Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in členov 3, 18, 20, 21, 67, 77 in 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985,

–  ob upoštevanju Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1990,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)(2),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi ocenjevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda (KOM(2010)0624),

–  ob upoštevanju osnutka poročila o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi ocenjevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda (PE460.834),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o uporabi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o migracijah z dne 4. maja 2011 (KOM(2011)0248),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 9. junija 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011,

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker je vzpostavitev schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU eden največjih dosežkov procesa evropskega povezovanja, ki sta ga zaznamovala odprava osebnih kontrol na notranjih mejah in dotlej nepoznana svoboda gibanja za več kot 400 milijonov prebivalcev na ozemlju 4 312 099 km2,

B.  ker je svoboda gibanja postala eden od stebrov državljanstva EU in eden od temeljev tega območja svobode, varnosti in pravice, ki obsega pravico do svobodnega gibanja in prebivanja v vseh državah članicah ter uživanja enakih pravic, zaščite in jamstev, vključno s prepovedjo vseh oblik diskriminacije na osnovi državljanstva,

C.  ker se lahko svoboda gibanja v EU v skladu z zakonikom o schengenskih mejah in členom 45 Listine EU o temeljnih pravicah pod posebnimi pogoji prenese tudi na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU,

Nedavni dogodki

D.  ker so se zlasti v preteklem letu ljudje množično selili iz več severnoafriških držav; ker je bil schengenski sistem pred nedavnim pod pritiskom zaradi nekaterih držav članic, ki so zaradi nenadnega pritoka migrantov razmišljale o ponovni uvedbi nadzora na državnih mejah,

E.  ker je Komisija 4. maja 2011 predstavila več pobud za bolj strukturiran pristop k preseljevanju, pri čemer je upoštevala zlasti nedavne dogodke v sredozemski regiji in vključila vanje predlog o Schengnu; ker se Komisija v sklepih Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2011 poziva k predstavitvi predloga o „zaščitnem mehanizmu“ za odziv na „izredne okoliščine“, ki bi lahko ogrozile schengensko sodelovanje,

Zakonik o schengenskih mejah/politika preseljevanja

F.  ker so schengenska pravila, ki urejajo gibanje oseb prek notranjih meja, določena v zakoniku o schengenskih mejah, katerega členi od 23 do 26 določajo ukrepe in postopke za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, ker pa tak nadzor, če je enostranski, onemogoča, da bi prevladali skupni interesi EU,

G.  ker se je z vzpostavitvijo schengenskega območja določila skupna zunanja meja, za katere upravljanje je EU po členu 80 PDEU skupno odgovorna; ker EU še ni v celoti izpolnila te zahteve, čeprav je že poskušala vzpostaviti učinkovit nadzor in sodelovanje med carinskimi, policijskimi in pravosodnimi organi, razviti skupno priseljevalno, azilno in vizumsko politiko ter vzpostaviti schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) ter vizumski informacijski sistem (VIS),

Ocenjevalni mehanizem

H.  ker je za odpravo nadzora na notranjih mejah nujno, da države članice popolnoma zaupajo druga drugi, da so sposobne v celoti izvesti spremljevalne ukrepe, ki omogočajo odpravo tega nadzora, ker je varnost na schengenskem območju odvisna od tega, kako strogo in učinkovito posamezne države članice izvajajo nadzor na zunanjih mejah, ter od kakovosti in hitrosti izmenjave informacij prek schengenskega informacijskega sistema; ker neustrezno delovanje katerega koli teh elementov ogroža varnost EU kot celote,

I.  ker je za brezhibno delovanje schengenskega območja pomembno oceniti, ali države članice spoštujejo schengenski pravni red; ker se je pokazalo, da ocenjevalni mehanizem na osnovi delovne skupine za schengensko evalvacijo (SCH-EVAL), ki je povsem medvladno telo, ni dovolj učinkovit,

J.  ker je treba ukiniti dvojne standarde, ki se trenutno uporabljajo za Schengen, ko se za vse države kandidatke postavljajo zelo visoke zahteve, države, ki so že članice schengenskega območja, pa obravnavajo izjemno popustljivo;

K.  ker je bil v predlogu uredbe o vzpostavitvi ocenjevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda določen nov mehanizem ocenjevanja, ki ga zdaj v rednem zakonodajnem postopku obravnava Evropski parlament; ker ta mehanizem že določa postopke, načela in sredstva, ki podpirajo in ocenjujejo, kako države članice spoštujejo schengenski pravni red tudi ob nepredvidenih dogodkih,

