Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 13. oktobra 2010 z naslovom „Revizijska politika: kaj smo se naučili iz krize“ (KOM(2010)0561),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o korporativnem upravljanju finančnih institucij(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o izvajanju Direktive št. 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze(2),

–  ob upoštevanju Direktive št. 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze(3),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0200/2011),

A.  ker se je zaradi nedavne finančne krize pojavil dvom o delu revizorjev,

B.  ker so po nastopu krize pretirano prevzemanje tveganja finančnih institucij izrecno povezovali s prožnimi, pomanjkljivimi in neučinkovitimi mehanizmi upravljanja nadzora in tveganja, zlasti v sistemsko pomembnih finančnih institucijah,

C.  ker se je po finančni krizi pokazalo, da imajo lahko revizorji pomembno vlogo zlasti pri krepitvi nadzora nad upravljanjem s tveganji v finančnih institucijah,

D.  ker vloga revizijskih odborov zlasti v finančnih institucijah ni bila v celoti izkoriščena,

E.  ker so kakovostne revizije bistvenega pomena za gospodarsko stabilnost in zaupanje trgov, saj zagotavljajo, da je finančna trdnost podjetij resnična,

F.  ker je neodvisnost revizorja bistvenega pomena za kakovost revizije,

G.  ker lahko pride do navzkrižja interesov, kadar revizijske družbe istemu podjetju zagotavljajo različne storitve,

H.  ker visoka koncentracija „štiri velikih“ revizijskih družb na trgu lahko povzroči preveliko kopičenje tveganj, in ker so manjše družbe raznolike, njihovo rast in znanje pa bi bilo treba spodbujati z več priložnostmi za konkuriranje,

I.  ker je zato treba ponovno začeti podrobno razpravo o vlogi revizorjev in strukturi revizijskega trga,

Splošne zadeve

1.  odobrava zeleno knjigo Komisije in njen celovit pristop;

2.  pozdravlja načelna vprašanja iz zelene knjige, kako bi bilo mogoče revizijo izboljšati, čeprav v preteklosti ni bilo resnih dokazov, da revizije niso bile izvedene ob upoštevanju veljavnih predpisov in zahtev;

3.  meni, da bi morala razprava o vlogi revizorjev potekati vzporedno z okrepitvijo vloge revizijskega odbora, ki je sedaj v glavnem neučinkovita, ter poročanja o financah in tveganju, ki ga morajo zagotavljati podjetja;

4.  meni, da še ni zadostne osnove za končno oceno, zato opominja Komisijo, da je treba bolj uporabljati predpise in izvesti obsežne in temeljite analize učinkov, ki bodo pretehtale različne možnosti politike in se osredotočile na praktična vprašanja v skladu z načelom boljše priprave zakonodaje; te ocene bi morale obravnavati pomen računovodstva pri zagotavljanju točnih informacij o trajnostnem gospodarskem razvoju podjetij in bi morale vsebovati analizo interesnih skupin, ki bi pojasnila razdelitev študije o analizi učinkov v različne skupine, kot so mala in srednja podjetja, sistemsko pomembne finančne institucije in druge družbe, ki kotirajo na borzi ali tudi ne; meni, da je treba oceniti učinek revizijskih poročil na uporabnike, kot so vlagatelji in regulatorji sistemsko pomembnih finančnih institucij; Komisijo poziva, naj analizira dodano vrednost, ki izhaja tako iz predlagane uredbe kot iz postopnega usklajevanja pravil in revizijskih standardov na enotnem evropskem trgu;

5.  pozdravlja priznavanje sorazmernosti v zeleni knjigi;

Vloga revizorja

6.  meni, da imajo obvezne revizije družbeno vlogo in da koristijo javnemu interesu, saj so ena od najbolj bistvenih sestavin demokratičnega gospodarskega in političnega sistema, in skladno s tem pozdravlja namen zelene knjige, da poveča preglednost in izboljša kakovost revizijskih poročil ter tako prispeva k stabilnosti finančnega trga ter izboljša dostop do financiranja; je naklonjen vsem ukrepom, ki temeljijo na dokazih, da znatno izboljšanje kakovosti, redno zunanje ocenjevanje in ustrezen regulativni nadzor še zlasti v finančnih institucijah prevladajo nad stroški in obremenitvami; poudarja potrebo po posebni zakonodaji;

