Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2 in 3,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 19,

–  ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah, zlasti členov 21, 23 in 25,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom „Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015“ (KOM(2010)0491),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2009 o vplivu staranja prebivalstva v EU (Poročilo o staranju prebivalstva 2009) (KOM(2009)0180),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih iz trga dela (2008/867/ES)(1),

–  ob upoštevanju poročila z dne 22. julija 2010 z naslovom „Dostop do zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe – enak za ženske in moške?“, ki ga je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju poročila z dne 24. novembra 2009 z naslovom „Dejavne politike vključevanja načela enakosti spolov“,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. marca 2011 o evropskem paktu za enakost med spoloma za obdobje 2011–2020,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2010 o vplivu staranja delovne sile in prebivalstva na politike zaposlovanja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. junija 2010 o aktivnem staranju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. novembra 2009 o zdravem in dostojnem staranju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2009 o enakih možnostih za ženske in moške: aktivno in dostojno staranje,

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev z dne 1. maja 2008 z naslovom „Delovne razmere starajoče se delovne sile“,

–  ob upoštevanju mednarodnega akcijskega načrta o staranju, ki je bil sprejet na drugi svetovni skupščini o staranju v Madridu 12. aprila 2002 (A/CONF.197/9 8),

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o vlogi žensk v starajoči se družbi(2),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0291/2011),

A.  ker sta enakost med spoloma in nediskriminacija, med drugim tudi na podlagi starosti, temeljni načeli Evropske unije, zajeti v Pogodbi o delovanju Evropske unije, in dva izmed ciljev in nalog Skupnosti,

B.  ker je v strategiji Evropa 2020 določen kot glavni cilj 75–odstotna stopnja zaposlenosti za ženske in moške in zmanjšanje števila oseb, ki živijo na pragu revščine, za dvajset milijonov, ker je za uresničitev obeh ciljev odločilna starostna skupina žensk, starejših od 50 let, saj je za njih značilna visoka stopnja revščine in brezposelnosti,

C.  ker vztrajni obstoj stereotipov o spolih skupaj s starostno diskriminacijo starejših na trgu dela izrazito zmanjšuje možnosti zaposlitve, usposabljanja in napredovanja starejših žensk in je deloma odgovoren za povečano tveganje revščine v starosti,

D.  ker je diskriminacija zaradi spola posebne vrste diskriminacija, saj je sistematičnega in sistemskega značaja ter se pojavlja in se kopiči tudi pri drugih vrstah diskriminacije,

E.  ker je današnji trg dela veliko bolj dinamičen in spremenljiv kakor prej, kar pomeni, da zaposlitev na istem področju ni več zagotovljena za vse življenje, ker je gospodarska kriza pokazala, da imajo ženske pomembno vlogo na trgu dela,

F.  ker so prihodnja gospodarska konkurenčnost, blaginja in vključenost Evrope zelo odvisne od njene zmožnosti, da izboljša uporabo svoje delovne sile, ne le s podaljšanjem delovne dobe, temveč tudi z ustvarjanjem delovnih pogojev in sistemov socialnega varstva, ki bodo podpirali izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev in koristili gospodarstvu; ker to vključuje tudi ustrezne politike za usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ter za odpravo posredne in neposredne diskriminacije in stereotipov na podlagi spola, ki vodijo do razlik med ženskami in moškimi na trgu dela,

G.  ker se je med letoma 1990 in 2010 število delovno aktivnega prebivalstva (20–64 let) v 27 članicah EU povečalo za 1,8 %, število starejšega prebivalstva (65+ let) za 3,7 %, delež mlajšega prebivalstva (0–19 let) pa je upadel za 5,4 %; ker naj bi se delež prebivalcev, starejših od 65 let, po napovedih povečal s 17,4 % v letu 2010 na 30% v letu 2060(3),

H.  ker je v letu 2008 tveganje revščine med starejšimi ženskami znašalo 22 %, med starejšimi moškimi pa 16 %(4),

I.  ker je med osamljenimi starejšimi osebami vse več žensk, kar je posledica naraščajoče stopnje ločitev in krajše življenjske dobe moških; ker so vdove in samske starejše ženske na splošno bolj izpostavljene revščini, osamljenosti in družbeni izključenosti,