Soodločanje

L.  ker člen 77 PDEU navaja, da Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe, med drugim tudi glede kontrole, ki se opravi pri osebah pri prehodu zunanjih meja, če ni preverjanja oseb pri prehajanju notranjih meja ne glede na njihovo državljanstvo,

Pomen Schengna

1.  poudarja, da je prosti pretok ljudi na schengenskem območju eden največjih dosežkov evropskega povezovanja, da Schengen pozitivno vpliva na življenje stotisočev državljanov EU, ker lajša prehajanje meja in razvoj gospodarstva, ter da je svoboda gibanja temeljna pravica in eden stebrov za državljanstvo EU, ki se izvaja po pogojih iz pogodb in Direktive 2004/38/ES;

Upravljanje schengenskega območja/ocenjevalni mehanizem

2.  močno priporoča, da se okrepi upravljanje schengenskega območja, da bi se vsem državam članicam pomagalo zagotoviti učinkovit nadzor nad njihovim delom zunanjih meja EU, okrepilo medsebojno zaupanje in povečalo zaupanje v učinkovitost sistema, s katerim EU upravlja preseljevanje; odločno poudarja, da je potrebna večja solidarnost do držav članic, v katerih je pritok migrantov največji, da se jim pomaga reševati te izjemne razmere;

3.  meni, da bo novi schengenski ocenjevalni mehanizem, o katerem se trenutno razpravlja v Parlamentu, deloma rešil to težavo, saj omogoča učinkovito spremljanje poskusov uvedbe nezakonitega nadzora na notranjih mejah in krepi medsebojno zaupanje; meni tudi, da lahko države članice po novem schengenskem ocenjevalnem sistemu že zaprošajo za pomoč in jo prejemajo, da bi lahko zagotovile spoštovanje schengenskega pravnega reda v primeru izjemnega pritiska na zunanje meje EU;

4.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo države članice schengenska pravila pravilno izvajale in uporabljale tudi po pristopu, poudarja, da to pomeni tudi zgodnjo pomoč državam članicam v težavah, tako da lahko odpravijo pomanjkljivosti s praktično pomočjo agencij EU; meni, da je treba obstoječi ocenjevalni mehanizem utrditi in spremeniti v sistem EU;

5.  meni, da je ocenjevalni mehanizem učinkovit, ker vsebuje možnost sankcij, kadar se pomanjkljivosti ne odpravijo in ogrožajo splošno varnost schengenskega območja; opozarja, da je osnovni namen takih sankcij odvračanje;

Zakonik o schengenskih mejah

6.  meni, da so vsi potrebni pogoji za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah že jasno določeni v Uredbi (ES) št. 562/2006 (Zakonik o schengenskih mejah), katere členi 23, 24 in 25 predvidevajo možnost ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah zgolj v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti; poziva Komisijo, naj predstavi pobudo, da določi strogo izvajanje teh členov v državah članicah;

7.  zato meni, da dodatna nova odstopanja od obstoječih pravil, kot so dodatni razlogi za ponovno uvedbo „izjemnega“ nadzora na mejah zagotovo ne bi krepili schengenskega sistema; poudarja, da pritoka migrantov in prosilcev za azil na zunanjih mejah samega po sebi nikakor ni mogoče obravnavati kot dodatni razlog za ponovno uvedbo mejnega nadzora;

8.  močno obžaluje poskuse nekaterih držav članic, da bi ponovno uvedle nadzor na mejah, ki jasno ogrožajo samo bistvo schengenskega pravnega reda;

9.  meni, da so nedavne težave s Schengnom zakoreninjene v odporu do izvajanja skupnih evropskih politik na drugih področjih, med katerimi sta najpomembnejša evropski azilni sistem in sistem preseljevanja (ki bi vključeval odpravo nezakonitega priseljevanja in boj proti organiziranemu kriminalu);

10.  ponavlja, da je izredno pomembno doseči napredek pri tem, saj je bilo leto 2012 določeno za rok za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema;

11.  ponovno poudarja, da trdno nasprotuje kakršnemu koli novemu schengenskemu mehanizmu, ki bi imel drugačne cilje kot omogočati svobodo gibanja in krepiti EU pri upravljanju schengenskega območja;

Soodločanje

12.  poudarja, da bo vsak poskus odmika od člena 77 PDEU kot pravilne pravne podlage za vse ukrepe na tem področju pomenil odmik od pogodb EU, in si pridržuje pravico do uporabe vseh razpoložljivih pravnih sredstev, če bo potrebno;

o
o   o

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (2) UL L 105, 13.4.2006, str. 1. (3) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 6.