7.  poudarja, da je kakovosten revizijski sistem sestavni del trdnega okvira upravljanja podjetij; prosi Komisijo, naj Parlamentu in Svetu skladno predstavi svoje predloge glede upravljanja in revidiranja podjetij;

8.  poudarja pomen revizijskega poročila za delničarje in javnost; priznava načelo „revizija je revizija“ in svari pred velikim tveganjem zaradi uporabe različnih standardov, ki povzroča pravno negotovost; zato je naklonjen razširitvi področja uporabe na vse finančne institucije;

9.  se strinja s Komisijo glede načela, da morajo biti ugotovitve revizijskega poročila osredotočene na vsebino, ne obliko;

10.  poziva Komisijo, naj preuči, na kakšen način bi bilo mogoče razširiti naloge revizorjev, da bi poleg preverjanja informacij, zagotovljenih v glavnem finančnem poročilu, obsegale tudi revidiranje informacij o tveganjih, ki jih zagotovi revidirani subjekt; priporoča, da morajo biti revizorji seznanjeni z vsemi primeri, ko je bil odbor za tveganja preglasovan;

11.  meni, da morajo biti revizijska poročila kratka in vsebovati jasne, jedrnate ugotovitve, ter da morajo obravnavati vse vidike zakonske naloge revizorja; meni tudi, da bi moral revizor revizijskemu odboru in generalni skupščini zagotavljati dodatna pojasnila o splošnih vprašanjih, na primer o uporabljenih bilančnih metodah in konkretnih vidikih, kot so na primer ključni kazalniki, pomembni zneski, ocene tveganja, povezanega z zadevnimi računovodskimi ocenami, relevantne ocene ter morebitni posebni problemi, ki so se pojavili med izvajanjem revizije;

12.  poziva, naj se v revizijska poročila o finančnih institucijah vključijo zahteve za večje razkrivanje v zvezi z vrednotenjem manj likvidnih finančnih sredstev, da se omogoči primerjava vrednotenja finančnih instrumentov med institucijami;

13.  priporoča, da morajo revizorji, kadar naletijo na probleme, ki bi utegnili ogroziti nadaljnje delovanje revidiranega subjekta, opozoriti nadzornike ali pristojne organe; priporoča organizacijo dvostranskih srečanj med revizorji in nadzorniki večjih finančnih ustanov;

14.  opozarja na potencialno odgovornost, ki jo lahko prinese zagotavljanje dodatnih informacij poleg tistih, ki se zahtevajo na podlagi uredbe; vseeno meni, da družba od revizorjev zahteva naprej in navzven usmerjeno odgovornost, še zlasti pri velikih in sistemsko pomembnih korporacijah; meni, da bi bilo treba informacije v zvezi s tveganji, zunajbilančnimi operacijami ali morebitnimi prihodnjimi izpostavljenostmi, ki so v javnem interesu in so voljo revizorjem, vedno razkriti upravnim organom, v večini primerov pa z njimi seznaniti tudi javnost;

15.  poziva k okrepitvi vloge revizijskih odborov v vseh finančnih institucijah, od katerih je treba zahtevati, naj odobrijo oceno modela tveganj, ki vključuje primerjave podjetja z opredeljenimi merili, vključno s poročanjem o morebitnih prihodnjih finančnih potrebah, bančnih sporazumih, prihodnjih denarnih tokovih, upravljanju tveganj, načrtih vodstva, spoštovanju glavnih računovodskih načel ter o vseh predvidljivih tveganjih v zvezi s poslovnim modelom podjetja; zahteva, da se ta ocena vsako leto predstavi izvršilnim in nadzornim odborom finančnih institucij, skupaj s popolnim revizijskim poročilom, v obravnavo in odobritev;

16.  meni, da je poklicni dvom bistvenega pomena pri reviziji in da vpliva na vse njene faze; poudarja, da je ta dvom rezultat nepristranskosti in neodvisnosti revizorja ter njegove strokovne presoje, ki izhaja iz izkušenj in je ni mogoče nadomestiti z zgolj formalnimi postopki;

17.  meni, da sistema kvalifikacij v revizijskih poročilih ni treba revidirati, saj ima odvračilno funkcijo in prispeva h kakovosti finančnega poročanja;