J.  ker je bila stopnja zaposlenosti žensk, starih od 55 do 64 let, v letu 2009 37,8 %, stopnja zaposlenosti moških enake starosti pa 54,8 %(5),

K.  ker je stopnja brezposelnosti žensk v 21 državah članicah višja kot pri moških in ker je kljub temu, da je stopnja dolgotrajne nezaposlenosti v 12 državah višja pri moških kot pri ženskah, pri ženskah bolj verjetno, da bo njihova nezaposlenost lažno predstavljena kot „nedejavnost“, če so poročene ali imajo otroke,

L.  ker je povprečna urna postavka žensk, mlajših od 30 let, 92 % urne postavke moških, v starostni skupini 50–59(6) pa 67,5 % urne postavke moških, povprečna razlika v plači med moškimi in ženskami v EU pa ostaja 17,5 %,

M.  ker so razlike v ekonomsko-socialnem statusu večinoma zakoreninjene v tradicionalni delitvi vlog glede na spol, pri kateri se meni, da je odgovornost moških predvsem, da preživljajo družino, žensk pa, da opravljajo neplačana gospodinjska dela in skrbijo za družinske člane, vključno za razširjeno družino, to pa ima velik vpliv na zmožnost žensk, v primerjavi z moškimi, da si pridobijo pravice iz socialne varnosti, na primer za upokojitev, in posledično uredijo položaj v starosti, zlasti v primeru razveze, ločitve ali smrti zakonca,

N.  ker je pri ženskah bolj verjetno, da bo njihova poklicna pot počasnejša, krajša in/ali prekinjena, njihovi povprečni zaslužki pa nižji kot pri moških, kar se odraža v večji razliki v plačah med spoloma in ustvarja razlike med spoloma pri prispevkih za osebne pokojninske račune, s tem pa se povečuje tveganje revščine žensk v starosti,

O.  ker je, preden se ustvari družina, razlika med spoloma manjša in se poveča, ko posameznika postaneta par; ker zaposlenost žensk upade po rojstvu prvega otroka in se ovire na trgu dela kopičijo v zgodnjih fazah njihovega življenjskega ciklusa, in sicer zaradi skrbi za otroke, ki se kasneje spremeni v skrb za starejše in se pogosto prevesi v revščino kljub zaposlenosti,

P.  ker se starejše ženske v primerjavi z moškimi pogosteje odločajo za delo s krajšim delovnim časom ali se morajo odločiti zanj in pogosteje izstopijo iz trga dela, ker se odločijo za zgodnjo upokojitev ali so se prisiljene upokojiti zgodaj,

Q.  ker je pomen pristopa na osnovi spola k aktivnim politikam trga dela splošno priznan v skoraj vseh evropskih državah, ocene aktivnih politik trga dela pa kažejo, da ostaja vključevanje načela enakosti spolov neenakomerno in precej omejeno,

R.  ker se ženske, starejše od 50 let, srečujejo z dvojno ali večplastno diskriminacijo, ki temelji na spolu in starostnih stereotipih, življenjski in delovni vzorci, vezani na spol, pa to diskriminacijo še zaostrujejo (npr. prekinitve poklicne poti, delo s skrajšanim delovnim časom, ponovna zaposlitev po obdobju brezposelnosti, dejstvo, da so morda opustile službo, da bi skrbele za družino ali delale v družinskem podjetju, zlasti v distribucijskem ali kmetijskem sektorju, ne da bi prejemale plačo ali bile vključene v sistem socialnega varstva, in razlika v plačah med spoloma); ker se zato negativne posledice bolj kopičijo pri ženskah kot pri moških iz iste starostne skupine; ker je poleg tega v obdobju gospodarske recesije nevarnost revščine za ženske še večja,

S.  ker so na trgu dela ženske pogosto obravnavane kot „stare“ veliko prej kot moški enake starosti; ker 58 % Evropejcev meni, da je diskriminacija na podlagi starosti zelo razširjena(7),

