Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2029(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0251/2011

Predložena besedila :

A7-0251/2011

Razprave :

PV 13/09/2011 - 15
CRE 13/09/2011 - 15

Glasovanja :

PV 14/09/2011 - 7.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0381

Sprejeta besedila
PDF 300kWORD 80k
Sreda, 14. september 2011 - Strasbourg
Boljša zakonodaja, subsidiarnost, sorazmernost in pametni predpisi
P7_TA(2011)0381A7-0251/2011

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih (2011/2029(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. decembra 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. februarja 2010 o revidiranem okvirnem sporazumu med Evropskim parlamentom in Komisijo za naslednje zakonodajno obdobje(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2010 o boljši pripravi zakonodaje – 15. letno poročilo Evropske komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 9 Protokola(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 26. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o 27. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava EU (2009)(7),

–  ob upoštevanju političnih smernic za novo Komisijo, ki jih je 3. septembra 2009 predstavil predsednik Komisije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o pametni pravni ureditvi v Evropski uniji (KOM(2010)0543),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti (Sedemnajsto poročilo o boljši pripravi zakonodaje, 2009) (KOM(2010)0547),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Tretji strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji“ (KOM(2009)0015),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Zmanjševanje administrativnih bremen v Evropski uniji – Priloga k 3. strateškemu pregledu boljše zakonodaje“ (KOM(2009)0016),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Tretje poročilo o napredku strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja“ (KOM(2009)0017),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji – Načrti za posamezna področja in ukrepi za leto 2009“ (KOM(2009)0544),

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni neodvisnih zainteresiranih strani za upravna bremena z dne 17. septembra 2009,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za konkurenčnost z dne 30. maja 2011 o pametni pravni ureditvi,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za ustavne zadeve (A7-0251/2011),

A.  ker je bil načrt za pametno pravno ureditev pripravljen v okviru strategije EU 2020, katere cilj je, da se do leta 2020 doseže „pametna, trajnostna in vključujoča rast“, prvenstveno tako, da bi se ob bolj kakovostni in poenostavljeni veljavni zakonodaji EU zmanjšala upravna bremena za podjetja,

B.  ker je pravilno izvajanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti izredno pomembno za ustrezno delovanje Evropske unije in za to, da bodo njene institucije delovale v skladu s pričakovanji državljanov, podjetij na notranjem trgu ter nacionalnih in lokalnih vlad, pa tudi za to, da se odločitve sprejemajo kar najbliže državljanom,

C.  ker je treba vprašanje boljše priprave zakonodaje obravnavati ne le v okviru zakonodajnega programa Komisije, ampak tudi širše glede na stalno izvajanje novih prvin Lizbonske pogodbe, ki vplivajo na zakonodajne postopke,

D.  ker Lizbonska pogodba na novo ureja razmerje moči med evropskimi institucijami in Parlament v procesu sprejemanja zakonodaje po rednem zakonodajnem postopku obravnava kot enakovreden Svetu,

E.  ker so nacionalni parlamenti po sprejetju Lizbonske pogodbe formalno vključeni v nadzor uporabe načela subsidiarnosti in so do zdaj poslali že več kot 300 prispevkov;

F.  ker je bistvenega pomena, da se pri pripravi zakonodajnih aktov, vključno z ocenami učinka, opravijo posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, zlasti z malimi in srednjimi podjetji in ustreznimi interesnimi skupinami,

G.  ker se od leta 2005 izvaja poseben program za zmanjševanje upravnih bremen, izhajajočih iz zakonodaje Evropske unije, s ciljem zmanjšati bremena za 25 % do leta 2012, kar bi ustrezalo 1,4 % povečanju bruto domačega proizvoda,

H.  ker je glede na letno poročilo odbora za oceno učinka za leto 2010 Komisija celovito izmerila le 27 % ocen učinka, opravljenih tega leta;