18.  meni, da je reden in tekoč dialog med zunanjim in notranjim revizorjem ter revizijskim odborom bistvenega pomena za uspešno revizijo, saj je treba delničarje sproti obveščati na primer o razlogih za izvolitev, ponovno izvolitev ali prenehanje opravljanja funkcije revizorja, in sicer s konkretnimi pojasnili v zvezi s poročilom revizijskega odbora;

19.  meni, da bi morali revizorji pri zadevah, ki so povezane z njihovo vlogo revizorja, imeti pravico do nastopa na generalnih skupščinah družbe;

20.  meni, da je v zakonu treba jasno opredeliti oba vidika revidiranja, notranjega in zunanjega;

Mednarodni standardi revidiranja

21.  predlaga, da Komisija nujno sprejme mednarodne standarde revidiranja, pojasnjene z uredbo, ki bi omogočili uskladitev revizij na evropski ravni in olajšali nalogo nadzornih organov; meni, da je revidiranje enoten postopek, ne glede na velikost revidiranega podjetja, njegovo uporabo pa je treba vseeno prilagoditi značilnostim malih in srednjih podjetij; opozarja Komisijo, da poleg podjetij, za katere naj bi se uporabljali mednarodni standardi revidiranja, obstajajo tudi druga podjetja, ki so iz njih sicer izvzeta, vendar bi morale njihovo finančno situacijo kljub temu revidirati pooblaščene revizorske družbe ;

Upravljanje in neodvisnost revizijskih družb

22.  se strinja, da je konflikt neizbežen, če revizorja imenuje in plačuje podjetje, ki ga ta revidira; za sedaj pa ne vidi razloga, da bi obrazložitev takega imenovanja podala tretja oseba; poziva glede na pravkar povedano in brez poseganja v člen 37 (2) of Direktive št. 2006/43/ES, naj se okrepi vloga revizijskega odbora;

23.  meni, da mora revizorja, kjer je predpisan, imenovati revizijski odbor in ne upravni odbor podjetja, ki ga je treba revidirati, prav tako pa bi morala imeti vsaj polovica članov revizijskega odbora izkušnje v računovodstvu in revidiranju; meni, da bi moral revizijski odbor sprejemati ukrepe za zagotavljanje neodvisnosti revizorja, zlasti v zvezi s svetovalnimi storitvami, ki jih revizor zagotavlja ali ponuja;

24.  meni, da mora pravila za zagotavljanje neodvisnosti revizorjev in kakovosti revizije natančno pregledati poklicno popolnoma neodvisen javni revizijski organ;

25.  podpira vzpostavitev mednarodnega kodeksa dobrega upravljanja za revizijske družbe, ki opravljajo revizijo subjektov javnega interesa;

26.  se strinja, da je neodvisnost revizorja najpomembnejša in da je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje pretirane domačnosti; predlaga, naj Komisija opravi oceno učinka, ki bo zajela vrsto možnosti, zlasti zunanjo rotacijo in učinek skupnih prostovoljnih revizij; meni, da je zunanja rotacija način krepitve neodvisnosti revizorjev, vendar ponavlja, da najboljša regulativna rešitev ni zunanja rotacija, temveč redno menjavanje notranjih revizorjev, kot je tudi potrjeno v Direktivi 2006/43/ES, ter da sedanja ureditev rotacije partnerjev zagotavlja potrebno neodvisnost za učinkovitost revizij;

27.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo praksa podjetij pomagala ohranjati vzpostavljeno zaščito, vključno z zaščito, povezano z obvezno menjavo glavnih revizijskih partnerjev, tudi če ti menjajo podjetja;

28.  predlaga, da je treba upoštevati tudi druge možnosti, ki bi bile drugačne od fiksnega ciklusa rotacije, ali se z njim dopolnjevale, na primer, da je pri skupni reviziji rotacijski ciklus dvakrat daljši kot pri uporabi enega revizorja, saj se dinamika pri načelu „trije v prostoru“ razlikuje od dinamike pri načelu „dva v prostoru“, rotacija skupnih revizij pa bi se lahko tudi razporedila;

