudarja, da je treba te pravice ustrezno zaščititi; poziva Komisijo, naj se hitro odzove ter pripravi konkretne predloge za pregled tega področja; poudarja, kako pomembne so pravice intelektualne lastnine za kulturne in ustvarjalne panoge ter za dostop do kulturnega blaga in storitev;

Trajnostna rast

24.  poziva Komisijo, naj izboljša svojo podnebno strategijo, da bi okrepila vodilno vlogo EU v boju proti podnebnim spremembam, hkrati pa povečala konkurenčnost EU ter dosegla uravnotežen mednarodni sporazum;

25.  poziva k oblikovanju celostne zunanje energetske strategije EU, ki bi zajemala vprašanja surovin in redkih zemljin ter spodbujala odprtje svetovnih trgov; poziva k oblikovanju trajnostne, konkurenčne in celovite energetske politike EU, s katero bi v okviru usklajenega pristopa obravnavali raznolikost in relativni delež energetskih virov ter zanesljivost oskrbe z energijo, in meni, da je dokončno oblikovanje notranjega trga za energijo bistveno za evropsko konkurenčnost in rast; poziva Komisijo, naj pospeši razvoj integriranega evropskega energetskega omrežja z vložitvijo predlogov, navedenih v njenem svežnju o energetski infrastrukturi;

26.  poziva Komisijo, naj z mislijo na cilj vzpostavitve enotnega trga za energijo v letu 2014 spremlja izvajanje zakonodaje EU na področju energije in energetske učinkovitosti ter naj nemudoma sprejme ustrezne izvedbene ukrepe, prav tako pa jo poziva, naj predloži nove predloge, potrebne za dosego zadanih ciljev;

27.  zahteva, da se direktiva o jedrski varnosti nemudoma spremeni in poskusijo zaostriti njene določbe, in sicer z upoštevanjem izida testov izjemnih situacij, opravljenih po nesreči v Fukušimi;

28.  poziva Komisijo, naj predloži predlog za sedmi okoljski akcijski program Skupnosti in za trdno strategijo o biotski raznovrstnosti;

29.  meni, da bi morala reforma skupne kmetijske politike zagotoviti, da bo skupna kmetijska politika tesno povezana s cilji strategije EU 2020 in da bo v njenem žarišču trajnost, tako da bi zagotovili dolgoročno zdržnost evropske proizvodnje hrane, obenem pa okrepili konkurenčnost in inovacijsko zmožnost kmetov, spodbujali razvoj podeželja, ohranjali različne vrste kmetovanja in pridelave ter preprečili čezmerno birokracijo;

30.  poziva Komisijo, naj oceni delovanje sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja ter sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, da bi odpravili morebitne pomanjkljivosti;

31.  poziva Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog, ki bi prepovedal dajanje na trg živil iz kloniranih živali in njihovih potomcev, ter naj vloži nov zakonodajni predlog o novih živilih;

32.  močno obžaluje zamudo pri vložitvi predlogov za smernice TEN-T in letališki sveženj; pozdravlja belo knjigo o prihodnosti prometa in poziva Komisijo, naj čim prej pripravi zakonodajne predloge, ki predstavljeni v njej; meni, da je treba še zmeraj vzpostaviti celosten in združljiv evropski železniški trg, ter je prepričan, da je treba posebno pozornost nameniti pravočasni reviziji smernic TEN-T, da bi z učinkovito somodalnostjo in združljivostjo razvili obsežno večmodalno prometno omrežje; zato poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o železniškem sektorju in razširitvi pristojnosti Evropske agencije za železniški promet na področju spričeval in varnosti; vztraja pri tem, da je nujno treba izboljšati financiranje omrežij TEN-T in povečati usklajenost s kohezijskimi skladi;

33.  vztraja pri tem, da mora Komisija do leta 2012 uvesti evropsko listino za pravice potnikov pri vseh oblikah prevoza;

34.  vztraja pri tem, da je treba v polnem obsegu izvajati pobudo enotno evropsko nebo, vključno z ustanovitvijo funkcionalnega bloka zračnega prostora in programa SESAR, da bi izpolnili prihodnje potrebe po zmogljivosti in varnosti v zračnem prometu; obžaluje, da Komisija ni zagotovila postopne odprave omejitev v zvezi s tekočinami, razpršili in geli v potniškem letalskem prometu, kar bi moralo ostati njena prednostna naloga;