I.  ker je Komisija predlagala ukrepe za zmanjšanje upravnih bremen, s katerimi bi bil zastavljeni cilj celo presežen, a morata Parlament in Svet prej še sprejeti predhodne ukrepe, ki ustrezajo približno četrtini cilja 25-odstotnega zmanjšanja;

J.  ker je eden od ključnih elementov programa referenčno merjenje upravnih stroškov, osnovano na metodi standardnih stroškov,

K.  ker uporaba tehnike prenovitve in kodifikacije za poenostavitev in kodifikacijo veljavne zakonodaje zagotavlja večjo jasnost in skladnost vnesenih sprememb,

L.  ker je bistvenega pomena, da države članice pravilno in pravočasno izvajajo direktive Evropske unije pa tudi, da obravnavajo še vedno nerešen problem prestrogih predpisov (angl. 'gold-plating„), ki uvajajo obveznosti, ki presegajo zahteve evropske zakonodaje,

M.  ker razlike pri izvajanju pomenijo velik izziv za učinkovito in uspešno delovanje enotnega trga, kar povzroča, da se države članice delijo na troje: na tiste, ki evropsko zakonodajo izvajajo nepravilno, na tiste, ki jo izvajajo nepopolno, in na take, ki jo izvajajo netočno, to pa evropska podjetja in potrošnike potiska v neenak položaj in zavira nadaljnjo rast;

N.  ker je bil z zakonom za mala podjetja uveden test MSP, ki pa je bil do zdaj uporabljen v zelo maloštevilnih primerih,

O.  ker je podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič na izmenjavi mnenj na seji Odbora za pravne zadeve 27. januarja 2011 izrazil trdno zavezanost načrtu za pametno pravno ureditev,

P.  ker Lizbonska pogodba za delegirane in izvedbene akte iz členov 290 in 291 PDEU določa nov sistem, po katerem so delegirani akti predmet skupnega dogovora, izvedbeni akti pa uredbe,

Splošne ugotovitve

1.  poudarja, da so enostavni, pregledni, dostopni in zlahka razumljivi predpisi izredno pomembni, saj so jamstvo za upoštevanje načela preglednosti evropske zakonodaje in za njeno učinkovitejše izvajanje, obenem pa državljanom EU omogočajo lažje uveljavljanje njihovih pravic;

2.  poudarja, da morajo evropske institucije pri oblikovanju predlogov spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter upoštevati merila iz Protokola št. 2, priloženega PDEU;

3.  podpira strateški pristop Komisije iz sporočila o pametni zakonodaji v Evropski uniji, ki postavlja „pametne predpise“ v središče celotnega procesa formuliranja politik – od zasnove pravnega akta do njegovega izvajanja, uveljavljanja, ocenjevanja in revizije;

4.  poudarja, da imajo za spodbujanje in zagotavljanje boljše zakonodaje pomembni vsi evropski institucionalni dejavniki, pač v skladu z načeli in smernicami iz načrta za pametno pravno ureditev in medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje; meni, da bi morale vse vpletene strani pokazati obnovljeno zavezanost tem načelom;

5.  ob sklicevanju na Montijevo poročilo odločno poudarja, da bi se bilo treba pri zakonodajnih predlogih v večji meri zatekati k uredbam, da bi sprejemali manj zakonodaje, ki pa bi bila boljša;

6.  spodbuja prihodnja predsedstva in Komisijo, naj obnovijo pogajanja o medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje; opozarja na ustrezne točke iz resolucije z dne 9. februarja 2010 o okvirnem sporazumu o odnosih med Parlamentom in Komisijo, zlasti na skupno zavezo obeh institucij, da se bosta dogovorili o ključnih spremembah pri pripravi prihodnjih pogajanj s Svetom glede prilagoditve medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje novim določbam Lizbonske pogodbe;