29.  meni, da bi bilo treba jasno ločevati med revizijskimi in nerevizijskimi storitvami, ki jih opravlja revizijska družba za stranko, da bi se izognili navzkrižjem interesov iz člena 22(2) Direktive št. 2006/43/ES in v skladu s kodeksi ravnanja v revizijski praksi; opozarja, da bi tako lahko preprečili prakso ponujanja revizijskih storitev po znižani ceni („low balling“) z namenom, da se nato nižja cena izravna z zaračunavanjem dodatnih storitev; meni, da bi moralo ločevanje veljati za vse družbe in njihove stranke; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju priporočila o neodvisnosti zakonitega revizorja iz leta 2002 pripravi seznam pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se take storitve štele za nezdružljive z revizijskimi storitvami; priznava, da ima lahko zagotavljanje nerevizijskih storitev, kadar te niso nezdružljive z neodvisnostjo revizorja, pomembno vlogo pri širitvi spretnosti in znanja malih in srednje velikih revizijskih družb, vendar je prepričan, da storitev notranje in zunanje revizije ne bi smeli zagotavljati sočasno;

30.  meni, da je bistveno ohraniti neodvisnost revizorjev in da bi bilo treba zunanjim revizorjem prepovedati, da revidiranemu podjetju zagotavljajo storitve, ki bi lahko povzročilo neizpolnjevanje veljavnih zahtev glede neodvisnosti ali drugih etičnih zahtev; priznava, da je za spodbujanje rasti evropskega gospodarstva nujno, da vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost, vključno z malimi in srednjimi podjetji, lahko najamejo neodvisne revizorje in revizijske družbe s širokim spektrom znanj in spretnosti;

31.  ugotavlja zlasti, da revizijskih storitev na področjih, za katera se šteje, da bi bila lahko izpostavljena navzkrižju interesov, vključno z nekaterimi svetovalnimi storitvami in ocenami kompleksnih strukturiranih produktov, ne bi smelo izvajati isto podjetje, ter vztraja, da bi to morali spremljati pristojni nadzorni organi;

32.  verjame, da imajo revizijski odbori pomembno nadzorno vlogo pri zagotavljanju neodvisnosti revizorja, in prosi Komisijo, naj glede tega pripravi navodila, ki bi jih lahko uporabili revizijski odbori;

33.  priporoča, da bi moral revizijski odbor, ki deluje znotraj nadzornega odbora, ne pa izvršilni odbor, odločiti, ali bo dovolil zagotavljanje nerevizijskih storitev zadevnim finančnim družbam, ter se pogajati o ponudbi in podrobnostih glede pooblastila; poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka glede izvedljivosti in učinkov omejevanja nerevizijskih storitev glede na prihodek;

34.  meni, da bi bilo treba objaviti honorarje, ki jih lahko revizijska družba ali mreža revizijskih družb računa posamezni stranki, kadar presežejo določen prag, poleg tega bi morali nadzorniki imeti možnost izvajanja kontrol, določanja omejitev ali drugih načrtovalskih zahtev, kadar presežejo določen odstotek njenih celotnih prihodkov, s čimer bi preprečili izgubo ekonomske neodvisnosti revizijske družbe; vseeno opozarja, da intervencije v manjših družbah ne bi smele omejevati rasti ter da je pridobitev velike in pomembne stranke, ki bo na začetku pomenila velik odstotek dela, osnovni element procesa rasti;

35.  meni, da bi morale revizijske družbe, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa, objavljati njihove računovodske izkaze in da bi bilo treba revidirati tako te izkaze kot metode, ki jih te družbe uporabljajo, da se zagotovi njihova neoporečnost;

36.  meni, da bi moralo biti možno v primeru dokazane zlorabe funkcije direktorja podjetja ali subjekta javnega interesa in/ali revizijske družbe vse vpletene kazensko preganjati;

37.  meni, da je za revizijske družbe primeren partnerski model, saj ščiti njihovo neodvisnost;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj z revizijami javnih struktur dajejo zgled in naj se izognejo navzkrižju interesov, do katerega lahko pride zaradi povezave med revizorjem in organi odločanja v javnih strukturah, ki so predmet revizije;

Revizije skupin

39.  podpira predloge v zeleni knjigi glede revizije skupin;