35.  poudarja, da je potrebna obsežna in velikopotezna reforma skupne ribiške politike, ki bi zavrnila pozive po ponovni nacionalizaciji ter zajela tudi uveljavitev ekosistemskega pristopa, regionalizacijo, jasno opredeljene ukrepe za mali ribolov, nov zagon za evropsko akvakulturo in resna prizadevanja za boj proti nezakonitemu, nereguliranemu in neprijavljenemu ribolovu ter zavržkom; izraža zaskrbljenost, da Komisija morda ne bo utegnila pripraviti novega predloga tehničnih ukrepov do leta 2013, ko bodo potekli veljavni prehodni ukrepi;

Vključujoča rast

36.  pozdravlja vodilne pobude v zvezi z novimi veščinami za nova delovna mesta in platformo za boj proti revščini, vendar meni, da premalo zakonodajnih predlogov obravnava področje zaposlovanja in socialnih zadev; poziva Komisijo, naj predloži novo socialno strategijo, ki je v skladu z glavnimi pridobitvami Lizbonske pogodbe, pri tem pa naj upošteva načela subsidiarnosti in socialnega dialoga na področju plač in pokojnin, v skladu s členom 153(5) PDEU pa naj spoštuje pristojnosti držav članic in socialnih partnerjev ter zagotovi demokratično legitimnost postopka z vključitvijo Evropskega parlamenta;

37.  poziva k močni vseevropski kohezijski politiki po letu 2013 in zahteva, da se v pripravah na prihodnjo kohezijsko politiko racionalizira obstoječe sklade in programe, zagotovi ustrezna finančna sredstva ter uskladi politiko s cilji strategije EU2020, obenem pa po zaslugi sinergije z drugimi notranjimi politikami ustvari dodana vrednost; pričakuje, da bo Komisija igrala tvorno posredniško vlogo skozi celotno obdobje trajanja postopkov za sprejetje uredb, ki urejajo kohezijske politike, pri tem pa spoštovala načelo soodločanja, da bi kar najhitreje dosegli sporazum v zakonodajnem postopku ter tako preprečili nepotrebne zamude in uspešno prebrodili običajne začetne težave, ki bi utegnile nastati pri izvajanju operativnih programov kohezijske politike za naslednje programsko obdobje;

38.  podpira pobude, katerih cilj je usklajevanje dela in družinskega življenja, ter meni, da bi morala Komisija predložiti zakonodajne predloge v zvezi z različnimi vrstami dopusta, na primer očetovskim, posvojiteljskim in skrbniškim, ter oblikovati evropsko strategijo, ki bi temeljila na primerih najboljše prakse v državah članicah in s katero bi poskusili ustvariti pogoje za doseganje ciljev zaposlovanja iz strategije EU2020; pozdravlja pobudo Komisije za odpravo razlik med spoloma v plačilu, vendar obžaluje, da razlike v plačilu še vedno ostajajo velik izziv, ki ga je treba premagati, in ponavlja svojo zahtevo po prizadevanjih za revizijo obstoječe zakonodaje, s katero bi odpravili različne razloge za razlike v plačah med ženskimi in moškimi;

39.  izraža obžalovanje, ker Komisija še vedno ni pripravila zakonodajnega predloga za boj proti nasilju nad ženskami v okviru celovite strategije z ustreznim poenotenjem sankcij;

40.  obžaluje pomanjkanje predlogov in pobud na področju javnega zdravja ter poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o zdravilih za napredno zdravljenje; pozdravlja namero Komisije, da v letu 2012 spremeni Direktivo št. 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu; poudarja, da je sprememba potrebna zaradi novih dejavnikov in datumov, zato poziva Komisijo, naj nemudoma predloži akt o spremembi, obenem pa preuči tudi možnost razširitve področja uporabe direktive, da bi zmanjšali tveganja zaradi snovi, ki so strupene za razmnoževanje, in njihovo prisotnost v proizvodih ter zaščitili zdravje evropskih delavcev in njihovo varnost pri delu;

41.  poudarja, da je treba več pozornosti posvetiti novim večletnim programom na področju kulture, avdiovizualnih medijev, mladine ter športa in državljanstva, saj so ta področja osrednjega pomena za uspeh strategije EU2020 ter ohranjanje večkulturne in jezikovne raznolikosti v EU, obenem pa so tudi močno gonilo socialne kohezije in integracije; meni, da je treba sprejeti dejavnosti in ukrepe, ki bodo temeljili na ustreznem in učinkovitem proračunskem okviru, s čimer bi zagotovili, da se bodo ti ustaljeni programi tudi po letu 2013 odzivali na potrebe evropske javnosti;