7.  poudarja, da bi si morali kar najbolj prizadevati, da bi bila Parlament in Svet v zakonodajnem postopku obravnavana enakopravno, saj bi s tem zagotovili izvajanje načela enakega obravnavanja obeh institucij, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe;

8.  pozdravlja evropsko državljansko pobudo kot novo obliko javne udeležbe pri oblikovanju politike Evropske unije; z zadovoljstvom pričakuje prve državljanske pobude, ki jih bo mogoče sprožiti od aprila 2012 dalje, in spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bodo državljani dejansko poznali ustrezna veljavna pravila in uredbe, s čimer bodo ta instrument lahko učinkovito uporabljali od samega začetka;

9.  poziva Komisijo, naj se obveže glede rokov, v katerih bo izpolnila zahteve Parlamenta v skladu s členom 225 PDEU; pri tem se še posebej sklicuje na zavezo iz okvirnega sporazuma, da mora Komisija v treh mesecih po sprejetju poročila o zakonodajni pobudi na plenarnem zasedanju pripraviti poročilo o konkretnem izvajanju zahtev in najpozneje v enem letu predložiti zakonodajni predlog;

Nacionalni parlamenti

10.  z zadovoljstvom sprejema tesnejše vključevanje nacionalnih parlamentov v proces oblikovanja evropske zakonodaje, zlasti v proces preverjanja skladnosti zakonodajnih predlogov z načelom subsidiarnosti;

11.  pri uporabi instrumentov nasprotovanja in tožbe zaradi kršitve subsidiarnosti opozarja, da materialnih meril za ugotavljanje kršitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti ni, ter poudarja, da je treba na ravni EU določiti materialne pogoje za njuno izvajanje;

12.  poudarja, da bodo lahko nacionalni parlamenti bolje izpolnjevali svojo pogodbeno odgovornost za preverjanje združljivosti zakonodajnih predlogov z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, če bo Komisija v celoti izpolnila svojo obveznost natančne in celovite utemeljitve, določene v členu 5 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

13.  v zvezi s tem poudarja, da morajo nacionalni parlamenti pri predlaganju mnenj kolikor je le mogoče razlikovati med vidikoma subsidiarnosti in sorazmernosti;

Zmanjševanje upravnih bremen in zagotavljanje pravilnega izvajanja

14.  je zaskrbljen, ker se lahko zgodi, da program za zmanjševanje upravnih obremenitev ne bo izpolnil zastavljenega cilja, to je 25-odstotno zmanjšanje upravnih bremen do leta 2012, in opozarja, da bi se morala Parlament in Svet hitro odzvati z obravnavo in odobritvijo predlaganih ukrepov; v tej zvezi ugotavlja koristnost vse pogostejše uporabe hitrih postopkov za sprejetje teh predlogov; se obvezuje, da bo v kratkem obravnaval zakonodajne predloge o teh ukrepih, Svet pa poziva, naj stori vse, da bodo sprejete omejitve upravnih bremen, opredeljenih s programom;

15.  ugotavlja, da je skupina na visoki ravni neodvisnih zainteresiranih strani za upravna bremena pozitivno prispevala k programu Komisije za zmanjšanje teh bremen; vendar poudarja, da bi morala biti sestava skupine bolj uravnotežena in vključevati več strokovnjakov iz vrst civilne družbe in drugih držav članic;

16.  spodbuja skupino na visoki ravni neodvisnih zainteresiranih strani za upravna bremena, naj začne dvostransko razpravo z malimi in srednjimi podjetji iz vse Evrope, da skupaj opredelijo najpogosteje omenjene ovire pri trgovanju z drugimi državami članicami na enotnem trgu ter predlagajo ukrepe za odpravo ali zmanjšanje teh ovir, s tem pa za povečano rast;