40.  poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije zakonodajnega okvira o varstvu podatkov v EU pregleda vprašanje posredovanja podatkov med revizijami skupin;

41.  meni, da bi morali revizorji skupin imeti jasen pregled nad skupino, v primeru skupinskega nadzora finančnih institucij pa bi morali vzpostaviti dialog z nadzornikom skupine;

Nadzor

42.  poziva Komisijo, naj predstavi predlog za izboljšanje komunikacije med revizorji subjektov javnega interesa in regulativnimi organi;

43.  meni, da je treba vzpostaviti protokole za komunikacijo in zaupnost in da mora komunikacija dejansko teči v obe smeri;

44.  poziva k boljši dvosmerni komunikaciji med revizorji in finančnimi nadzorniki finančnih institucij, zlasti glede posameznih področij, ki vzbujajo skrb, vključno z medsebojnim vplivanjem različnih finančnih produktov; poziva, naj revizorji in evropski nadzorni organi vzpostavijo enako komunikacijo za čezmejne subjekte;

45.  poudarja, da je treba uskladiti nadzorne prakse v zvezi z revizijo in poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi Evropske skupine organov za nadzor revizorjev v Evropski sistem finančnega nadzora, po možnosti prek Evropskega organa za vrednostne papirje in trge;

46.  poziva zunanje revizorje finančnih institucij, naj redno po posameznih sektorjih poročajo Evropskemu organu za sistemska tveganja, da bi ugotovili trende v posameznih sektorjih ter morebitne vire sistemskega tveganja in morebitnih napak, pri čemer ugotavlja, da je treba vse to opravljati na sorazmeren način;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo skladnost z ugotovitvami, ki so jih nacionalna računska sodišča objavila med opravljanjem revizorskih nalog;

Koncentracija in struktura trga

48.  meni, da bi glede na obstoječo sestavo revizijskega trga propad ene od štirih velikih revizijskih hiš pomenil grožnjo za verodostojnost celotnega revizorskega poklica;

49.  je prepričan, da bi kljub temu, da propad revizijskih družb ne more imeti neposrednega domino učinka na gospodarstvo, družbe, ki veljajo za „prevelike, da bi lahko propadle“, lahko povzročile moralno tveganje, zato bi bilo treba okrepiti načrte za krizno ukrepanje v zvezi z njimi; verjame tudi, da je treba te načrte oblikovati tako, da je verjetnost, da bi revizijska družba brez utemeljenega razloga zapustila trg, čim manjša, in da se zmanjša negotovost in zmedo, ki bi ju to povzročilo;

50.  meni, da so takšni načrti pomemben način preprečevanja kaotičnega razpada družbe in da bi morali vključevati mehanizem za obveščanje upravnega organa o vseh težavah, s katerimi se sooča določena revizijska družba na državni ali mednarodni ravni, tako da bodo upravni organi lahko opravili svojo nalogo in obravnavali takšne razmere s potrebno previdnostjo;

51.  podpira uvedbo načrtov za ohranitev (living wills) štirih velikih revizijskih hiš in tistih revizorjev, ki zagotavljajo pomembne revizijske storitve v finančnem sektorju, vključno z določitvijo čezmejnih načrtov ukrepov za urejen prenos pogodb strank, če bi se pomemben akter umaknil s trga;

52.  poudarja, da mora biti eden od ciljev vsakršnega delovanja na področju revizij razvoj konkurence med različnimi v sektorju delujočimi podjetji, pri čemer je treba ohraniti kakovost, natančnost in temeljitost revizij;

53.  poziva Komisijo, naj poskrbi za enake konkurenčne pogoje na trgu revizorjev in da na evropski ravni zmanjša zapletenost določb na področju revizije; meni , da sta lažji dostop do trga in odstranitev ovir za družbe, ki želijo vstopiti na trg, bistvena za privabitev večjega števila udeležencev na revizijskim trg; meni, da so revizijski odbori, ne pa vodstva podjetij, najprimernejši za izbiro vrste revizije, ki bo najbolje zadovoljila potrebe revidiranega subjekta in za spremljanje učinkovitosti in kakovosti revizije, ter da je treba poseben poudarek nameniti neodvisnosti revizorja; meni, da bi morala Komisija preučiti načine, ki bodo omogočili subjektom v javnem interesu, javnemu sektorju in evropskim institucijam, da bolje ocenijo kakovost revizijskih storitev, ki jih zagotavljajo revizijske družbe, ne glede na njihovo velikost;