Izkoriščanje možnosti za rast, ki jih ponuja enotni trg

42.  poziva Komisijo, naj bo bolj sistematična pri uporabi testa za mala in srednja podjetja, ki ni bil izveden pravilno in v skladu z novimi zakonodajnimi predlogi, še zlasti na nacionalni ravni; zato Komisijo poziva, naj za test, ki naj se izvede na ravni EU ter nacionalni ravni, predlaga minimalne standarde in zahteve, ki bodo temeljili na najboljši praksi;

43.  poudarja svojo podporo aktu o enotnem trgu, vendar odločno poziva Komisijo, naj predstavi predlog za posodobitev in poenostavitev postopkov javnih naročil za naročnike ter mala in srednja podjetja, vključno z izboljšanjem življenjskih in delovnih pogojev;

44.  pozdravlja predloge Komisije v njenem delovnem programu za leto 2012 o reviziji potrošniške politike in zakonodajne strategije z vključevanjem pobud v vse ustrezne službe Komisije; zlasti ugotavlja, da je treba zagotoviti, da bodo potrošniki po Evropski uniji v celoti zaščiteni, kot jim to zagotavlja temeljna zakonodaja o nepravičnih poslovnih praksah in direktiva o potrošniških posojilih;

45.  poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno reformo direktive o poklicnih kvalifikacijah, da bi spodbujala dejansko mobilnost delavcev v EU s poenostavitvijo postopkov samodejnega priznavanja ob upoštevanju varnosti pacientov, povečanjem mobilnosti novih diplomantov ter pregledom nekaterih zakonsko urejenih poklicev oziroma njihovih delov;

46.  poziva Komisijo, naj pripravi program o „pravosodju za rast“, s katerim bo izboljšala pravosodni dostop za podjetja in potrošnike, zato jo poziva tudi, naj čim prej, kot je napovedala, posreduje predlog za alternativno reševanje sporov v zasebnih in poslovnih zadevah;

PRIZADEVANJA ZA KORISTI ZA DRŽAVLJANE: SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

47.  obžaluje, da ni zakonodajnega predloga o okrepljeni solidarnosti znotraj EU na področju azila, in ugotavlja, da je treba nadaljevati delo v zvezi s svežnjem o azilu, da bi vzpostavili skupni evropski azilni sistem, ki bi zagotavljal visoko raven zaščite in popolno spoštovanje temeljnih pravic ter preprečeval uporabo azilnega prava za druge cilje;

48.  je zaskrbljen zaradi neuspeha pri pravilnem izvrševanju veljavnega pravnega reda na področju azila (Dublin, Eurodac, postopek sprejema in direktiva o pogojih za zaščito prosilcev za azil), kar pomeni, da niso zagotovljeni skupni evropski standardi, kar tudi spodkopava občutek solidarnosti;

49.  je seznanjen s „svežnjem Komisije za žrtve“ in meni, da je nadvse pomembno povečati pravice in podporo za žrtve terorizma in kriminala v EU;

50.  zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo schengenski pravni red v celoti spoštoval in da se bodo vsi njeni predlogi obravnavali z uporabo evropske metode; priznava, da je treba zagotoviti pametno delovanje na zunanjih mejah, njihovo boljše upravljanje ter učinkovito in verodostojno politiko; meni, da je nadzor nad dostopom do ozemlja EU ena izmed ključnih nalog na območju brez notranjih meja ter da je treba nadzor na zunanjih mejah EU stalno izboljševati, da bi se lahko soočili z novimi migracijskimi in varnostnimi izzivi, zaradi česar je treba oblikovati tudi uravnoteženo vizumsko politiko; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj dokončno oblikuje sisteme SIS II, VIS in EURODAC ter novo agencijo za informacijsko tehnologijo; opozarja, da sta učinkovito in celostno upravljanje zunanjih in notranjih meja EU ter vodenje vizumske politike tesno povezana ter tvorita bistveno orodje migracijske in azilne politike, vključno z mobilnostjo in preprečevanjem zlorab; obžaluje, da SIS II še vedno ne deluje, poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za začetek delovanja tega sistema, ter sporoča, da bo še naprej pozorno spremljal dodeljevanje sredstev iz proračuna EU v ta namen;

51.  se strinja s spremembo priročnika Sirene, posodobitvijo skupnega praktičnega priročnika za mejne straže, nadaljnjim razvojem evropskega sistema za nadzorovanje meja (Eurosur) in vzpostavitvijo sistema evropskih mejnih stražnikov v skladu s stockholmskim programom;

52.  pozdravlja pobudo Komisije za dodatno razjasnitev pogojev, pod katerimi so organi držav članic upravičeni do izvajanja dejavnosti za nadzor meja, do delitve operativnih informacij in do sodelovanja drug z drugim ter z agencijo Frontex; se strinja z zamislijo, da bo agencija Frontex igrala eno osrednjih vlog pri upravljanju nadzora meja, ter pozdravlja sporazum o spremembi njenega pravnega okvira, da bi lahko postala bolj učinkovita v operativnih zmogljivostih na zunanjih mejah;

53.  je prepričan, da bi morali biti prihodnji predlogi za revizijo direktive 95/46/ES in direktive o hrambi podatkov ambiciozni ter zagotoviti boljšo zaščito kot okvirni sklep o varstvu podatkov v nekdanjem tretjem stebru; poudarja, da je pri računalništvu v oblaku in internetu stvari pomembno obravnavati poglavitna vprašanja kibernetske varnosti in varovanja zasebnosti; poudarja, da mora biti varstvo podatkov zagotovljeno tudi v okviru boja proti terorizmu; poziva Komisijo, naj pri pogajanjih s tretjimi državami spoštuje evropsko varstvo podatkov, in poudarja, da bo Parlament skrbno preveril, ali so vsi predlogi, tudi evropska sistema za posredovanje podatkov o potnikih (PNR) in za posredovanje finančnih podatkov ter vsi sporazumi PNR s tretjimi državami (pravkar potekajo pogajanja z ZDA, Kanado in Avstralijo), v skladu s temeljnimi pravicami;

EVROPA V SVETU: UVELJAVLJANJE POLITIČNE VLOGE EU NA SVETOVNEM PRIZORIŠČU

54.  poudarja, da bi morale biti vrednote, načela in zaveze, na katerih je osnovana EU, osrednja vodila enotne zunanje politike; poudarja, da mora Komisija v celoti sodelovati z Evropsko službo za zunanje delovanje, ne le na področju širitve, razvoja, trgovine in humanitarne pomoči, ampak tudi pri zunanjih vidikih notranje politike, da bi tako zagotovili večjo usklajenost politik pri delovanju EU, zlasti trgovinske in industrijske politike, ter uporabili trgovino kot pristen instrument za rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi; poudarja tudi pomembno vlogo visoke predstavnice/podpredsednice pri oblikovanju celovite in enotne zunanje politike;

55.  poziva k okrepitvi evropskih vojaških zmogljivosti z večjim združevanjem sredstev, da bi izboljšali zmožnost hitrega in učinkovitega odziva EU na zunanje krize ter povečali čezatlantsko varnost;

Evropska sosedska politika

56.  poudarja, da je treba revizijo instrumentov zunanje finančne pomoči prepoznati kot priložnost za okrepitev evropske zunanje politike, zlasti pri sedanjem prehodu v demokracijo v južnem sosedstvu; poziva k večji prožnosti in odzivnosti pri zagotavljanju finančne pomoči državam upravičenkam; poudarja, da mora Komisija okrepiti zmogljivosti držav upravičenk, da bodo prevzele lastništvo nad pomočjo in tako kar najbolj povečale njen učinek; poziva Komisijo, naj gradi na izkušnjah preteklih zunanjih finančnih instrumentov in obravnava pomisleke Računskega sodišča;

57.  pozdravlja revizijo evropske sosedske politike, ki jo je izvedla Komisija, in pričakuje konkretne predloge o tem, kako bi še nadalje razvili obe večstranski razsežnosti te politike, pri čemer želi še posebej opozoriti na arabske države, ki stremijo k demokraciji; poudarja, da je tu potreben nov zagon; pozdravlja predloge, opredeljene v sporočilu Komisije iz maja 2011 o pregledu evropske sosedske politike, in poziva k hitremu izvajanju konkretnih ukrepov za oživitev odnosov z bližnjimi sosedami EU; poudarja, da bo zavezanost EU k tesnejšim povezavam z njenimi sosedami tvorila kombinacija povečane finančne pomoči, okrepljene podpore za demokracijo, dostopa do trga in boljše mobilnosti; zahteva revizijo Unije za Sredozemlje, ki bi temeljila na oceni sedanjih pomanjkljivosti in nedavnih dogodkov, povezanih z arabsko pomladjo;

Širitev EU

58.  pričakuje, da bo Komisija nadaljevala svoje delo pri pristopnih pogajanjih; poudarja, da bi bilo treba po uspešnem zaključku pogajanj s Hrvaško nadaljevati priprave na pogajanja o članstvu z drugimi kandidatkami na zahodnem Balkanu, obenem pa izpostavlja, da morajo te države sprejeti vse ukrepe, da bi v celoti in vestno izpolnile vsa københavnska merila; poleg tega bi bilo treba posebno pozornost nameniti razmeram v Bosni in Hercegovini ter prizadevanjem za iskanje rešitve glede spora o poimenovanju Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije; upa, da bodo tekoči pogovori o Cipru privedli do obsežnega sporazuma, in pričakuje, da bo Turčija izpolnila obveznosti protokola iz Ankare ter pripomogla k temu procesu;

59.  poziva Komisijo, naj sodeluje s Kosovom, da bi čim prej izvedla načrt za vizumsko liberalizacijo, saj je Kosovo edini del Zahodnega Balkana, ki še ima vizumsko ureditev z Evropsko unijo; v zvezi s tem pozdravlja nedavni sporazum med Srbijo in Kosovom;

Celovita trgovinska politika

60.  podpira prizadevanja Komisije v vseh tekočih dvostranskih in regionalnih trgovinskih pogajanjih, da bi v letu 2012 dosegli pozitivne rezultate pri oblikovanju celostnih in uravnoteženih trgovinskih sporazumov, kar bi znatno izboljšalo trgovinske možnosti in priložnosti podjetij EU v svetu; meni, da so za izkoriščanje možnosti, ki so se v letu 2011 odprle v večstranskih pogajanjih v Dohi, potrebni trajnosti napori EU, da bi utrli pot svetovni gospodarski stabilnosti;

61.  meni, da mora Evropska unija s pomočjo obstoječih sredstev in instrumentov sodelovanja okrepiti svoje trgovinske povezave z drugimi velikimi svetovnimi gospodarskimi in političnimi akterji, zlasti z ZDA, Kitajsko, Rusijo, Indijo, Japonsko in državami BRIK, ter jih po možnosti tudi razširiti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Parlament bolj vključen v tekoča pogajanja in opredeljevanje pogajalskega mandata za sporazume o naložbah; poziva jo, naj zaključi pogajanja o veljavnih dvostranskih in regionalnih prostotrgovinskih sporazumih ter predlaga učinkovite spremljevalne zaščitne predpise; opominja, da bo to dopolnjevalna strategija, ne pa alternativa večstranskemu okviru;

62.  meni, da ostaja glavno vprašanje in element strategije EU glede svetovne trgovine odprava ovir za trgovino in naložbe v svetovnem merilu; ob tem dodaja, da je nedavno objavljeno poročilo Komisije o trgovinskih ovirah za naložbe za leto 2011 opozorilo na velike in neupravičene ovire v naših odnosih s strateškimi partnerji, ki omejujejo dostop na trg večjih tretjih držav; zato ponovno poziva Komisijo, naj bo osredotočena in odločna pri rešitvi tega vprašanja ter naj se še naprej bori proti neupravičenim zaščitnim ukrepom, obenem pa zagotovi, da bo trgovinska politika ostala orodje za ustvarjanje delovnih mest v Evropi in zunaj nje; poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva odkriti in odpraviti netarifne ovire za čezatlantsko trgovino in naložbe, zlasti na področju vzajemnega priznavanja in standardizacije, pri tem pa naj optimalno izkoristi pomoč čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi do leta 2015 vzpostavili čezatlantski trg;

63.  poziva Komisijo, naj v vse trgovinske sporazume vključi pravno zavezujoče določbe o človekovih pravicah, socialnih in okoljskih standardih, kakor je opredeljeno že v drugih samoiniciativnih poročilih, sprejetih v letu 2010;

Razvojna politika in humanitarna pomoč

64.  zahteva, da Komisija do leta 2012 predloži pobudo o inovativnem financiranju uradne razvojne pomoči, da bi izpolnili zaveze glede razvojnih ciljev tisočletja; poleg tega poziva, naj kot nadaljnji ukrepi sporočila o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah zakonodajni predlogi dodatno obravnavajo davčne oaze in nezakonite kapitalske tokove;

65.  poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo s konkretnimi predlogi za vzpostavitev učinkovite povezave med humanitarno pomočjo in razvojem, v katerem naj upošteva prožnost, da bo v primeru tranzicije mogoče povezati pomoč, obnovo in razvoj; podpira razširitev programov prehrane v šolah, da bi prek uporabe lokalnih prehrambenih proizvodov zajel vse otroke na območjih, kjer vlada lakota, ter ukinitev plačila za osnovno izobraževanje in osnovne zdravstvene storitve, ki bi ga nadomestili z ustrezno povečano donatorsko pomočjo;

66.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajno pobudo, da bi s pravno zavezujočimi ukrepi na ravni EU zagotovila preglednost v ekstraktivnih industrijskih panogah, da bi državam v razvoju omogočila dostop do prihodkov, ustvarjenih z njihovimi naravnimi viri, in tako njihovim skupnostim pomagala iz revščine;

o
o   o

67.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0297. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0331.