17.  poudarja, da se mora program nadaljevati tudi po letu 2012 do konca mandata sedanje Komisije, z bolj smelo in jasneje zastavljenim ciljem in obsežnejšim področjem uporabe, kar bi mu omogočilo, da preseže zgolj upravna bremena in obravnava zakonodajna bremena in stroške, ki izhajajo iz zakonodaje EU kot celote, vključno z regulatornimi „nevšečnostmi“;

18.  poziva države članice k doslednem zmanjševanju upravnih bremen in z zadovoljstvom pričakuje stalno konstruktivno sodelovanje z nacionalnimi parlamenti na tem področju;

19.  opozarja, da je za uspešno uresničevanje sedanjih in prihodnjih programov za zmanjševanje upravnih bremen potrebno dejavno sodelovanje med Komisijo in državami članicami, da se preprečijo različne razlage zakonodaje in prestrogi predpisi (z dodajanjem strožjih zahtev v domačo zakonodajo, brez osnove v pravu EU) (angl. „gold-plating“);

20.  poziva Komisijo in države članice, naj v obvezna poročila o izvajanju posameznih predpisov vnesejo več podatkov, da bi odpravili prestroge predpise („gold-plating“); meni, da bi se razhajanja znatno zmanjšala, če bi morale države članice pripravljati utemeljena mnenja, v katerih bi pojasnile svojo odločitev o prekoračitvi standardov iz direktiv, ki jih izvajajo;

21.  spodbuja Komisijo, naj še naprej izvaja ukrepe za zmanjšanje upravnih bremen iz sektorskih načrtov;

22.  meni, da proces zmanjševanja upravnega bremena in poenostavitve zakonodaje ne bi smel povzročiti znižanja standardov, določenih z veljavno zakonodajo;

Formuliranje politike

23.  poziva Komisijo k boljši izrabi belih knjig, v katerih so predstavljeni osnutki zakonodajnih predlogov za obravnavo; meni, da bi to pripomoglo k manj pogostemu, bolj ali manj obsežnemu revidiranju predlogov med zakonodajnim postopkom; meni tudi, da bi to pomagalo pri pogosto težki oceni sorazmernosti predlagane zakonodaje, saj so na začetku okvirni predlogi predstavljeni zgolj v obliki zelene knjige;

24.  meni, da bi bilo za boljše delovanje evropskega prava treba izboljšati obveščanje o zakonodajnem procesu in zakonodajnih predlogih, saj iz obvestil institucij za podjetja in državljane pogosto ni jasno razvidno, katera zakonodaja je bila na koncu sprejeta;

25.  pozdravlja, da se je Komisija obvezala pregledati postopek posvetovanja, in podpira sprejeto odločitev o podaljšanju minimalnega posvetovalnega obdobja na 12 tednov; vseeno poudarja, da je treba bolj vključevati vse zainteresirane strani, in meni, da bi morala Komisija proučiti metode za uvedbo vključujočih postopkov za večjo ozaveščenost; meni, da bi med te postopke lahko sodilo iskanje nacionalnih in evropskih zainteresiranih strani po posameznih političnih področjih in predlogih ter njihovo neposredno vključevanje v postopek posvetovanja;

26.  poudarja, da je odprt, pregleden in reden dialog temeljni pogoj za večjo udeleženost civilne družbe pri pripravi zakonodaje in javnem upravljanju;

27.  izraža stališče, da bi ob takšni sistematični metodi vse interesne in zainteresirane skupine lahko obširno analizirale možne socialne, gospodarske in okoljske učinke predlagane zakonodaje, kar bi koristilo formuliranju politike in bi bilo v duhu načel celostnega pristopa;

28.  meni, da sedanje asimetrične metode in oblike posvetovanja ne spodbujajo k odgovoru vseh zainteresiranih strani; ugotavlja, da so anketiranci pogosto nezadovoljni z obliko in vsebino spletnih vprašalnikov; predlaga skupen pristop s standardnim obrazcem za odgovore, kar bi zadevo poenostavilo za anketirance, navajalo pa bi tudi k bolj podrobni in utemeljeni izbiri odgovorov, ki bi zajemali vrsto potencialnih političnih tem in možnosti za posvetovanje;