54.  ugotavlja, da bi izvajanje skupnih revizij utegnilo pozitivno vplivati na diverzifikacijo revizijskega trga; opozarja na različne tržne razmere in različne izkušnje glede skupnih revizij v državah članicah; poziva Komisijo, naj oceni potencialne koristi in stroške obvezne uvedbe za revizijska podjetja, zlasti za mala revizijska podjetja, ter za revidirane družbe, zlasti finančne institucije, oceni pa naj tudi njen vpliv na koncentracijo na revizijskem trgu in finančno stabilnost;

55.  meni, da je treba prevzeme s strani štirih velikih revizijskih hiš obravnavati ob upoštevanju njihovega vpliva na rast drugih družb ali omrežij;

56.  poziva Komisijo, naj preuči uporabo restriktivnih dogovorov bank in drugih finančnih institucij o posojilih in drugih finančnih produktih za podjetja, ki bi lahko omejili izbiro revizorja;

57.  znova poudarja, da je treba nujno prepovedati omejevalne klavzule v pogodbah v korist štirih velikih hiš;

58.  poziva k spodbujanju združevanja malih in srednje velikih revizijskih družb; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi certifikatov kakovosti in registra revizijskih družb, da bodo lahko male in srednje velike revizijske družbe pokazale, da zadovoljivo opravljajo svoje delo; zahteva, da bi morali pri oddaji javnih naročil spodbujati uporabo drugih podjetij, ne pa štirih velikih revizijskih hiš, in da bi morali javni organi določiti odstotek uporabe teh družb, ki bi služil kot merilo;

59.  poziva Komisijo, da je treba pri javnih razpisih subjektov javnega interesa določiti, da morata biti pošten dostop do razpisnega postopka zagotovljen za vsaj dve družbi, ki ne spadata med velike štiri; meni, da bi morali imeti v tem postopku odločilno vlogo revizijski odbori, v katerih bi morali sodelovati tudi delničarji; poziva Komisijo, naj pregleda prakse revizijskega odbora v zvezi z razpisnimi postopki, pri čemer naj posebno pozornost nameni vidikom upravnih obremenitev, povezanim s formalnimi razpisnimi postopki, pri čemer naj zagotovi, da bo končna odločitev delničarjev glede imenovanja revizorjev utemeljena na predlogu revizijskega odbora; meni, da bi moral ta predlog vsebovati opis uporabljenega postopka, uporabljena merila in razloge za priporočilo revizijskega odbora;

60.  poziva Komisijo (Generalni direktorat za konkurenco), naj izvede natančno raziskavo revizijskega trga;

Ustvarjanje evropskega trga

61.  meni, da so revizije ključnega pomena za ponovno oživitev notranjega trga; poziva Komisijo, naj preveri, v kolikšni meri bi lahko lažje zagotavljanje čezmejnih revizijskih storitev lahko pripomoglo k odpravi ovir pri vstopanju na trg in ozkih grl glede zmogljivosti; poziva Komisijo, naj pregleda, kako bi lahko evropski trg za revizijske storitve pripomogel k zmanjšanju zapletenosti postopkov in stroškov za vse udeležence na trgu, zlasti za male in srednje velike revizijske družbe; spodbuja Komisijo, naj sprejme vse pomembne ukrepe za vključitev mednarodnih standardov revidiranja v zakonodajo EU in njihovo uveljavitev, saj bi to prispevalo k vzpostavitvi resnično enakih konkurenčnih pogojev za revizijske družbe; opozarja na priporočila Komisije glede odgovornosti revizorjev; poziva Komisijo, naj v tem okviru predstavi predloge, da bi povečali usklajenost in uvedli evropski potni list za revizorje, pri čemer bi poseben poudarek namenili vsemu, kar zagotavlja neodvisnost revizorjev;

62.  poziva Komisijo, naj oblikuje vseevropski režim odgovornosti za revizorski poklic;

Mednarodno sodelovanje

63.  poziva Komisijo, naj poveča prizadevanja za povečanje konvergence;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0223. (2) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 23. (3) UL L 157, 9.6.2006, str. 87.