T.  ker se vprašanje nasilja nad starejšimi ženskami hudo podcenjuje, zlasti zaradi nepripravljenosti starejših žensk, da spregovorijo o zlorabah, stereotipnega obravnavanja s strani pristojnih oseb, ki menijo, da je za starejše ženske tveganje manjše, in ožjega spektra možnosti, ki je na voljo starejšim ženskam, ki so žrtve zlorab;

U.  ker so učinkovit način za trajno preprečevanje diskriminacije izobraževanje o enakopravnosti, ki se mora začeti že v najmlajših letih, in politike usmerjanja in spodbujanja dela žensk,

Splošne določbe

1.  pozdravlja sklep Komisije o proglasitvi leta 2012 za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti ter Komisijo in države članice poziva k ustreznim in učinkovitim ukrepom za boj proti diskriminaciji, vključno z odpravljanjem stereotipov, povezanih z diskriminacijo na podlagi spola in starosti, in spodbujanjem medgeneracijske solidarnosti;

2.  poziva Komisijo in države članic, naj zagotovijo, da se bo večplastna diskriminacija žensk, starejših od 50 let, bolje odražala in učinkovito odpravila z odprto metodo koordinacije na področju pokojnin, družbene vključenosti, zaposlovanja, spreminjanja stereotipov na podlagi spola in vključevanja žensk v politične in ekonomske organe odločanja;

3.  poziva države članice, naj pri pripravi in izvajanju pokojninske reforme izvajajo načelo enakosti spolov, kar naj velja tudi za nastajajočo belo knjigo o pokojninskih sistemih in druge reforme socialnovarnostne politike, naj spodbujajo uporabo aktuarskih izračunov pokojnin za moške in ženske, ki bi zagotavljali večjo enakost, naj spodbujajo ukrepe za zmanjšanje tveganja revščine, naj odpravijo revščino, s katero se danes soočajo starejši ljudje, naj izboljšajo kakovost, dostopnost in dosegljivost (zdravstvenega) varstva in prekinejo prakso obvezne upokojitve, hkrati pa naj z bojem proti diskriminaciji starejšim ženskam omogočijo, da sodelujejo na trgu dela;

4.  poziva države članice, da v pokojninsko zakonodajo vključijo dodatne določbe o vdovskih pokojninah, s katerimi bi zagotovili, da bodo starejše ženske manj izpostavljene revščini;

5.  poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje vključevanja žensk iz najranljivejših skupin, tj. priseljenk, pripadnic manjšin, invalidk, nizko izobraženih žensk, žensk brez delovnih izkušenj, zapornic itd., da se zagotovi njihova pravica do dostojnega življenja;

6.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev dostojnega staranja brez poniževanja, diskriminacije ali katerihkoli oblik nasilja zoper starejše ženske;

7.  poudarja, da so starejše ženske gospodarski vir in zakladnica izkušenj ter nudijo pomembno pomoč skupnosti in družinam kot oskrbovalke odvisnih oseb, pa tudi kot svetovalke v zadevah, povezanih z delom, pri čemer se ne sme pozabiti njihovih širokih poklicnih izkušenj in dejstva, da pomagajo pri ohranjevanju podeželskega okolja;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo posebne pobude za učenje jezika in kulture, ki sta povezana z novimi tehnologijami, da bo lahko populacija starejših žensk premostila digitalni razkorak in izboljšala medosebne in komunikacijske veščine ter sposobnost za ohranjanje neodvisnosti in zastopanje svojih interesov;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj ob tesnem sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov opravijo študijo o življenjskih razmerah žensk, starejših od 50 let, ki se bo osredotočala zlasti na njihove izkušnje na trgu dela in pri oskrbi, na to, kako moški in ženske koristijo svoj čas, ter na njihove zdravstvene težave in druge izzive, s katerimi se morajo spopadati;

Ženske na trgu dela

10.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti ustvarijo pogoje, ki bodo starejše ženske spodbujali in jim pomagali, da bodo ostale na trgu dela in/ali se nanj vrnile, da bo lahko izkoriščen njihov potencial na trgu dela in spoštovane njihove pravice; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo tudi ukrepe, ki delodajalce spodbujajo k okrepitvi politike enakih možnosti za preprečevanje diskriminatornega odnosa do starejših žensk, da bodo starejše zaposlene ženske imele enake možnosti kot drugi za usposabljanje, napredovanje in poklicni razvoj;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj k zaposlovanju in socialnim politikam nemudoma uvedejo celosten, večrazsežnosten pristop, ki bo upošteval različnost spolov in bo prijazen do starejših oseb, ter tako zagotovijo zaposlenost in družbeno vključenost žensk; poziva Komisijo in države članice, naj opravijo poglobljen pregled stanja med generacijo starejših žensk, ki že živijo v revščini, in hitro sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe za njeno odpravo;

12.  poziva države članice, naj ustrezno obravnavajo večplastno diskriminacijo, s katero se spopadajo starejše ženske pri iskanju zaposlitve;

13.  poziva Komisijo, naj še naprej razvija in izpopolnjuje zbiranje in analizo natančnih, pomembnih in primerljivih evropskih podatkov, ločenih po spolu in starosti, zlasti glede stopnje zaposlenosti starejših žensk, med njimi priseljenk in invalidk, (neuradne) udeleženosti starejših žensk pri (neplačani) skrbi za njihove družine in sorodnike ter odstotka odvisnih starejših oseb in njihove zlorabe, kar bi moralo biti zajeto v zakonodaji vseh držav članic o varstvu podatkov;

14.  odobrava, da so države članice že priznale, da so vzorci in vzroki neenakosti spolov na trgu dela tesno povezani z življenjskim obdobjem, in poudarja, da je zato treba spodbujati pristop k delu na podlagi življenjskega obdobja; vseeno pa nujno poziva države članice, naj se za ustrezno reševanje izzivov življenjskega obdobja v svojih aktivnih politikah za trg dela borijo proti slabšemu položaju mladih in starejših žensk v primerjavi s položajem moških enake starosti, ne pa da obravnavajo le odrasle ženske in moške;

15.  poziva države članice, naj izmenjajo najboljše prakse za izboljšanje kakovosti delovnih pogojev starejših žensk, da bi se zanje ustvarilo vzdržno in zdravo delovno okolje;

16.  spodbuja države članice, naj vključujejo starejše ženske v programe vseživljenjskega učenja ter še naprej razvijajo in podpirajo prožne programe prekvalifikacije, primerne za starejše ženske, ob upoštevanju njihovih posebnih potreb in sposobnosti, da bi povečali njihovo zaposljivost in jim pomagali ohranjati neodvisno in dejavno življenje, pa tudi deliti pridobljene izkušnje in znanje z mlajšimi generacijami;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da ženske ne bodo oškodovane pri pokojninskih pravicah ali drugih socialnovarstvenih pravicah zaradi prikrajšanosti, s katero se srečujejo na trgu dela, zlasti zaradi skrbstvenih obveznosti;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj, če to še niso storile, v sisteme socialnega varstva vključijo postopke seštevanja, ki bodo omogočili seštevek prispevkov iz obdobij redne zaposlitve in samozaposlitve ter različnih zaposlitev;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo in spodbujajo po spolu oblikovane pokojninske sisteme v podporo starejšim ženskam in kot varovalo pred večjim tveganjem za njihovo revščino, ob upoštevanju njihovih prekinitev poklicne poti zaradi nege in oskrbe, da bi se izognili ustvarjanju novih odvisnosti;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo učinkovite ukrepe za izvajanje načela enakega plačila za enako delo (denimo obvezno shemo ocenjevanja delovnih mest in akcijski načrt za enakost na delovnem mestu), da bi odpravili razlike v plačilu med spoloma, kar bi prispevalo tudi k odpravi razlik v pokojninah in k zmanjšanju ter končni odpravi večjega tveganja revščine, s katerim se soočajo predvsem starejše ženske;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj z uporabo načela nediskriminacije na podlagi starosti in ob upoštevanju različnih življenjskih obdobij izvajajo ustrezne politike za uskladitev poklicnega, družinskega in zasebnega življenja in za vključitev razsežnosti staranja v vse pomembne politike; poziva Evropski inštitut za enakost med spoloma v Vilni, naj opravi ustrezne ocene učinkov in raziskovalne študije;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti in učinkovito izkoristijo obstoječe instrumente in programe EU, vključno z Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj, da bi povečali udeleženost žensk na trgu dela in odpravili diskriminacijo starejših žensk na vseh področjih;

23.  poziva države članice, naj pospešujejo dejavno udeležbo starejših žensk v poslovnem sektorju, in sicer s spodbujanjem in podpiranjem žensk, ki ustanavljajo nova podjetja, in olajšanjem njihovega dostopa do financiranja, zlasti z mikrokrediti, ter enako zastopanje moških in žensk v gospodarskih organih odločanja, vključno z upravnimi odbori podjetij;

24.  poziva države članice, naj spodbujajo podjetja k vključevanju načel in orodij upravljanja staranja v svojo kadrovsko politiko, sprejmejo politiko na delovnem mestu, ki bo prijazna do starejših delavcev in bo upoštevala raznolikost spolov, nudijo več priznanja in spoštovanja nakopičenemu znanju in izkušnjam starejših delavk in razvijejo zanesljivo in pregledno politiko informiranja, ki bo starejšim delavcem omogočala, da se pripravijo na upokojitev na podlagi točnega poznavanja dejstev; Komisijo in države članice tudi poziva, naj izboljšajo postopke kaznovanja delodajalcev, ki diskriminirajo starejše delavke; opozarja, da je treba te politike vključiti v akt o malih podjetjih;

Ženske v vlogi negovalk in oskrbovalk

25.  poziva države članice, naj pospešijo napredek pri zadovoljevanju potreb družin, ki morajo prevzeti odgovornost za vzdrževance, in poziva Komisijo, naj še naprej podpira razvoj struktur nege in oskrbe z uporabo sredstev strukturnega sklada;

26.  poziva države članice, naj okrepijo zagotavljanje kakovostnih storitev nege in oskrbe (vključno z nego in oskrbo na domu za starejše), jamčijo dostopnost in dosegljivost take oskrbe in nege, povečajo priznavanje vrednosti dela, ki ga opravljajo poklicni negovalci in oskrbovalci, in podpirajo družine, ki negujejo in oskrbujejo odvisne osebe, na primer s plačevanjem finančnih nadomestil za njihove prispevke ter s svetovanjem in usposabljanjem, da bodo lahko nudili visokokakovostno nego in oskrbo;

27.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno visok standard storitev varstva otrok ter oskrbe in nege starejših oseb in drugih odvisnih oseb, ki morajo biti na voljo za dostopno ceno in združljive z delom s polnim delovnim časom, da ženskam ne bo treba prekiniti, opustiti ali skrajšati kariere zato, da bi skrbele za potrebe odvisnih oseb v njihovi oskrbi;

28.  poudarja, da storitve otroškega varstva in storitve oskrbe in nege odvisnih oseb predstavljajo znaten vir zaposlitev, ki bi jih lahko opravljale starejše ženske, ki imajo trenutno eno najnižjih zaposlitvenih ravni;

29.  poziva države članice, naj zagotovijo usposabljanje in okrepijo zmogljivosti, da bi zagotovili visokokakovostne storitve nege in oskrbe in se odzvali na pomanjkanje osebja v belem sektorju (nega in oskrba, zdravje), ki je posledica demografskih trendov;

30.  spodbuja države članice, naj razširijo dostopnost starševskega dopusta na stare starše in otroke, ki skrbijo za svoje starše, priznajo nego in oskrbo odvisnih oseb, obravnavajo možnost uvedbe dopusta za oskrbo in zagotovijo storitve, usposabljanje in svetovanje za negovalce in oskrbovalce;

31.  priznava, da so ženske, ki se približujejo upokojitveni starosti, pogosto babice; vendar meni, da ženske, ki se približujejo upokojitveni starosti, ne bi smele biti obravnavane le kot oskrbovalke; zato poziva države članice, naj obravnavajo možnost ustanov za varstvo otrok, ki bi starim staršem dale svobodo izbire, da se vključijo v druge dejavnosti;

32.  spodbuja države članice, naj s pobudami in programi financiranja pospešujejo projekte udeležbe državljanov in medgeneracijske projekte za starejše ljudi;

33.  poziva države članice, naj na vseh ravneh (tudi s podporo ustreznim nevladnim organizacijam) sprejmejo ukrepe za obravnavo posebnih potreb starejših oseb, zlasti starejših žensk, ki živijo same, da bi zmanjšali njihovo osamljenost in odvisnost ter spodbujali njihovo enakost, varnost in dobro počutje;

34.  poziva države članice, naj razmislijo o različnih bivalnih možnostih in družbenih skupinah in organizacijah za pomoč kot načinov za preprečevanje osamljenosti med starejšimi ženskami in ustvarjanje ugodnega okolja za medgeneracijsko solidarnost;

35.  priznava, da bi starejše ženske morale imeti dostojanstveno izbiro, da živijo, kakor želijo, bodisi same ali v temu namenjeni skupnosti;

Zdravje

36.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo razsežnost spola v zdravju kot bistveno sestavino zdravstvenih politik EU, zato prosi Komisijo in države članice, naj še povečajo prizadevanja za sprejetje dvojne strategije integracije načela enakosti spolov in starosti v zdravstvene politike EU in nacionalne zdravstvene politike ter posebnih, na spolu temelječih ukrepov na tem področju;

37.  spodbuja Komisijo in države članice, naj priznajo tudi pomen kurativne in paliativne zdravstvene oskrbe, ki upoštevata spol in starost bolnikov, poziva države članice, naj povečajo raziskovanje bolezni, povezanih s spolom, vključno z raziskovanjem vzrokov, možne preventive in zdravljenja teh bolezni;

38.  priznava ključno vlogo presejalnih testov in preventivne obravnave v zdravstvu in spodbuja Komisijo, naj uporablja odprto metodo koordinacije za zagotavljanje izmenjave mnenj, spodbujanje poenotenja presejalnih testov v EU, opredeljevanje najboljših praks in določevanje smernic;

39.  odobrava prizadevanja nekaterih držav članic, ki zagotavljajo brezplačen dostop do preventivne obravnave bolezni, povezanih s spolom, in spodbuja države članice, ki tega še niso storile, naj okrepijo preventivno zdravstveno varstvo za starejše ženske, na primer z zagotavljanjem cenovno dostopnih in rednih mamografij in testov PAP, in odpravo starostnih omejitev pri dostopu do preventivnih zdravstvenih pregledov, kot je pregled za rak dojke, ter povečujejo ozaveščenost glede pomena presejalnih pregledov;

40.  spodbuja države članice, naj okrepijo prizadevanja, da bi sprejele strategijo vključitve načela enakosti med spoloma v zdravstvene politike in zagotovile enakost dostopa do cenovno dostopnega zdravstvenega varstva in dolgoročnega varstva za ženske in moške, zlasti starejše, in za tiste, ki so prikrajšani na več področjih;

41.  spodbuja Komisijo in države članice, naj oblikujejo ukrepe za zagotovitev boljšega zdravja in varnosti na delu, s čimer bi pripomogli k ohranjanju zaposljivosti in zmožnosti delavcev ter k boljšemu zdravju v starosti;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti vsem oblikam nasilja nad starejšimi ženskami, priznajo podcenjevanje te težave, se borijo proti družbenim stereotipom in zagotovijo, da lahko pristojne osebe upoštevajo specifične potrebe starejših žrtev nasilja, da bi zagotovili polno uveljavljanje človekovih pravic in uresničili enakost med spoloma, ob tem pa naj celovito izkoristijo program DAPHNE;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 307, 18.11.2008, str. 11. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0306. (3) Delovni dokument Komisije: Demografsko poročilo za leto 2010, Evropska komisija, str. 62. (4) Seznam 100 neenakosti, Evropski inštitut za enakost spolov. (5) Poročilo o napredku pri enakosti žensk in moških za leto 2010, Evropska komisija, str. 31. (6) Življenje moških in žensk v Evropi, Statistični portret, Eurostat, str. 196. (7) Posebna raziskava Evrobarometer 317, Diskriminacija v EU v letu 2009, november 2009, str. 71.