29.  poziva zlasti Komisijo, naj v javna posvetovanja in objavo njihovih rezultatov učinkovito vključi večjezičnost, saj je to pogoj za široko udeležbo vseh zainteresiranih strani v Evropi;

30.  je zaskrbljen zaradi vse bolj zapletenih dokumentov za posvetovanja in meni, da si je treba prizadevati za njihovo poenostavitev, tudi s pogostejšo uporabo belih knjig, kar bi zainteresirane strani spodbudilo k odgovoru, hkrati pa bi bili bolj dostopni za državljane; predlaga, da Komisija prouči, ali bi se lahko uvedel „test jasnosti“, da bi bili dokumenti za posvetovanje lahko razumljivi in enostavni za odgovarjanje;

31.  obžaluje, da se anketirancem odziv Komisije na posvetovanja pogosto zdi nezadovoljiv; poziva Komisijo, naj ob koncu posvetovalnega obdobja izboljša komunikacijo in zagotovi povratne informacije o glavnih vprašanjih, ki so jih izpostavili vsi anketiranci;

32.  poudarja, kako pomembno je, da so analize, ki jih Komisija opravi z ocenami učinka, neodvisne in verodostojne, da se zavarujejo osnovni cilji iz načrta za pametno pravno ureditev; ponavlja svoje stališče o tem vprašanju iz resolucije z dne 8. junija 2011;

33.  za krepitev evropske konkurenčnosti predlaga, naj ocene učinka identificirajo specifične – pozitivne in negativne – posledice, ki jih bodo imeli ukrepi na konkurenčnost in rast v Evropski uniji; meni, da bi bilo treba te učinke, kolikor je le mogoče, v celoti izmeriti;

34.  odločno podpira predlog, naj se ob dodatnih stroških za podjetja zaradi novih zakonov določi stroškovna izravnava, s katero bi se v največji možni meri zmanjšala regulativna obremenitev drugje; meni, da je to ključni vidik prihodnjih programov, s katerim se bo zmanjšalo breme in se bo izboljšal celotni zakonodajni okvir za podjetja;

35.  poudarja, da bi bilo treba ocenjeno težo upravnih in regulativnih obremenitev izražati v neto in ne v bruto vrednostih;

36.  poziva Komisijo, naj pri pripravi nove zakonodaje še posebej pazi na morebitni učinek na mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj si prizadeva, da predpisi ne bi veljali za mala in srednja podjetja, če bi nanje vplivali nesorazmerno in ne bi bilo res dobrega razloga za njihovo vključitev v področje uporabe zakonodaje; odločno meni, da bi lahko take določbe blažile učinke predpisov in ugodno vplivale na njihovo izvajanje in uporabnost, zlasti za mala- in mikropodjetja; poziva vse institucije EU, naj upoštevajo člen 153(2b) PDEU, ki določa, da se morajo izogibati sprejemanju predpisov, ki bi uvajali upravne, finančne in zakonske omejitve, katere bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij;

37.  v tej zvezi meni, da ima ključno vlogo test MSP, sprejet z zakonom o malih podjetjih, in pričakuje, da ga bo Komisija v celoti uporabljala; poudarja, da mora Komisija zagotoviti usklajeno izvajanje testa MSP v vseh direktoratih Komisije, države članice pa spodbuja, naj podobne teste vključijo v svoje nacionalne postopke odločanja; poziva vse parlamentarne odbore, naj načela testa MSP uporabijo pri zakonodajnih poročilih, o katerih je pristojni odbor že glasoval in ki bodo predloženi v odobritev na plenarnem zasedanju;

38.  je seznanjen z dejstvom, da namerava Komisija še v letu 2011 predložiti zakonodajni predlog o uporabi nadomestnih postopkov za reševanje sporov, da bi zagotovila hiter in učinkovit dostop do mehanizmov za izvensodno reševanje sporov;

Poenostavitev in naknadno vrednotenje

39.  poziva Svet, naj v skladu s svojo izjavo iz točke 34 medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje od držav članic zahteva, da pripravljajo in objavljajo razpredelnice, kjer bo prikazano ujemanje med direktivami in nacionalnimi ukrepi za prenos; poudarja, da so te korelacijske razpredelnice bistvenega pomena za preglednost glede tega, kako se obveznosti iz direktiv EU prenašajo v nacionalno zakonodajo; poudarja, da ima lahko uporaba korelacijskih tabel koristno vlogo pri ugotavljanju neskladij in primerov prestrogih predpisov;

40.  poziva Komisijo, naj gradi na uspešnih programih boljše priprave zakonodaje in upravne poenostavitve v državah članicah, vključno s široko uporabo elektronskih postopkov;

41.  poudarja, da bi se morala veljavna zakonodaja vedno spreminjati s prenovitvijo; obenem priznava in spoštuje pravice Komisije v zakonodajnem postopku;

42.  poziva k izboljšanju zbirke podatkov EUR-Lex, da bi ta postala preglednejša in prijaznejša za uporabnike;

43.  poziva Svet in Komisijo, naj konstruktivno sodelujeta z Evropskim parlamentom za nemoteno delovanje sistema delegiranih in izvedbenih aktov v praksi;

44.  pozdravlja širšo uporabo naknadnega vrednotenja zakonodaje, ki se izvaja; vseeno poudarja, da bi bilo treba takšno vrednotenje izvajati za vse pomembne predpise, ne samo za ključna področja; v tej zvezi ugotavlja, da bi bilo treba obravnavati tudi izvedbene in delegirane akte; poziva Komisijo, naj naknadno vrednotenje kar se da razširi na vsa področja politike, in predlaga, naj se v predpise kot uporabno sredstvo za jamčenje, da je veljavna ureditev še vedno nujna in sorazmerna, pogosteje vključujejo klavzule o časovni omejitvi veljavnosti – predvsem v obliki obvezno predpisanih datumov pregleda, z možnostjo, da se po potrebi in želji določi samodejni potek veljavnosti v zakonodaji vsebovanih določb;

45.  poziva Komisijo, naj zlasti pregleda vse uredbe o financiranju, da bi se zmanjšala upravna obremenitev za prosilce subvencij EU in da bi bil celoten postopek za vložitev zahtevkov učinkovitejši;

Politična spodbuda in stalna pazljivost

46.  pozdravlja osebno podporo predsednika Komisije načrtu za pametno pravno ureditev; meni, da je vprašanje tako pomembno, da potrebuje resnično politično spodbudo Komisije, da bo ostalo visoko na političnem dnevnem redu; v tej zvezi predlaga, naj se ga obravnava kot osrednjo nalogo v portfelju enega od komisarjev; se zaveda, da bi moral Parlament proučiti metode za to, kako bi boljši pripravi zakonodaje pripisovali večji pomen v odborih, in meni, da bi bilo treba dodatno razmisliti o možnosti, da bi vprašanje obravnavali na sejah, kjer bi sodelovali različni odbori;

47.  je zadovoljen, da Komisija na podlagi posameznih ključnih primerov nadaljuje prakso preverjanja tega, kako institucije EU in nacionalni parlamenti izvajajo načelo subsidiarnosti in sorazmernosti, zaradi česar je poročilo o boljši pripravi zakonodaje jasnejše;

48.  se obvezuje, da bo pozorno spremljal, kako bo Komisija izvajala načrt za pametno pravno ureditev, in pozdravlja poročilo o napredku, načrtovano za drugo polovico leta 2012;

o
o   o

49.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 321 E, 31.12.2003, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0480.
(3) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0311.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0437.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0259.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0377.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov