Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2011 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/013 PL/Podkarpackie – strojništvo, Poljska) (KOM(2011)0062 – C7-0056/2011 – 2011/2045(BUD))

P7_TA(2011)0120 A7-0059/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2011)0062 – C7-0056/2011),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1) (Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006), zlasti točke 28,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2) (uredba ESPG),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0059/2011),

A.  ker je Evropska unija oblikovala primerne zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.  ker je bilo za vloge, predložene po 1. maju 2009, področje uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) začasno razširjeno na podporo delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize,

C.  ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za presežne delavce dinamična ter na razpolago čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki je bila sprejeta na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo ESPG,

D.  ker je Poljska zaprosila za pomoč v zvezi s 594 presežnimi delavci (od katerih je za 200 predvidena pomoč) v treh podjetjih, ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE Revizija 2 (Proizvodnja drugih strojev in naprav) v regiji Podkarpackie (Poljska) na ravni NUTS II,

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi ESPG,

1.  od vpletenih institucij zahteva, da naredijo vse potrebno, da bi pospešile uporabo sredstev iz ESPG; v tem smislu ceni izboljšani postopek, ki ga je uvedla Komisija, po zahtevi Parlamenta za pospešitev dodeljevanja nepovratnih sredstev, katerega namen je predstavitev ocene Komisije o utemeljenosti vloge ESPG skupaj s predlogom za uporabo sredstev iz ESPG proračunskemu organu; upa, da bodo nadaljnje izboljšave v postopku dosežene v okviru prihodnjih pregledov ESPG;

2.  opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavljajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so postali presežni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; poudarja vlogo, ki jo lahko ima ESPG pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev na trg dela; ne glede na to poziva, naj se oceni dolgoročno vključevanje teh delavcev na trg dela kot neposreden rezultat ukrepov, financiranih s sredstvi ESPG;

3.  poudarja, da bi bilo treba v skladu s členom 6 uredbe ESPG zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja; poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

4.  ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; ponovno poziva Komisijo, naj se letnim poročilom priloži tudi primerjalna ocena teh podatkov;

5.  pozdravlja dejstvo, da po večkratnih zahtevah Parlamenta proračun za leto 2011 prvič vsebuje odobritve plačil v višini 47 608 950 EUR v proračunski vrstici ESPG 04 05 01; opozarja, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zato zanj treba nameniti posebna sredstva, s čimer se prepreči prerazporejanje iz drugih proračunskih vrstic, kakor se je dogajalo v preteklosti, kar bi lahko ogrozilo doseganje različnih ciljev politik;

6.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/013 PL/Podkarpackie – proizvodnja strojev)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2011/249/EU.)

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2011 o migracijskih tokovih, ki nastajajo zaradi nestabilnosti: obseg in vloga zunanje politike EU (2010/2269(INI))

P7_TA(2011)0121 A7-0075/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja(4),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči(5),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(6),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje(7),

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki je bila sprejeta 18. decembra 1990,

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in protokola k tej konvenciji o statusu beguncev, sprejetega 31. januarja 1967,

–  ob upoštevanju globalnega pristopa k vprašanju migracij, ki ga je Evropski svet sprejel 13. decembra 2005 in ki opredeljuje zunanjo razsežnost politike priseljevanja in njene tri glavne prednostne naloge, namreč spodbujanje zakonitega priseljevanja, boj proti nezakonitemu priseljevanju ter krepitev povezave med migracijo in razvojem,

–  ob upoštevanju evropskega pakta o priseljevanju in azilu, ki ga je Svet sprejel oktobra 2008, prvega letnega poročila Komisije o priseljevanju in azilu iz leta 2009 (KOM(2010)0214) in zaključkih Sveta o nadaljnjih ukrepih Evropskega pakta o migracijah in azilu z dne 3. junija 2010,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja Afrika-EU o migracijah in razvoju, podpisane v Sirti 23. novembra 2006, ki poudarja, da se morajo afriške in evropske države zavezati k partnerstvu med državami izvora ter tranzitnimi in ciljnimi državami, da bi bolje urejale migracijo, ob upoštevanju njene povezave z razvojem,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. junija 2009 o nezakonitem priseljevanju,

–  ob upoštevanju stockholmskega programa za obdobje 2010–2014, evropskega pakta o imigraciji in azilu ter akcijskega načrta Komisije za izvajanje stockholmskega programa (KOM(2010)0171),

–  ob upoštevanju poročila visoke predstavnice in Komisije o podnebnih spremembah in mednarodni varnosti z dne 14. marca 2008, zadevnih priporočil z dne 18. decembra 2008 in sklepov Sveta z dne 8. decembra 2009,

–  ob upoštevanju skupne izjave z ministrske konference o oblikovanju partnerstev na področju migracije, ki je potekala 27. in 28. aprila 2009 v Pragi,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz decembra 2000 in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju sporazuma o programu sodelovanja med EU in Libijo na področju migracij, ki so ga 4. oktobra 2010 v Tripoliju podpisali komisarka Malmströmova in komisar Füle ter v imenu Libije g. Musa Kusa, sekretar splošnega ljudskega odbora za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje, in g. Junis Al Obejdi, sekretar splošnega ljudskega odbora za javno varnost,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 20. januarja 2011 o pogajanjih o okvirnem sporazumu med EU in Libijo(8),

–  ob upoštevanju deklaracije iz Tripolija, objavljene na tretjem vrhu Afrika-EU, ki je potekal v libijskem Tripoliju 29. in 30. novembra 2010,

–  ob upoštevanju govora Catherine Ashton, podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanjo politiko in varnostne zadeve, v varnostnem svetu ZN 4. maja 2010, v katerem je poudarila, da je treba oblikovati celosten pristop h kriznemu upravljanju in gradnji miru, ter opozorila na očitne povezave med varnostjo, razvojem in človekovimi pravicami,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (direktiva o modri karti)(9),

–  ob upoštevanju skupne izjave s praškega vrhovnega srečanja o vzhodnem partnerstvu z dne 7. maja 2009, na katerem je bilo ustanovljeno vzhodno partnerstvo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o zmanjševanju revščine in odpiranju novih delovnih mest v državah v razvoju: pot naprej(10), zlasti odstavkov 71, 72 in 73,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o eritrejskih beguncih, ki jih kot talce zadržujejo na Sinaju(11),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva s konference o multidisciplinarnem pristopu k preprečevanju trgovine z ljudmi, pregonu trgovcev in zaščiti žrtev z dne 27. januarja 2011,

–  ob upoštevanju člena 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da morajo politike glede mejnih kontrol, azila in imigracije temeljiti na načelu solidarnosti in poštene delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami, in da lahko akti, ki jih Unija sprejme v skladu s tem poglavjem, po potrebi vsebujejo ustrezne ukrepe za uveljavljanje tega načela,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7–0075/2011),

A.  ker so politična, socialna in gospodarska nestabilnost, pomanjkanje varnosti, politična represija in avtoritativni režimi glavne gonilne sile migracije, zlasti nezakonite, saj prizadete skupnosti oropajo trajnih možnosti in dohodka doma, ljudi pa pravice do izbire, ali bodo odšli v tujino ali ostali v domovini, povrhu pa nenehno ogrožajo njihova življenja, tako da jim ne preostane nič drugega kot migracija; ker so podnebne spremembe in propadanje okolja vse pogostejši razlog za migracije,

B.  ker migracijo, ki nastane zaradi nestabilnosti, sprožajo zlasti vojna in oboroženi konflikti oziroma tveganja, ki jih prinašajo, kršitve človekovih pravic – vključno s preganjanjem ali omejevanjem pravic političnih nasprotnikov, manjšin, tako verskih in etničnih kot lezbijk, gejev, biseksualcev, transvestitov in transseksualcev, in prikrajšanih skupin – naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, slabi gospodarski obeti, ki ne omogočajo preživetja ter pomanjkanje trajnostnih struktur za demokracijo, dobro vodenje ter spoštovanje in spodbujanje državljanskih, političnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih pravic,

C.  ker je migracija kot dolgoleten svetovni pojav prispevala k izmenjavi idej, hkrati pa prinesla izzive, povezane z vključevanjem priseljencev v gostiteljske družbe, ter tako prispevala h kulturnemu in gospodarskemu bogastvu Evropske unije in izpostavila vprašanja socialne vključenosti in prilagajanja; ker EU za podporo starajočega se prebivalstva in reševanje drugih družbenih in gospodarskih težav potrebuje obsežno, vendar nadzirano priseljevanje,

D.  ker so migracijski tokovi v preteklosti spreminjali smer glede na to, kje so bili pritiski največji, vendar niso nikdar prenehali, ker migracije ni mogoče ustaviti in ker se bosta v prihodnjih desetletjih najverjetneje spremenila njen obseg in zapletenost, zato jo je treba uravnavati tako, da se prepreči človeško trpljenje,

E.  ker je zakonita migracija najboljša pot za posameznika, ki si želi zapustiti izvorno državo, in za ciljno državo,

F.  ker pritiske zaradi nezakonitih migracijskih tokov, ki jih povzroča nestabilnost, najbolj občutijo države članice, ki ležijo bližje zunanjim mejam EU,

G.  ker konvencije ZN o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov doslej ni ratificirala še nobena država članica EU, ker je ta konvencija najobsežnejši mednarodni pravni okvir za zaščito pravic delavcev migrantov in njihovih družinskih članov in ker usmerja države k ukrepom, ki jih je treba sprejeti, da se spoštujejo pravice migrantov pri oblikovanju in izvajanju politik v zvezi z delovno migracijo,

H.  ker ima gospodarska nestabilnost še posebej velik vpliv na mlade generacije, ženske in manjšine ali prikrajšane skupine, ki nimajo možnosti za zaposlitev in zato lahko še toliko prej postanejo žrtev nasilja, radikalizacije in novačenja terorističnih skupin,

I.  ker so podnebne spremembe povezane s pomanjkanjem hrane in vode, krčenjem gozdov in degradacijo tal ter so vse pogosteje opredeljene kot velika grožnja mednarodni varnosti in stabilnosti,

J.  ker je treba pomagati ljudem, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi večjih nesreč, ki so jih povzročile podnebne spremembe, prav tako pa jih je treba zaščititi; ker sedanja zakonodaja beguncem iz podnebnih razlogov ne priznava pravice do mednarodne zaščite,

K.  ker je na nekaterih območjih, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele in povzročile izgubo biotske raznovrstnosti, kot je na primer Sahel, migracija postala edini način prilagajanja spreminjajočemu se podnebju,

L.  ker so nekateri migranti lahko tudi prosilci za azil in lahko postanejo uradno priznani begunci,

M.  ker izkoriščanje nezakonitega preseljevanja ne ogroža samo življenj migrantov, temveč je pogosto povezano z najhujšimi zlorabami človekovih pravic, vključno s suženjskim delom, spolnim izkoriščanjem, zlorabo otrok in spolnim nasiljem; ker bi bilo treba povečati učinkovitost ukrepov EU za preprečevanje takšnih zlorab in zaščito priseljencev, tudi nezakonitih, v hudih stiskah,

N.  ker tihotapljenje migrantov zadeva skoraj vse države na svetu; ker je izkoriščanje nezakonitih priseljencev, ki je na žalost donosna komercialna dejavnost organiziranega kriminala, lahko povezano s tihotapljenjem orožja ter preprodajo mamil in ljudi; ker je izkoriščanje nezakonite migracije eden izmed virov financiranja skrajnih in terorističnih skupin in ker tako migranti hitreje postanejo žrtve organiziranih kriminalnih skupin in ekstremističnih mrež,

O.  ker bi morali v politikah EU posebno pozornost posvetiti najranljivejšim migrantom, zlasti mladoletnim osebam brez spremstva,

P.  ker nezakonito preseljevanje vpliva na upravljanje migracijskih tokov in sposobnost sprejemanja tako v ciljnih kot v tranzitnih državah; ker bi utegnilo v določenih tranzitnih državah negativno vplivati na trajnost in razvojne možnosti domačega trga delovne sile ter zanetiti še večjo nestabilnost,

Q.  ker bi pričakovana demografska rast v izvornih in tranzitnih državah, zlasti v Magrebu, Mašreku in širši severni Afriki, lahko negativno vplivala na obete za tamkajšnjo gospodarsko rast in nova delovna mesta, s tem pa zaostrila družbene in gospodarske razmere, če ne bodo sprejete ustrezne politične in gospodarske odločitve; ker bo to, poleg neobstoja demokratičnih načel, privedlo do notranjih napetosti in nestabilnosti, na kar opozarjajo nedavne demonstracije v Tuniziji, Alžiriji, Egiptu in številnih drugih državah v arabskem svetu, posledično pa povzročilo povečanje migracijskih tokov in še dodatno obremenilo sposobnosti za vključevanje priseljencev v ciljnih državah,

R.  ker mora EU zaradi sedanjih demografskih gibanj nujno razmisliti o tem, do kolikšne mere želi v prihodnjih letih odpreti meje za migracijske tokove iz izvornih in tranzitnih držav, da bi ublažila njihovo notranjo demografsko rast in družbene napetosti, ki jih ti tokovi povzročajo, in jim tako pomagala ohranjati notranjo stabilnost, in koliko mora vložiti v obnovljene gospodarske načrte teh držav, vključno z načrti za naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest,

S.  ker bi morali sprejeti ukrepe, da bi se v ciljnih in tranzitnih državah izognili novim valom rasizma in ksenofobije,

T.  ker je priseljevanje v EU samo del obsežnejšega migracijskega pojava jug-sever in jug-jug; ker lahko geografska bližina držav evropske sosedske politike ter očitne razlike v standardih med migracijsko zakonodajo nekaterih od teh držav in držav EU ustvarijo „konkurenčno prednost“ za te države, zaradi česar se bo okrepil njihov status tranzitnih držav, njihova izpostavljenost in odgovornost kot morebitnih ciljnih držav pa se bosta zmanjšali,

U.  ker bi morala evropska sosedska politika dejavneje podpirati zmogljivosti sosednjih držav EU za obvladovanje migracije,

V.  ker se bodo zaradi nedavnih dramatičnih dogodkov v Egiptu ter drugih severnoafriških in bližnjevzhodnih državah tako zakoniti kot nezakoniti migracijski tokovi v Evropo najverjetneje okrepili,

W.  ker bi utegnile napetosti med izvornimi in tranzitnimi državami ter ciljnimi in tranzitnimi državami zaradi upravljanja migracijskih tokov v prihodnosti postati vir konfliktov in nesporazumov, če ne bo sprejeta bolj usklajena in učinkovita miracijska politika; ker lahko bolje usklajen in celosten pristop k obvladovanju priseljevanja prispeva k spoštovanju dostojanstva vseh priseljencev, ki bi utegnili zadovoljiti potrebe na področju delovne sile v tranzitnih in ciljnih državah ter spodbuditi razvoj v izvornih državah, ker bi bolj usklajen in celosten pristop k upravljanju migracije zagotovil polno spoštovanje človekovih pravic migrantov, ki so morda v stiski,

X.  ker imajo lahko zakonita in pregledna nakazila zdomcev načeloma pozitivno vlogo pri pospeševanju gospodarskega razvoja in ker je treba posebno pozornost posvetiti zaščiti pravice priseljencev do preživljanja svojih družin in vlaganja v svoje države,

Y.  ker mora Evropska unija razviti učinkovito in premišljeno politiko preseljevanja, podobno tistim, ki se izvajajo v Kanadi, Avstraliji ali Novi Zelandiji; ker nestabilnost v sosednjih regijah EU ogroža oblikovanje take politike preseljevanja,

Z.  ker lahko zunanja politika EU pozitivno dopolni in okrepi migracijske politike EU, prav tako pa mora obravnavati vire nestabilnosti v izvornih državah in voditi dejaven dialog s tranzitnimi državami o enotnih, na človekovih pravicah temelječih standardih za njihovo nacionalno migracijsko zakonodajo, da se ustvarijo enaki pogoji, ko bodo tako ciljne kot tranzitne države spoštovale ista pravila in priseljencem ponujale enako raven zaščite; ker bi morala EU tranzitnim državam zaradi njihovih različnih ravni razvoja zagotoviti finančno pomoč, da bodo dosegle standarde, primerljive z EU,

AA.  ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko poudarila, da je treba oblikovati celosten pristop k varnosti in stabilnosti, v katerem bodo razvojne strategije in trajnostni gospodarski obeti dopolnili in podprli operacije ohranjanja in vzpostavljanja miru, s tem pa omogočili dolgoročno stabilnost in varnost,

AB.  ker sta nova struktura zunanje politike, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, in ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje priložnost za ustvarjanje zelo koristnih sinergij med zunanjo in varnostno politiko na eni strani ter evropsko sosedsko politiko in politiko razvojnega sodelovanja na drugi strani, kot razsežnosti in strategij, ki se vzajemno krepijo in so medsebojno povezane; ker ta nova struktura prav tako dopušča vlogo kulturne diplomacije v zunanjem delovanju EU; ker bi bilo takšne sinergije treba upoštevati že v fazi načrtovanja,

AC.  ker je treba razlikovati med priseljenci ter prosilci za azil in begunci,

1.  pozdravlja nedavne predloge Komisije o zakoniti migraciji oseb, ki ne iščejo azila, in jo poziva, naj razvije dodatne instrumente za oblikovanje skupne politike priseljevanja, naj ekonomsko migracijo upravlja tako, da bo spodbujala gospodarski in družbeni napredek v ciljnih, tranzitnih in izvornih državah, ter z večjo vključenostjo priseljencev krepi socialno kohezijo; poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne informacije o možnostih zakonitega priseljevanja v EU, da bi preprečili nezakonito migracijo, bolje izkoristili program EU za zakonito priseljevanje, razjasnili trenutne obete in priložnosti v EU in razkrinkali lažne obljube trgovcev ter tako zmanjšali dobiček, ki ga imajo organizirani kriminal in trgovci z ljudmi zaradi potrebe ljudi po premikanju; poziva Komisijo, naj spodbuja zaščitne ukrepe za ranljive skupine in ljudi (zlasti ženske in otroke), ki so pogosto žrtev trgovine in spolnega izkoriščanja, in naj v tretjih državah vzpostavi centre za obveščanje o možnostih preseljevanja v EU; vendar poziva k ravnovesju med spodbujanjem zakonite migracije v EU in zagotavljanjem, da ima EU dovolj zmogljivosti za sprejem in uspešno vključevanje priseljencev;

2.  spominja, da lahko dobro upravljana migracija zaradi nakazil priseljencev v izvorne države koristi tudi tretjim državam; poleg tega poudarja pomen podpiranja pobud, namenjenih spodbujanju sodelovanja priseljencev v razvojnih in izobraževalnih programih v izvornih državah;

3.  poziva države članice, naj sodelujejo z državami, ki niso članice EU, pri zagotavljanju, da bodo informacije o zakoniti migraciji lahko dostopne in da se bo taka migracija aktivno zagovarjala;

4.  meni, da je prisilna migracija med drugim posledica propadanja gospodarstev, osiromašenja prebivalstva, kršitev človekovih pravic, poslabšanja okolja, vedno večjih razlik med bogatimi in revnimi državami, državljanskih vojn, vojn za nadzor naravnih virov in političnega preganjanja;

5.  podpira analitično in politično usmeritev podpredsednice in visoke predstavnice, ki je poudarila, da je potreben celosten in skladen pristop na osnovi ciljno usmerjenih strategij razvoja in človekovih pravic, kot dodaten ključen instrument zunanje politike EU za krepitev stabilnosti in reševanje varnostnih vprašanj ter za večjo učinkovitost mirovnih operacij; v zvezi s tem poziva h krepitvi vloge Frontexa za boljši nadzor migracijskih tokov; meni, da bi bilo glede na novo strukturo zunanje politike, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, in ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje pomembno še naprej utrjevati medinstitucionalni dialog in razmislek o temeljih in ciljih takšnega celovitega pristopa, zlasti kar zadeva ciljno usmerjene programe in partnerstva z državami upravičenkami, ki lahko zagotovijo trajni proces demokratizacije, dobro vodenje, spoštovanje človekovih pravic in gospodarsko rast, s tem pa večjo varnost in stabilnost;

6.  poziva Komisijo, naj razvije sistem stalnega spremljanja za vse dejavnosti Frontexa, povezane z upravljanjem migracijskih tokov; meni, da je treba s človekovimi pravicami povezano razsežnost dejavnosti Frontexa jasno vključiti v celotno besedilo spremenjene uredbe o tej agenciji, zlasti pravico posameznika, da zapusti svojo državo, prepoved vračanja in pravico do iskanja azila; podpira uspešne dejavnosti Frontexa in njegovo sodelovanje z državami članicami pri uresničevanju skupnega evropskega azilnega sistema ter pozdravlja ustanovitev Evropskega urada za podporo prosilcev za azil; meni, da morajo biti dejavnosti in delovanje Frontexa in Evropskega urada za podporo prosilcev za azil stabilne in stalne, da bi države članice, ki jih to vprašanje še posebej zadeva, dobile potrebno podporo; poudarja potrebo po večji solidarnosti med vsemi državami članicami EU, zlasti najbolj ranljivimi, za čimbolj učinkovito usklajevanje politike in porazdelitev bremena;

7.  ugotavlja, da sta v kontekstu vse tesnejših multilateralnih vezi z različnimi mednarodnimi akterji in osrednjimi donatorji, kot so EU, ZDA, Japonska in Kitajska, dolgoročno pa morebiti tudi druge države BRIC, na primer Brazilija in Indija, stabilnost in varnost skupni cilj in nujen pogoj za svetovno gospodarsko rast; ugotavlja še, da sta stabilnost in varnost izziv, ki ne zahteva le precejšnjih sredstev v časih proračunske varčnosti, temveč tudi ekonomijo obsega in usklajena prizadevanja; meni, da bi bilo treba začeti razmišljati o dejavnem dialogu med EU, ZDA, Japonsko, Kitajsko in mednarodnimi finančnimi ustanovami o usklajenih geografskih in tematskih strategijah za varnost, stabilnost in pomoč, ki bi imele večji kolektivni vpliv in bi prispevale k bolje uravnoteženemu, usmerjenemu in učinkovitemu dodeljevanju sredstev, obenem pa zagotovile pošteno porazdelitev bremena; je prepričan – med drugim v luči nedavnega pregleda tuje pomoči Bele hiše, ki je opozoril na pomembnost usklajevanja pomoči z drugimi donatorji – da bi bil prvi pomemben korak v smeri takšnega premisleka lahko vrh EU-ZDA o okrepljenem sodelovanju na področju humanitarne in razvojne pomoči, kjer bi iz čezatlantskega zornega kota opredelili skupne interese in temelje za politično usklajevanje;

8.  poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo vsi morebitni sporazumi o ponovnem sprejetju, ki jih podpišejo EU in njene države članice, v celoti upoštevali človekove pravice in načelo nevračanja ter ne bodo ogrožali oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito;

9.  ugotavlja, da nudenje zaščite beguncem v sosednjih državah prinaša velike koristi, in EU poziva, naj to obravnava kot prednostno nalogo;

10.  izraža zaskrbljenost, ker je trenutno v svetu približno 38 nestabilnih držav (indeks nedelujočih držav za leto 2010 organizacije Fund for Peace), v katerih je zaradi nestabilnosti ogrožena milijarda ljudi (Svetovna banka); ugotavlja, da so nestabilne države najbolj ranljive za notranje in zunanje politične in gospodarske pretrese ter da njihova nestabilnost prispeva k migracijskim procesom;

11.  meni, da bi morala pomoč za politično in gospodarsko nestabilne države, ki so lahko vir nezakonitega priseljevanja ter varnostnih napetosti in nestabilnosti, poleg proračunske pomoči in strategij za vzpostavljanje in utrjevanje stabilnosti vedno vključevati tudi neposredne naložbe, strategije za dostop do trga EU, strategije za razvoj podeželja in zanesljivo preskrbo s hrano, podporo razvojnim ciljem tisočletja, politike za nova delovna mesta, razvoj infrastrukture, podporo za mala in srednja podjetja, možnosti mikroposojil ter strategije za spodbujanje demokracije in dobrega vodenja, družbeno vključenost, krepitev vloge žensk in manjšin ali prikrajšanih skupin ter versko strpnost, s čimer bi se izboljšale domače priložnosti in nadomestne možnosti za morebitne migrante; je trdno prepričan, da bi morale takšne strategije temeljiti na dejavnih partnerstvih, ki bi črpala iz načel odgovornosti in krepitve držav upravičenk, pa tudi na ciljih, jasnih načrtih in pogojih za njihovo uresničitev, ki bi se določili skupaj z državami darovalkami, ter na primerjalnih merilih in strogih standardih odgovornosti; poudarja, da mora biti osnovno načelo programov, ki so deležni takšnega financiranja, ustvarjanje dodane vrednosti tako na regionalni kot na lokalni ravni, s čimer bo zagotovljeno, da bodo občutno prispevali k razvoju lokalnih gospodarstev;

12.  poudarja, da bi bilo treba pri vseh raziskavah in analizah prihodnjih migracijskih trendov in oblik migracije, na primer kratkoročne, krožne in sezonske migracije, upoštevati morebitne povode zanjo, kot so politična in gospodarska kriza ali posledice podnebnih sprememb v državi izvora;

13.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj ukrepajo tako na domači kot na mednarodni ravni, da bi države, od koder prihajajo priseljenci, spodbudili k sprejetju in izvajanju ukrepov in politik za doseganje socialnega, ekonomskega in demokratičnega razvoja, da se njihovi državljani ne bi bili prisiljeni seliti;

14.  poziva Komisijo Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si še naprej prizadevata za razvoj in demokratizacijo izvornih držav ter krepitev pravne države, da bi rešili jedro problema, povezanega z migracijo;

15.  spodbuja k ustanavljanju središč za obveščanje o migraciji in njeno upravljanje zunaj EU, ki bi tretjim izvornim ali tranzitnim državam pomagala oblikovati politiko priseljevanja glede na skrbi morebitnih migrantov in povratnikov, zagotavljala smernice o zakonitem priseljevanju ter o možnostih zaposlovanja in življenjskih razmerah v ciljnih državah ter pomagala pri poklicnem usposabljanju prihodnjih priseljencev na podlagi izkušenj pilotnega projekta v Bamaku na Maliju (CIGEM); poziva Komisijo naj pristojni odbor v rednih poročilih obvešča o novih pobudah za ustanovitev takšnih središč;

16.  opominja, da je Parlament v resoluciji z dne 21. septembra 2010 o zmanjševanju revščine in odpiranju novih delovnih mest v državah v razvoju: pot naprej poudaril, da bi morala EU brez odlašanja ukrepati, kadar države ne spoštujejo svojih obveznosti glede vodenja in človekovih pravic iz trgovinskih sporazumov, pozval organe EU, naj zagotovijo strogo spoštovanje načela pogojenosti, kot ga določa sporazum iz Cotonouja, in poudaril, da bi se morala enaka merila pogojenosti uporabljati tudi za pomoč iz evropskega razvojnega sklada in finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje; poudarja, da bi morala enaka merila pogojenosti veljati tudi za drugo pomoč EU, ne samo za razvojno in humanitarno, vključno z makrofinančno pomočjo, ki se zagotavlja s posojili Mednarodnega denarnega sklada, ter posojili v okviru programov EIB in EBRD, da bi morala takšna pomoč temeljiti na partnerstvu, skupnih ciljih in vrednotah ter predanosti in da bi morala izpolniti tako pričakovanja donatorja kot prejemnika; poudarja še, da bi morala biti aktivna pomoč EU državam upravičenkam učinkovita in usmerjena v rezultate ter da bi bilo treba upoštevati osrednje vrednote EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj si pri oblikovanju strukture finančne pomoči EU in v dvostranskih odnosih z državami, ki jo prejemajo, prizadevata za predanost EU in njenim temeljnim vrednotam; meni, da bi bilo treba na ravni EU začeti razmišljati o osnovah in obsegu uporabe meril pogojenosti za finančno pomoč EU;

17.  pozdravlja klavzule o človekovih pravicah v vseh dvostranskih trgovinskih sporazumih EU in se strinja, da se v trgovinski režim z državami v razvoju prek splošnega sistema preferencialov vključi načelo pogojenosti; priznava, da se načelo pogojenosti ne uporablja vedno, saj se je izkazalo, da Komisija okleva pri izrekanju sankcij državam v razvoju, ki ne spoštujejo obvez glede človekovih pravic, dobrega upravljanja in demokratizacije; poziva Evropsko komisijo, naj razmisli o sankcijah, kadar so potrebne, a jo opozarja, naj pred njihovim sprejetjem pozorno preuči posledice takšnih ukrepov za prebivalstvo držav upravičenk;

18.  meni, da bi bilo treba za tranzitne države uporabljati podobne politike kot za države izvora, na primer kar zadeva strategije za zmanjševanje revščine, neposredne naložbe in dostop do trga, ter dati poudarek programu zaposlovanja, ki bo prinesel obete za učinkovito in dolgoročno družbeno vključenost, stabiliziral notranji trg dela in izboljšal dolgoročni potencial tranzitnih držav;

19.  meni, da morajo EU in države članice pri upravljanju nezakonitih migracijskih tokov v celoti upoštevati pravice prosilcev za azil in se vzdržati sprejemanja ukrepov, ki bi morebitne begunce odvrnili od tega, da bi zahtevali zaščito;

20.  poziva Komisijo, naj razvije mehanizem za ugotavljanje, kdo je odgovoren za nastanitev prosilcev za azil in preučitev njihovih vlog, pa tudi za boj proti nezakonitemu priseljevanju, saj na teh področjih nekatere države članice zaradi svoje zemljepisne lege ali demografske sestave nosijo neenakomerno breme;

21.  poziva Komisijo, naj vzpostavi nadzorni sistem, ki bo preverjal spoštovanje pravic beguncev in prosilcev za azil pri opravljanju vstopnih (in predvstopnih) kontrol v skladu z zakonikom o schengenskih mejah, da se čim prej odkrijejo morebitne pomanjkljivosti;

22.  poudarja, da so misije EU za opazovanje volitev pomemben korak v vsakem procesu demokratizacije in dobrega vodenja, in je prepričan, da bi morale biti del širšega okvira podpore pri dolgoročnem procesu demokratizacije; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj okrepi postopke za nadaljnje spremljanje in misije, da bi preverili, ali se izvajajo priporočila misije za opazovanje volitev, in v zvezi s tem poudarja, da je treba ustrezno nadaljnje spremljanje izvajanja teh priporočil nujno zagotoviti; poudarja, da so posredovanje, preprečevanje konfliktov, strategije za reševanje ter gradnja institucij in zmogljivosti zelo pomembni za regionalne organizacije, kot je Afriška unija, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju in utrjevanju miru; meni, da bi morala podpora za Afriško unijo vključevati razvoj zmogljivosti za mejne kontrole in pomoč vsem priseljencem v stiski; meni, da bo učinkovita krepitev regionalnih organizacij, na primer Afriške unije, Unije za Sredozemlje ali vzhodnega partnerstva, ki prispevajo k miru in stabilnosti v regijah, spodbudila regijsko povezovanje in nastanek čezmejnih gospodarskih con;

23.  ugotavlja, da je bil dosežen napredek pri izvajanju globalnega pristopa k vprašanju migracij, katerega cilj je spodbujati celovita partnerstva z izvornimi in tranzitnimi državami ter podpirati sinergije med migracijo in razvojem; poudarja, da je treba še dodatno izboljšati uporabo glavnih orodij globalnega pristopa k vprašanju migracije (partnerstva pri mobilnosti, migracijske misije, migracijski profili, platforme za sodelovanje); poudarja, da bi bilo treba cilje migracijske politike vedno postaviti v središče političnega dialoga z izvornimi in tranzitnimi državami, pa tudi povečati politično usklajenost v zvezi s tem, zlasti na področju razvojne politike; meni, da bi bilo treba racionalizirati različne procese dialoga ter okrepiti sinergije med migracijo in razvojem; meni, da bi bilo treba okrepiti prizadevanja v podporo razvojnim projektom v izvornih in tranzitnih državah, ki dvigujejo tamkajšnji življenjski standard, povečujejo regulativne in institucionalne zmogljivosti in izboljšujejo infrastrukturo, da bo mogoče učinkovito obravnavati migracijske tokove, hkrati pa upoštevati mednarodne standarde zaščite in izvajati načelo nevračanja;

24.  poudarja pomembno vlogo svetovnega foruma o migracijah in razvoju, ki zagotavlja strukturiran okvir za spodbujanje okrepljenega dialoga in sodelovanja med vladnimi in nevladnimi akterji, vključno s civilno družbo;

25.  obžaluje dejstvo, da je bila v trenutnih okoliščinah edina možnost zamrznitev sporazuma o sodelovanju med EU in Libijo, in meni, da bi bilo treba to odločitev preklicati takoj, ko bo sestavljena nova začasna vlada, pripravljena ta sporazum izvajati ob spoštovanju demokratičnih in človekovih pravic, cilj vsega tega pa je zagotoviti finančno podporo za afriške države, da bodo lahko ustvarile trajne alternative za migracijo, za razvoj učinkovitejšega sistema za upravljanje delovne migracije v Libiji z nadaljnjim usposabljanjem priseljencev, ki so že v državi, za povečanje zmožnosti Libije, da pritegne ter socialno in ekonomsko vključi priseljence, zlasti iz svojih južnih sosed, ter za ustvarjanje temeljev za učinkovit sistem upravljanja migracije v Libiji; v zvezi s tem poudarja, da bi morala EU uporabiti svoj vpliv in prepričati Libijo, naj dovoli, da se UNHCR vrne v državo; je prepričan, da bi bilo treba sporazume o sodelovanju na področju migracij skleniti tudi z drugimi državami v bližini EU, da bi v skladu z mednarodnimi sporazumi skupaj zagotavljali podporo nestabilnim državam v soseščini;

26.  ugotavlja, da pri reševanju trenutne humanitarne krize v severni Afriki agencija Frontex ne more biti osrednje orodje za obvladovanje migracijskih tokov, ki nastajajo v tej regiji, in poziva EU, naj pripravi hiter in usklajen odgovor v okviru celovite dolgoročne strategije za obravnavanje političnih sprememb in nestabilnih držav, s čimer bo odpravila temeljne vzroke za migracijske tokove; poziva Svet, naj na podlagi solidarnostne določbe iz člena 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravi akcijski načrt za delitev bremena, da se olajša ponovno naseljevanje beguncev iz te regije, in zagotovi pomoč za razseljene osebe v skladu z določbami iz Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb; poziva Svet, naj nujno pospeši sprejetje enotnega azilnega sistema EU ter dokonča postopke soodločanja, povezane z uvedbo skupnega programa EU za ponovno naselitev in evropskim skladom za begunce v obdobju 2008–2013, kot je Parlament priporočil maja 2010; opominja, da morajo države članice spoštovati načelo nevračanja;

27.  poudarja osrednjo vlogo Evropskega parlamenta pri krepitvi svobode in demokracije v naši soseščini; v zvezi s tem je prepričan, da bi moral Evropski parlament pozorno spremljati proces demokratizacije v južnem Sredozemlju, zato predlaga reden in strukturiran ad hoc dialog z visoko predstavnico/podpredsednico, da se oceni dogodke v tej regiji in opredeli kratko- in dolgoročne cilje ter potrebne podporne ukrepe;

28.  vztraja pri tem, da se v revidirani evropski sosedski politiki resnična pozornost nameni dialogu o človekovih pravicah in demokraciji; meni, da gibanja v podporo demokraciji ter demonstracije in njihovo surovo zatiranje, ki ga v državah, kot sta Tunizija in Egipt, izvajajo oblasti, dokazujejo, da dialogi evropske sosedske politike o demokraciji in človekovih pravicah niso bili učinkoviti;

29.  pozdravlja zaključek pogajanj o sporazumu o vračanju med EU in Turčijo ter poziva k uspešnemu dokončanju vseh potrebnih faz, da bosta obe strani začeli sporazum čim prej v celoti izvajati;

30.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora nezakonitih priseljencev v sporazumih, ki jih je ali jih bo sklenila Evropska unija, oziroma v bilateralnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami, da bi zmanjšali obseg nezakonitega priseljevanja in spodbujali spoštovanje zakonodaje, kar bo v korist priseljencev, prebivalcev držav članic in držav, od koder prihajajo priseljenci;

31.  meni, da je za učinkovito načrtovanje, sprejetje, izvajanje in ocenjevanje migracijske politike nujno treba uskladiti statistike o migraciji v sodelovanju z državami članicami; opozarja na pomen evropske migracijske mreže, ki bi lahko veliko prispevala na tem področju;

32.  poudarja, da so nujno potrebni skladni, celoviti in primerljivi statistični podatki o priseljencih, saj stalna nihanja te populacije in spreminjanje narave migracijskih tokov pomenijo dejanski izziv za oblikovalce politike, ki za sprejemanje odločitev potrebujejo zanesljive podatke in informacije;

33.  poziva Komisijo, naj v okviru potekajoče revizije evropske sosedske politike razmisli o posebnem financiranju za oblikovanje obnovljenega, trdnega gospodarskega programa v državah sosedske politike, med drugim na področju zaposlovanja; meni, da bi bilo treba z državami sosedske politike razpravljati o uskladitvi njihove nacionalne migracijske zakonodaje s standardi EU, vključno s standardi spoštovanja človekovih pravic, kot so pravica do azila, sistem zaščite za nezakonite priseljence in enake pravice za vse priseljence; se zavzema za sklenitev več partnerskih sporazumov o mobilnosti z državami sosedske politike, poleg že obstoječih z Moldavijo in Gruzijo;

34.  poziva k oblikovanju celovite politike preseljevanja, ki bo povezana z vsemi razvojnimi strategijami in instrumenti, ki temeljijo na visoki ravni politične in operativne solidarnosti, medsebojnem zaupanju, preglednosti, partnerstvu, skupni odgovornosti in združenih prizadevanjih prek skupnih načel in konkretnih ukrepov ter na vrednotah iz Lizbonske pogodbe;

35.  poziva Komisijo, naj razvije celovit pristop k zakonitemu priseljevanju, pri tem pa upošteva potrebo evropskega trga dela po delovni sili ter zmogljivost posameznih držav članic za sprejemanje priseljencev in njihovo integracijo; meni, da je lahko skupna politika EU na področju zakonitega priseljevanja spodbuda tako za evropsko gospodarstvo kot za gospodarstva izvornih držav;

36.  meni, da bi se morali sporazumi s tretjimi državami, ki zadevajo več držav članic EU, sklepati na evropski ravni ob polnem upoštevanju člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

37.  poziva institucije in države članice EU k učinkovitejšemu usklajevanju donatorske pomoči, da bi zagotovile bolj celosten in trajnosten pristop k obvladovanju migracijskih tokov;

38.  poziva k temu, da se razvojna pomoč loči od upravljanja migracijskih tokov in da se je ne pogojuje z vračanjem priseljencev, poudarja, da bi moral biti cilj razvojne pomoč EU odprava razlogov za migracijo, kot so revščina, podnebne spremembe in lakota;

39.  poudarja, da bi lahko Unija za Sredozemlje in vzhodno partnerstvo ustvarila dodano vrednost pri obravnavi vprašanja migracije in njenih posledic; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj okrepijo prizadevanja za začetek neoviranega delovanja Unije za Sredozemlje; meni, da bi moralo biti vprašanje migracijskih tokov prednostna naloga za ukrepanje v okviru te unije in vzhodnega partnerstva;

40.  poziva Evropsko unijo, naj razmisli o ukrepih za revizijo instrumenta za razvojno sodelovanje, evropskega razvojnega sklada in instrumenta za humanitarno pomoč v smislu spodbujanja človekovega razvoja in demokracije v nestabilnih državah;

41.  poziva k dodatnim prizadevanjem za spodbujanje skladnosti razvojnih politik v okviru migracijske politike EU in k opustitvi uporabe uradne razvojne pomoči za politike, namenjene preprečevanju in nadziranju migracije na način, ki vključuje kršitve človekovih pravic migrantov; meni, da bi bilo treba uradno razvojno pomoč uporabiti kot spodbudo za učinkovit razvoj, s čimer bi zmanjšali migracije, ki jih povzročajo revščina, politična nestabilnost in politično zatiranje;

42.  pozdravlja izjavo iz Tripolija, objavljeno ob koncu tretjega vrhovnega srečanja Afrika-EU, ki potrjuje zavezanost skupnim prizadevanjem za spopadanje s stvarnostjo in izzivi migracije ter njenimi povezavami z razvojem;

43.  poziva k učinkovitejšim partnerstvom z institucijami, ki spodbujajo regijsko in gospodarsko povezovanje, kar lahko prispeva tudi k iskanju trajnih in dolgoročnih rešitev za resnične probleme migracije jug-jug;

44.  poudarja, da bi morala Komisija bolje raziskati migracije z juga na jug zaradi podnebnih sprememb in v raziskave vključiti število prizadetih ljudi, ogroženih regij, migracijskih gibanj in zmogljivosti držav gostiteljic; prav tako poziva k podpiranju raziskovalnih zmogljivosti držav v razvoju;

45.  poudarja pomen vključevanja integracije v razvojne strategije partnerskih držav, da se zmanjša revščina in doseže razvojne cilje tisočletja;

46.  pozdravlja ustanovitev opazovalnice držav AKP za migracijo, saj je uporaben instrument za posredovanje podatkov in orodij oblikovalcem politik v državah AKP, s katerimi bodo lahko izboljšali državne strategije preseljevanja, pa tudi predlog za ustanovitev migracijske opazovalnice, ki bo pristojna za stalno in podrobno spremljanje vseh vprašanj, povezanih z migracijskimi tokovi v Latinski Ameriki, delovala pa bo pod nadzorom in usklajevanjem fundacije Evrope, Latinske Amerike in Karibov;

47.  priporoča, da se finančna sredstva za krepitev povezave med preseljevanjem in razvojem dodeljujejo bolj učinkovito; priznava, da je treba izboljšati medsebojno dopolnjevanje in pravočasno uporabo različnih finančnih instrumentov EU za zunanje ukrepe;

48.  poudarja, da je treba okrepiti strategije za povezovanje pomoči, obnove in razvoja, da se poišče trajne rešitve za razseljene osebe in begunce; priznava pomen usklajenega humanitarnega odziva kot predhodnika vzdržne razvojne politike v državah po konfliktih;

49.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj vlaga v strokovnost in poskrbi za jasen mandat za zaposlene tako na sedežih kot v delegacijah, kar bo omogočilo boljše usklajevanje med tematskim programom za migracije in azil ter geografskimi programi instrumenta za razvojno sodelovanje;

50.  zahteva, da se pojasnita vlogi Evropske službe za zunanje delovanje in DEVCO ter da se zagotovi usklajevanje med njima; spodbuja DEVCO, naj prevzame vodilno vlogo v fazi načrtovanja za politiko preseljevanja;

51.  poudarja, da je treba upoštevati izkušnje iz tematskega programa za migracije in azil, kar zadeva politični dialog na ravni držav, da se zagotovi skladnejše in učinkovitejše načrtovanje v smislu državnih in regionalnih strategij;

52.  poziva k okrepljenim prizadevanjem za zmanjšanje negativnih učinkov bega možganov in odhajanja strokovnjakov, ki prizadene zlasti bistvene sektorje, kot sta zdravstvo in izobraževanje; poudarja, da je treba spodbujati „pridobivanje možganov“, programe za pomoč pri vračanju in krožno migracijo, urediti metode zaposlovanja in podpreti gradnjo zmogljivosti, s pomočjo ukrepov, kot je razvoj poklicnega usposabljanja; poziva Komisijo, naj prouči, ali so programi krožne migracije uporaben instrument in katera vrsta krožnosti (enkratna/zaporedna; kratkoročna/dolgoročna; spontana/upravljana) bi prinesla najboljše rezultate državam v razvoju in razvitim državam;

53.  poziva Komisijo, naj pri pripravi novih instrumentov zunanjega delovanja za obdobje po letu 2013 zagotovi, da bo predlagana struktura omogočila sinergije in vzajemno krepitev med razvojnim, varnostnim in stabilnostnim stebrom, hitro dodeljevanje sredstev za izredne razmere in obnovo, hitro zagotavljanje pomoči in podpore migrantom v stiski, zlasti tistim, ki so v posebej ranljivem položaju, na primer ženskam in mladoletnikom brez spremstva, posebne programe za aktivno pomoč ogroženim manjšinam, vključno z verskimi in etničnimi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transvestiti in transseksualci, in podporne ukrepe za blažitev posledic podnebnih sprememb, krčenja gozdov, širjenja puščav in izgube biotske raznovrstnosti ter za ohranjanje gospodarskega in družbenega okolja prizadetih skupnosti;

54.  poziva k razvoju politik, v katerih bo upoštevan poseben položaj ogroženih skupin, kot so ženske, otroci in invalidi, ter posledično tudi k vzpostavitvi ustrezne infrastrukture, kot so bolnišnice, šole in učna oprema, pa tudi potrebna socialna, psihološka in upravna podpora;

55.  opozarja na pomembno vlogo, ki so jo v EU imeli centri za rehabilitacijo žrtev mučenja pri uspešnem vključevanju priseljencev, med drugim beguncev in prosilcev za azil; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil sprejet sklep o postopni odpravi financiranja teh centrov v EU v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva Komisijo, naj poskrbi, da financiranje teh centrov ne bo okrnjeno in da ne bo prepuščeno državam članicam;

56.  poziva Komisijo, naj objavi zunanjo oceno regionalnih programov zaščite in naj začne razpravo o tem, ali naj se ti programi še naprej izvajajo;

57.  glede misij SZVP/SVOP meni, kot je poudarila tudi visoka predstavnica/podpredsednica, da bi bilo pomembno strategije za varnost in stabilnost dopolniti s priložnostno podporno razvojno pomočjo in strategijami na področju človekovih pravic ter tako dolgoročno izkorenititi temeljne vzroke negotovosti in nestabilnosti; v zvezi s tem spominja na dejstvo, da takšen celovit pristop ne zahteva le boljšega usklajevanja pod vodstvom ESZD, pač pa tudi dodatna priložnostna proračunska sredstva, namenjena podpornim strategijam;

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedstvu Sveta Evropske unije, predsedniku Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski investicijski banki, vladam in parlamentom držav članic Evropske unije, vladam in parlamentom držav kandidatk za pristop EU, vladam in parlamentom držav članic parlamentarne skupščine za odnose z vzhodnimi sosedskimi državami (EURONEST) in evro-sredozemskega partnerstva (EUROMED), zunanjemu ministrstvu ZDA, Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), Svetovni banki, Afriški uniji, Vseafriškemu parlamentu, Mednarodni organizaciji za migracije in Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR).

(1) UL L 310, 9.11.2006, str. 1. (2) UL L 327, 24.11.2006, str. 1. (3) UL L 386, 29.12.2006, str. 1. (4) UL L 378, 27.12.2006, str. 41. (5) UL L 163, 2.7.1996, str. 1. (6) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (7) UL L 201, 3.8.2010, str. 30. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0020. (9) UL L 155, 18.6.2009, str. 17. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0327. (11) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0496.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2011 o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju (2010/2054(INI))

P7_TA(2011)0122 A7-0016/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenih členov 2 in 3, in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 8, 153 in 157,

–  ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/144/ES z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2008 o položaju žensk na podeželskih območjih EU(3),

–  ob upoštevanju sklepov seminarja na temo Ženske v trajnostnem razvoju podeželskih območij, ki je na pobudo španskega predsedstva EU potekal od 27. do 29. aprila 2010 v Cáceresu(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS(5),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0016/2011),

Večfunkcionalna podeželska območja

A.  ker sta trajnostni gospodarski razvoj podeželskih območij ter dolgoročna in trajnostna sposobnost delovanja gospodarskih enot v Evropi prednostna naloga in ker bi bilo treba koristno uporabiti in razviti poseben potencial redkeje poseljenih kmetijskih območij tako, da se zagotovi njihova neprekinjena poselitev;

B.  ker se lahko – glede na okoliščine – gospodarsko in kulturno samostojne regije z delujočimi regionalnimi cikli bolj stabilno odzovejo na globalne spremembe,

C.  ker je učinkovito in večfunkcionalno kmetijstvo neizogibno potrebna osnova za strategije trajnostnega razvoja in daljnosežnejše podjetništvo v številnih regijah in ker ta potencial v okviru procesa večje diverzifikacije gospodarskih dejavnosti še ni bil povsod v celoti izkoriščen,

D.  ker podeželska območja posebej prizadenejo staranje prebivalstva, nizka gostota prebivalstva in upadanje njegovega števila na nekaterih območjih,

E.  ker v prihodnje zaradi demografskih sprememb, odseljevanja in splošnega zmanjšanja deleža žensk v prebivalstvu nekaterih podeželskih območjih z obstoječo infrastrukturo na podeželju ne bo več mogoče v zadostni meri zagotavljati preskrbe z blagom in storitev za vsakodnevne potrebe, osnovne medicinske oskrbe in nege, predšolskega, šolskega, poklicnega in akademskega izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja ter bogate kulturne in prostočasne ponudbe oziroma se bo infrastruktura za preskrbo iz ekonomskih razlogov sesula,

F.  ker je od 26,7 milijona oseb v kmetijskem sektorju v Evropski uniji 42 % žensk in ker vsaj eno od petih kmetijskih gospodarstev (okrog 29 %) vodi ženska,

G.  ker se precejšnji prispevek žensk k lokalnemu razvoju in razvoju skupnosti premalo odraža v njihovem sodelovanju v ustreznih postopkih odločanja,

H.  ker je načelo enakosti spolov temeljna zahteva strategije Evropa 2020 in ker ga je treba spodbujati, da bi povečali aktivno sodelovanje žensk v gospodarskih in družbenih dejavnostih zagotovili spoštovanje človekovih pravic,

Ženske na podeželju in v podeželskem gospodarstvu

I.  ker so se okoliščine, v katerih živijo ženske na podeželju, zaradi gospodarskih in družbenih sprememb v zadnjih desetletjih spremenile in je med njimi prišlo do večjih razlik in ker so navsezadnje ženske same sodelovale pri pobudi za te spremembe in njihovem oblikovanju, pri čemer se njihov socialno-ekonomski položaj med državami članicami, pa tudi znotraj njih zelo razlikuje,

J.  ker imajo ženske v sodobni družbi v okviru svojih posameznih družinskih in poklicnih vezi večfunkcionalno vlogo in ker jim ravno ta raznolikost vlog omogoča, da pomembno prispevajo k napredku in inovacijam na vseh ravneh družbe in k večji kakovosti življenja, zlasti na podeželju,

K.  ker je zlasti na podeželskih območjih skrb za družino in starejše pogosto v rokah žensk,

L.  ker je bilo na podlagi dolgoletnih prizadevanj na področju ženske politike in intenzivnega javnega spodbujanja izobraževanja, svetovanja, pobud za ustanovitev podjetij idr. v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike doseženih veliko uspehov pri izboljšanju razmer, v katerih živijo moški in ženske na podeželju,

M.  ker bo glavni izziv moških in žensk kljub visoki individualizaciji načina življenja še vedno ostalo usklajevanje lastnega dela ter družbenega in kulturnega udejstvovanja na eni strani in odgovornosti za družino na drugi strani,

N.  ker se je na ta „večfunkcionalni izziv“ v sodobni družbi mogoče odzvati samo z uporabo podpornih storitev in infrastrukture, ki morajo biti cenovno dostopne in dosegljive,

O.  ker lahko večfunkcionalna vloga žensk na podeželju pomembno vpliva na oblikovanje sodobne podobe ženske v naši družbi,

P.  ker so možnosti za zaposlitev na podeželskih območjih slabe za moške in ženske, mnoge ženske pa dejansko nikoli niso aktivne na trgu dela, torej niso registrirane kot brezposelne ali vključene v statistiko o brezposelnosti,

Q.  ker je socialno zavarovanje za ženske, ki delajo v kmetijstvu, vključno z ženami kmetov z dodatnimi viri dohodkov (kombiniran zaslužek, samozaposlenost in samozaposlenost s polovičnim delovnim časom) ter začasnimi delavkami in delavkami migrantkami, bistven dejavnik sodobnega, trajnostnega razvoja podeželskih območij,

R.  ker je lastnik kmetije edina oseba, navedena na bančnih dokumentih, na dokumentih za pridobivanje pomoči, nosilec vseh pravic ter tudi edina oseba, ki predstavlja kmetijo v združenjih in skupinah,

S.  ker je turizem na kmetijah, ki v okviru družinskih ter zadružnih turističnih podjetij vključuje nudenje blaga in storitev na podeželju, posel z nizko stopnjo tveganja, ki ustvarja delovna mesta, omogoča povezovanje družinskih obveznosti z delom ter spodbuja kmečko prebivalstvo, da ostane na podeželju,

Podeželje kot življenjski in gospodarski prostor

1.  poudarja, da je spodbujanje enakosti spolov osrednji cilj EU in njenih držav članic; poudarja, da je pomembnost vključitve tega načela v SKP način za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti in razvoja podeželja;

2.  poudarja, da si je treba na podeželskih območjih prizadevati za vzpostavitev življenjskih razmer, ki bodo ustrezale tistim v mestnih območjih, hkrati pa bodo prilagojene okoliščinam na podeželju, da bi ženskam in njihovim družinam dali razlog, da tam ostanejo in uspešno živijo;

3.  poziva k promociji podeželja kot raznolikega in povezovalnega gospodarskega in življenjskega prostora, pri tem pa naj se uporabi zlasti ključna vloga, in sicer znanje in kompetence žensk;

4.  zato poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o prihodnjem večletnem finančnem okviru ne znižuje več deleža stroškov za kmetijstvo v skupnem proračunu;

5.  vztraja, da raznolika, tudi v storitve usmerjena kmetijska gospodarstva (npr. kmečki turizem, neposredna prodaja, socialne storitve, kot so skrb za starejše osebe in otroke, učenje na kmetiji v okviru celodnevnega šolanja itd.) podpirajo zagotavljanje storitev na podeželju in bi jih bilo treba na trajnosten način podpreti v okviru skupne kmetijske politike; zato poziva k spodbujanju takšnih storitev prek SKP, kar bi ženskam omogočilo nove perspektive in priložnosti za zaslužek ter pomembno olajšalo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja;

6.  poziva k spodbujanju razvojnih strategij z lastno dinamiko, s katerimi se spodbuja posebna kreativnost moških in žensk na podeželju, ob izkoriščanju značilnih tradicionalnih virov vsake podeželske skupnosti;

7.  poudarja pomembnost obstojnega in dinamičnega podeželskega okolja z raznolikim prebivalstvom; v zvezi s tem poudarja pomembnost ustreznih razvojnih možnosti in izzivov za mlade ženske;

8.  poziva k vzpostavitvi takšnih okvirnih pogojev na podeželju, da bodo ženske vseh generacij ostale v svojem neposrednem okolju in prispevale k njegovem razvoju in oživitvi;

9.  poudarja pomembnost zgodnjega upokojevanja kmetic in kmetijskih delavk ob upoštevanju življenjskih razmer žensk na podeželju; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj začnejo z izvajanjem teh določb;

10.  v zvezi s tem poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev najsodobnejše informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture, zlasti širokopasovnih povezav, na vseh podeželskih območjih ter k sprejetju ukrepov za olajšanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij in za spodbujanje enakih možnosti pri dostopu do teh tehnologij ter ustrezno usposabljanje o njihovi uporabi; poudarja, da slaba razvitost širokopasovnih povezav zavira rast malih podjetij v mnogih podeželskih območjih po vsej EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo svojo zavezo k izboljšanju dostopa do širokopasovnega omrežja na podeželskih območjih kot načina za spodbujanje konkurenčnosti;

11.  poziva, naj se med ženskami na podeželju spodbujajo in podpirajo elektronske oblike podjetništva, kot je e-poslovanje, ki omogočajo poslovno udejstvovanje ne glede na oddaljenost od velikih mestnih središč;

12.  poudarja, da je tako kot v mestnih območjih tudi na podeželju bistvenega pomena izboljšati kakovost in dostopnost infrastrukture, zmogljivosti in storitev za vsakdanje življenje, da bi moškim in ženskam omogočili, da uskladijo svoje družinsko in poklicno življenje ter da bi ohranili skupnosti na podeželskih območjih; sem spadajo zagotavljanje varstva otrok, ki bi bilo del kmetijske infrastrukture (na primer otroške jasli na kmetijah in druge možnosti predšolske vzgoje), zdravstvene storitve, izobraževalne ustanove (vključno z vseživljenjskim učenjem), ustanove in skrb za starejše ter druge vzdrževane člane, možnosti nadomeščanja v primeru bolezni in nosečnosti, lokalne trgovine za vsakdanje potrebščine ter zmogljivosti za prostočasne in kulturne dejavnosti; poziva k takšnemu določanju okvirnih pogojev kmetijske politike, da bodo lahko ženske na podeželju uresničile svoje potenciale za udejanjenje večfunkcionalnega kmetijstva;

13.  poziva države članice, naj uporabijo strukturne sklade in kohezijski sklad za odpravljanje pomanjkanja dobre prometne infrastrukture na podeželju ter izvajajo dobro politiko za izboljšanje dostopa do prevoza za vse, zlasti za ljudi s posebnimi potrebami, saj je prevoz še vedno dejavnik, ki vpliva na socialno izključenost in neenakost v družbi, ki zlasti zadeva ženske;

14.  poziva, naj bo politika za podeželje bolj usmerjena v zagotavljanje inovativnih in trajnostnih pogojev za življenje in delo na podeželju;

15.  poziva institucije Evropske unije, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj podprejo projekte za spodbujanje in svetovanje pri nastajanju inovativnih osnovnih kmetijskih podjetij na podeželju, ki bodo nudila nova delovna mesta zlasti ženskam na področjih, kot so: dodana vrednost kmetijskih proizvodov ter iskanje prodajnih prostorov zanje, uporaba novih tehnologij in prispevanje k ekonomski raznovrstnosti območja ter nudenje storitev, ki bodo omogočila usklajevanje delovnega in družinskega življenja;

16.  opozarja, da bi bilo treba v zvezi z inovativnimi oblikami ponudbe uporabiti dosedanje pozitivne izkušnje iz projektov, namenjenih ženskam, ki se že izvajajo v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike (zlasti Axis 3 in program Leader +), in ugotoviti, kateri so primeri dobre prakse;

17.  poziva, naj se v razvojnih strategijah za podeželje posebej poudari vloga žensk pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti pri pobudah, ki se osredotočajo na inovacije, raziskave in razvoj;

18.  v zvezi s tem pozdravlja projekte ESF/EQUAL, ki skušajo razjasniti in izboljšati položaj žensk v kmetijstvu in na podeželju;

19.  poziva, naj nova Uredba EKSRP uvede posebne ukrepe za podporo ženskam v programskem obdobju 2014-2020, ki bi lahko pozitivno vplivali na zaposlenost žensk na podeželju;

Ženske v podeželskem gospodarstvu

20.  poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k podatkovni bazi o ekonomskem in socialnem položaju žensk in njihove zaposlenosti v podjetjih v podeželskih regijah ter optimizirajo obdelavo podatkov, ki so že na razpolago (npr. prek Eurostata), da bi lahko sprejeli politične ukrepe;

21.  je prepričan, da je treba glede na razmere na podeželju ohraniti in razvijati izobraževanje in svetovanje za ženske, ki je posebej prilagojeno za podeželje, zlasti v povezavi s finančnim poslovodenjem kmetij;

22.  meni, da bi bilo zaželeno vzpostaviti evropsko mrežo (združenj) žensk na podeželju, in opozarja na uspeh, dosežen z ukrepi drugega stebra skupne kmetijske politike;

23.  priznava pomembno vlogo obstoječih mrež za ženske na različnih ravneh, zlasti za lokalno podporo podeželskim območjem in njihovo podobo v javnosti; opozarja, da je treba tem mrežam na lokalni, regionalni in evropski ravni zagotoviti večjo družbeno priznanost, saj izjemno prispevajo k doseganju večje enakosti, zlasti pri usposabljanju žensk na podeželskih območjih in zagonu lokalnih razvojnih projektov, vključno s kampanjami obveščanja o presejanju za zagotavljanje zgodnjega odkrivanja raka pri ženskah (rak materničnega vratu, dojke, itd.); poziva države članice, naj podprejo večjo udeležbo žensk v politiki, vključno z njihovo ustrezno zastopanostjo v odborih ustanov, podjetij in združenj;

24.  poziva k zagotovitvi ustreznih socialnih prispevkov za ženske na podeželskih območjih v okviru socialnih sistemov, ki morajo upoštevati njihov poseben položaj na področju zaposlenosti in pokojninskih pravic;

25.  v zvezi s tem pozdravlja Direktivo 2010/41/EU in poziva države članice, naj jo čim prej in učinkovito prenesejo v svojo zakonodajo, da bi zagotovili zlasti:

26.  opozarja, da so zlasti na podeželju potrebne trajnostne strategije za ohranitev poklicnih kompetenc žensk, ki se odločijo, da se bodo v določenem obdobju posvetile družini in negi; poziva k uravnoteženju poklicnega in družinskega življenja, da bi jim omogočili udeležbo pri različnih oblikah dela, njeno ohranitev in nadaljnji razvoj;

27.  poudarja, da je diverzifikacija na kmetiji vse bolj pomemben vidik podeželskega gospodarstva; ugotavlja, da imajo ženske pri pobudah za projekte diverzifikacije na kmetiji, njihovem razvoju in vodenju pomembno vlogo;

28.  poziva k spodbujanju podjetništva in pobud med ženskami, zlasti spodbujanjem ženskega lastništva, mrež podjetnic in določitvi takšnih okvirnih pogojev v finančnem sektorju, ki bodo podjetnicam s podeželja, vključno s samozaposlenimi in samozaposlenimi s polovičnim delovnim časom z nizkimi dohodki ter mladimi ženskami, lajšal dostop do naložb in kreditov, da bodo lahko učinkoviteje delovale na trgu in si zagotovile trden ekonomski položaj; poziva k sprejetju ukrepov za izboljšanje ženske podjetniške miselnosti in spretnosti, da se spodbuja njihovo vključevanje v poslovne organe podjetij in združenj;

29.  poziva pristojne nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj v okviru programa Leader spodbujajo sodelovanje žensk v lokalnih akcijskih skupinah in pri razvijanju lokalnih partnerstev, da se zagotovi enakopravno sodelovanje spolov v vodstvenih organih; 18. poziva k večjemu upoštevanju poklicnih kompetenc žensk v okviru razvojnih strategij na ravni podjetij in regionalni ravni in poudarja, da je za kmetice in druge ženske na podeželju zelo pomembna pridobitev kvalifikacij in usposabljanje za pridelovalke in podjetnice;

Ženske v kmetijstvu

30.  poziva k večjemu upoštevanju kmetijskih in nekmetijskih poklicnih kompetenc žensk v okviru razvojnih strategij na ravni podjetij in regionalni ravni; poudarja, da je za kmetice in druge ženske na podeželju izjemno pomembno, da lahko pridobijo izobrazbo in usposabljanje za proizvajalke in podjetnice, ter poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi, podeželskimi organizacijami ter združenji žensk in kmetov ustvarijo spodbude za spodbujanje udeležbe žensk v delovni populaciji, za odpravo diskriminacije žensk na delovnem mestu ter za izboljšanje usposabljanja žensk, vključno s spodbujanjem večjega dostopa do podiplomskega usposabljanja in specialističnih študijskih programov v izobraževalnih ustanovah, ter naj predlaga ustrezne ukrepe za razvoj podeželja v okviru osi 3 programov za razvoj podeželja in naj spodbuja obstoječe pobude; opozarja, da bodo ti ukrepi prispevali k boju proti socialni izključenosti na podeželju in da je nevarnost revščine večja pri ženskah kakor pri moških;

31.  poziva k podpori političnih prizadevanj za okrepitev vloge žensk v kmetijstvu, in sicer tako, da se jim dejansko in v pravnem smislu olajša izvajanje kmetijske dejavnosti tudi z vidika lastništva kmetije, da bi imele na podlagi njihove soodgovornosti za kmetijsko dejavnost več z njo povezanih pravic in dolžnosti, med drugim pri zastopanju svojih interesov v kmetijskih odborih in dejanski udeležbi pri vseh oblikah dohodka od kmetijske dejavnosti;

32.  poziva k podpori ženskih in kmečkih organizacij, ki so pomembne za spodbujanje in zagon novih razvojnih programov ter za diverzifikacijo, ki bo ženskam omogočila uresničevanje novih idej, s katerimi se bo povečala raznolikost proizvodnih in storitvenih dejavnosti na podeželskih območjih;

33.  meni, da je v prihajajoči reformi SKP treba upoštevati potrebe žensk na podeželju in žensk, ki delajo v kmetijstvu, ter jim dati prednost pri dostopanju do nekaterih storitev in pomoči v skladu z lokalnimi potrebami v vsaki državi članici;

34.  je prepričan, da bi morale biti ženske srednjeročno ustrezno zastopane v vseh političnih, gospodarskih in socialnih odborih kmetijskega sektorja, da bi bila pri sprejemanju odločitev zastopana oba vidika – tako žensk kot moških; poudarja pomen uvedbe posebnih ukrepov v korist žensk, da se zagotovi njihovo sodelovanje v teh organih na enakopravni osnovi;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj se trudijo za boljši dostop žensk do zemlje in kreditov, da bi se spodbudilo bivanje žensk na podeželskih območjih in njihovo aktivno sodelovanje v kmetijskem sektorju;

36.  poziva, da bi bilo treba ob upoštevanju razlik med državami na področju premoženjskega in davčnega prava zbrati dosedanje strategije za zagotavljanje socialnega zavarovanja ženskam v kmetijstvu (kmeticam, delavkam na podeželju, sezonskim delavkam itd.), vključno z izvajanjem Direktive 2010/41/EU, in dati te izkušnje na razpolago državam članicam za oblikovanje ustreznega socialnega zavarovanja žensk v kmetijstvu;

37.  poudarja, da mora evropska politika glede življenjskih pogojev žensk na podeželju upoštevati tudi življenjske in delovne pogoje priseljenk, ki so zaposlene kot sezonske delavke na kmetijah, zlasti kar zadeva potrebo po ustrezni namestitvi, socialnem varstvu ter zdravstvenem zavarovanju in oskrbi; poudarja, da je treba čim večjo vrednost pripisati delu žensk;

38.  poziva Komisijo, naj v svoje zbirno poročilo, ki bo predstavljeno v letu 2011 v skladu s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), vključi tudi poglobljeno analizo vpliva ukrepov, sprejetih v zvezi s položajem žensk na podeželju;

o
o   o

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 55, 25.2.2006, str. 20. (2) UL L 277, 21.10.2005, str. 1. (3) UL C 66 E, 20.3.2009, str. 23. (4) Dokument Sveta 09184/2010. (5) UL L 180, 15.7.2010, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2011 o učinkovitosti in uspešnosti financiranja EU na področju razgradnje jedrskih elektrarn v novih državah članicah (2010/2104(INI))

P7_TA(2011)0123 A7-0054/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Protokola k Pristopni pogodbi št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina v Litvi, protokola št. 9 o enoti 1 in enoti 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem in člena 30 Protokola o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko Unijo,

–  ob upoštevanju uredb Sveta o izvajanju Protokola št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina v Litvi(1), o izvajanju Protokola št. 9 o enoti 1 in enoti 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem(2) in o finančni pomoči Unije v zvezi z razgradnjo enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji, („Program Kozloduj“)(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi finančnih sredstev, namenjenih razgradnji jedrskih objektov (KOM(2007)0794), in priloženega dokumenta „Podatki o finančnih sredstvih za razgradnjo v EU“ (SEC(2007)1654),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 24. oktobra 2006 o upravljanju finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih objektov(4),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0054/2011),

A.  ker so v treh državah kandidatkah EU, v Litvi, na Slovaškem in v Bolgariji, obratovale stare jedrske elektrarne, za katere je bilo dogovorjeno, da se zaprejo, pristopna pogajanja pa so privedla do določitve datumov predčasnega zaprtja za enote v zadevnih treh jedrskih elektrarnah,

B.  ker je EU priznala, da predčasno zaprtje in poznejša razgradnja teh enot v treh jedrskih elektrarnah predstavljata precejšnje finančno in gospodarsko breme, ki ga zadevne države članice ne bi mogle v celoti pokriti, zato je v pristopnih pogodbah in poznejših uredbah Sveta o izvajanju teh pogodb predvidela finančno pomoč za zadevne države članice, vendar ker ni bilo jasno odločeno, ali bi morala pomoč kriti celotne stroške razgradnje ali nadomestila za vse gospodarske posledice; ugotavlja, da tako Bolgarija kot Slovaška ostajata neto izvoznici električne energije,

C.  ker ukrepi pomoči zadevajo naslednja področja:

D.   ker se je pomoč začela pred pridružitvijo in zaprtjem zadevnih enot, so se sredstva nabirala v okviru mednarodnih podpornih skladov za razgradnjo, medtem ko so se upravne priprave nadaljevale,

E.  ker je razgradnja jedrskih objektov in upravljanje njihovih odpadkov tehnično zapleten postopek, ki zahteva obsežna finančna sredstva, zanj pa je treba prevzeti okoljsko, tehnično, socialno in finančno odgovornost,

1.   ugotavlja, da so Litva, Slovaška in Bolgarija izpolnile svoje obveznosti iz pristopnih pogodb glede pravočasnega zaprtja svojih enot v treh jedrskih elektrarnah: enota 1 jedrske elektrarne Ignalina je bila zaprta 31. decembra 2004, enota 2 pa 31. decembra 2009; enota 1 jedrske elektrarne Bohunice V1 je bila zaprta 31. decembra 2006, enota 2 pa 31. decembra 2008; enoti 1 in 2 jedrske elektrarne Kozloduj sta bili zaprti 31. decembra 2002, enoti 3 in 4 pa 31. decembra 2006;

2.  ugotavlja tudi, da so se vse tri države članice poskušale ponovno pogajati o svojih političnih obveznostih glede zapiranja reaktorjev, kar je povzročilo zamude v procesu;

3.  ugotavlja, da obstaja pravna podlaga za dodelitev finančne pomoči; je seznanjen, da se zneski vsako leto določijo s sklepom Komisije na podlagi posameznih dokumentov o skupnem letnem načrtovanju, kar omogoča nadzor nad razvojem in financiranjem odobrenih projektov;

4.   ugotavlja, da je bila odločitev o finančni pomoči zaradi omejenih izkušenj in podatkov EU na področju razgradnje sprejeta brez možnosti opredelitve finančne zgornje meje. ugotavlja, da tudi po pripravi načrtov in strategij za razgradnjo še vedno niso bili oblikovani jasni pogoji za določitev zgornjih mej, kar je pomenilo, da je bilo treba o dodatni finančni pomoči odločati na podlagi posameznih faz in primerov;

5.   meni, da je namen pomoči Skupnosti podpora tem trem državam članicam pri obvladovanju finančnega in gospodarskega bremena, ki so ga povzročili določeni datumi predčasnega zaprtja, ter kritje stroškov številnih pomembnih dejavnosti razgradnje, vlaganje v energetske projekte, katerih namen je zmanjšanje energetske odvisnosti, in pomoč pri blaženju socialnih posledic razgradnje elektrarn; vendar ugotavlja, da so v vseh treh primerih stroški razgradnje jedrskih elektrarn prekoračili predvideno pomoč Evropske unije, in da bodo po vsej verjetnosti presegli prvotne ocene; ugotavlja, da je bil visok delež sredstev uporabljen za energetske projekte in ne v podporo glavnemu namenu finančne pomoči, namreč razgradnji jedrskih elektrarn;

6.   verjame, da načelo solidarnosti Evropske unije v resnici prispeva k blaženju gospodarskih posledic predčasnega zaprtja v energetskem sektorju; vendar ugotavlja, da je v času priprave tega poročila sama razgradnja še vedno v svoji začetni fazi;

7.   ugotavlja, da bi bilo treba razgradnji zadevnih jedrskih elektrarn pripisati status najpomembnejše prednostne naloge zaradi varnosti in zdravja vseh evropskih prebivalcev;

8.   izraža bojazen, da bo pomanjkanje finančnih virov za ukrepe razgradnje povzročilo zamude pri razgradnji jedrskih elektrarn ter ogrozilo okolje in zdravje ljudi;

9.   poudarja, da je vprašanje varnosti največjega pomena za razgradnjo zadevnih predčasno zaprtih enot v treh jedrskih elektrarnah; zato poziva Svet, Komisijo in države članice, da to upoštevajo pri vsakem prihodnjem sklepu o razgradnji jedrskih elektrarn na splošno in še zlasti o teh treh programih razgradnje; poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezno usklajevanje z državami članicami in pripravi natančne časovne razporede za dokončanje projektov;

10.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da podrobni načrti o razgradnji, ki zadevajo tri zadevne programe razgradnje, še niso dokončno pripravljeni in zaradi tega ni zadostnih podatkov o časovnih okvirih, stroških posameznih projektov ali njihovih virih financiranja; zato odločno poziva ustrezne nacionalne organe, naj dokončajo načrte, Komisijo pa, naj poroča o zadevnem postopku in zagotovi podrobno dolgoročno finančno načrtovanje za projekte razgradnje; poziva Komisijo, naj jasno opiše obseg financiranja EU, ki je potrebno za uresničitev teh načrtov;

11.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti za spremembo načinov financiranja operacij razgradnje s strani EU glede na strategije, ki jih uporabljajo države članice, in njihove nacionalne upravne strukture, ter za poenostavitev pravil za upravljanje sredstev, tako da ne bodo vplivala na varnost in zaščito pri operacijah razgradnje;

12.  opaža pomanjkanje jasne razdelitve odgovornosti med udeleženci pri financiranju in udeleženci pri postopku razgradnje; meni, da bi Komisija morala imeti glavno odgovornost za izplačevanje pomoči EU in da bi bilo treba vzpostaviti skupno upravljanje z Evropsko banko za obnovo in razvoj;

13.  meni, da bi bilo za oddajo naročil zaželeno uporabiti merilo vzajemnosti v korist evropskih podjetij, zlasti z uporabo načel iz člena 58 Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov, med drugim v energetskem sektorju;

14.  ugotavlja, da bo skupna finančna pomoč Evropske unije za tri države članice do konca leta 2013 dosegla 2 847,78 milijona EUR; poudarja, da čeprav obstajajo razlike med jedrskimi elektrarnami, zlasti kar zadeva skladiščenje goriva, programi načeloma uporabljajo enako tehnologijo; vendar ugotavlja, da se dodeljeni zneski precej razlikujejo: Ignalina (2 enoti) 1 367 milijonov EUR; Bohunice (2 enoti): 613 milijonov EUR; in Kozloduj (4 enote) 867,78 milijona EUR;

15.  ugotavlja, v skladu s podatki, ki so bili na voljo konec leta 2009, različen položaj držav članic glede na izplačane zneske: Ignalina: skupaj 1 367 milijonov EUR, prevzetih obveznosti za 875,5 milijona EUR (64,04 %), izplačanih 760,4 milijona EUR (55,62 %); Bohunice skupaj 613 milijonov EUR, prevzetih obveznosti za 363,72 milijona EUR (59,33 %), izplačanih 157,87 milijona EUR (25,75 %); Kozloduj: skupaj 867,78 milijona EUR, prevzetih obveznosti za 567,78 milijona EUR (65,42 %), izplačanih 363,149 milijona EUR (41,84 %), v pretežni meri zaradi različnih časovnih načrtov zapiranja;

16.  meni, da je treba poskrbeti za popolno preglednost upravljanja skladov in uporabe njihovih sredstev; priznava pomen dobrega in preglednega upravljanja finančnih sredstev z ustreznim zunanjim nadzorom za zagotovitev pravične konkurence na energetskem trgu; na tem področju priporoča preglednost in javno sodelovanje;

17.  je seznanjen z naslednjimi zaključenimi revizijami in ocenami: „Vmesna ocena pomoči Litvi in Slovaški pri razgradnji“ (2007); notranje revizije ES vseh treh programov leta 2007; reviziji CPMA, ki ju je v zvezi z Ignalino opravilo Evropsko računsko sodišče (ERS) leta 2008 in leta 2009; revizija ERS za pripravo pozitivne izjave o zanesljivosti za leto 2008; študija ERS o izvedljivosti leta 2009; ter je seznanjen z naslednjimi tekočimi dejavnostmi: sporočilo Komisije, pričakovano v začetku leta 2011; zunanja finančna revizija ES za BISDF; celovita revizija uspešnosti za vse tri programe, ki jo opravi ERS;

18.  meni, da je število in obseg opravljenih revizij nezadostno ob upoštevanju velikih denarnih zneskov, novosti v zvezi z uporabo sredstev, neznanih dejavnikov, ki so se pojavili med postopkom in so jim sledili številne spremembe, prilagoditve in dodelitev dodatnih zneskov; izraža obžalovanje, da vmesna ocena pomoči za razgradnjo, dodeljene Litvi in Slovaški, ki jo je septembra 2007 izvedla Komisija, ni zajela Bolgarije (ki je takrat že prejemala pomoč);

19.  obžaluje, da Komisija Evropskemu parlamentu ni predložila letnih poročil o uporabi finančnih sredstev, namenjenih razgradnji jedrskih elektrarn; zato poziva Komisijo, naj spremlja in letno poroča Parlamentu o izboljšavah pri uporabi sredstev in verjetnosti, da bodo zbrana sredstva za razgradnjo teh posebnih enot v treh jedrskih elektrarnah porabljena v naslednjih treh letih;

20.  poziva Komisijo, naj izvede analizo, da bi preverila, ali obstaja možnost dodeljevanja sredstev za prihodnje projekte razgradnje do leta 2013, zlasti ker bodo dovoljenja za razgradnjo izdana julija 2011 za Bohunice in konec leta 2011 ter konec leta 2012 za Kozloduj;

21.  poziva Komisijo, naj pred kakršnokoli nadaljnjo dodelitvijo sredstev EU zagotovi primerjalne informacije o izvedbi prvotnega in spremenjenega časovnega načrta za različne faze postopkov razgradnje ter o ukrepih na energetskem in socialnem področju;

22.  poziva Komisijo, naj poroča o posebnih izboljšavah po ustanovitvi upravnega odbora države članice leta 2007, da bi Komisiji zagotavljal pomoč pri izvajanju programov pomoči, ter poroča o postopkovnih spremembah, ki so se od takrat pojavile;

23.  ugotavlja, da revizija ERS še vedno poteka; domneva, da bi ta ocena morala pomagati razkriti cilje uporabe sredstev in njihovo učinkovitost ter izvedljive predloge za prihodnost, kakor tudi oceniti potrebno dodatno financiranje za izvedbo razgradnje; predlaga, da mora ta revizija kot celovita revizija uspešnosti pojasniti naslednje:

24.  predlaga, v zvezi s prihodnjimi dejavnostmi, ki se bodo financirale iz dodeljenih zneskov EU v obdobju 2007–2013, da je treba pojasniti naslednja vprašanja:

25.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ne obstaja skupina koordinatorjev in strokovnjakov EU za vse tri projekte, ki bi omogočila, da bi se program razgradnje obravnaval kot celota na osnovi izkušenj EU, in tako zagotovila sinergijo med vsemi tremi primeri;

26.  poudarja, da je za zagotovitev boljšega načrtovanja dejavnosti in medsebojnega deljenja pridobljenih izkušenj potrebno okrepljeno usklajevanje med vsemi tremi programi; meni, da je ta izkušnja lahko koristna tudi za Evropsko unijo kot celoto, saj se reaktorji na koncu njihove ekonomske življenjske dobe izključijo iz obratovanja; zato poziva vse vpletene strani, naj razvijejo in zberejo najboljše prakse razgradnje ter zagotovijo najboljšo uporabo pridobljenih izkušenj in podatkov v ostalih državah članicah z jedrskimi elektrarnami;

27.  poziva Komisijo, naj vzpostavi usklajevalno skupino, ki bi morala biti odgovorna za:

28.  ugotavlja, da bi moralo pri financiranju postopkov razgrajevanja veljati načelo „onesnaževalec plača“ in da bi morali upravljavci jedrskih objektov pri jedrskih postopkih zagotoviti, da bi se že v življenjski dobi jedrskih objektov dala na stran ustrezna finančna sredstva za prihodnje stroške razgrajevanja;

29.  ugotavlja, da je predčasno zaprtje reaktorjev preprečilo načrtovano zbiranje potrebnih sredstev v posameznih nacionalnih skladih, namenjenih pokrivanju vseh stroškov, povezanih z razgradnjo elektrarn;

30.  ob upoštevanju različnih strategij, ki jih uporabljajo države članice, poziva Komisijo, naj preuči možnosti uskladitve pristopov k financiranju razgradnje v EU, da bo zagotovila pravočasno zbiranje potrebnih finančnih sredstev, ne da bi ogrozila varnost in varovanje postopka razgradnje;

Jedrska elektrarna Ignalina

31.  pozdravlja dejstvo, da se večina projektov programa Ignalina za energetsko učinkovitost in zagotavljanje oskrbe z električno energijo trenutno izvaja ali je že bila izvedena;

32.  zaskrbljeno ugotavlja, da so nastale pri ključnih projektih upravljanja infrastrukture za obdelavo odpadkov (projekt za skladišče izrabljenega goriva in deponijo odpadkov) resne zamude, zaradi katerih so nastali dodatni stroški glede na prvotno oceno; ugotavlja, da je manevrski prostor v sistemu skoraj izčrpan in da bi zamude lahko začele vplivati na kritično pot celotnega načrta razgradnje, s sorazmernim povečanjem stroškov; poziva Komisijo, naj poroča o rezultatih ponovne ocene časovnega načrta projekta;

33.  ugotavlja, da je bil velik del sredstev dodeljen za energetske projekte, da je še vedno potrebno znatno financiranje za razgradnjo in da državna sredstva ne zadostujejo za kritje: državni sklad za razgradnjo JE Ignaline je do zdaj zbral ravno nekaj več kot 100 milijonov EUR (medtem ko tehnični stroški same razgradnje znašajo med 987 milijonov EUR in 1.300 milijonov EUR), znaten delež tega pa je bil uporabljen za projekte, ki niso povezani z razgradnjo; poziva, da se s tem v zvezi sprejmejo ustrezni ukrepi, zlasti s strani države članice;

Jedrska elektrarna Bohunice

34.  pozdravlja napredek programa Bohunice;

35.  ugotavlja, da čeprav je pomoč Skupnosti načrtovana za razgradnjo jedrskih zmogljivosti, zlasti reaktorjev V1, ter za varnost oskrbe, nacionalni Jedrski sklad ni določil nobenih posebej namenjenih virov financiranja za projekt razgradnje A1, ki poteka;

36.  ugotavlja, da je pri izvajanju nekaterih projektov razgradnje, kot so obnova sistema za fizično varovanje območja, projekti obdelave historičnih odpadkov in izgradnja prehodnih skladišč za radioaktivne odpadke za objekt Bohunice, prišlo do občutnih zamud; nemudoma poziva Komisijo in slovaško stran, da ukrepata pri preprečevanju zamud in se izogibata poseganju v načrtovan napredek pri delih za razgradnjo;

Jedrska elektrarna Kozloduj

37.  pozdravlja splošno dobro tehnično in finančno izvršitev programa Kozloduj in revizijo strategije za razgradnjo enot od 1 do 4, ki se je spremenila iz začetne strategije odložene razgradnje v strategijo takojšnje trajne razgradnje;

38.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je pri razporeditvi dodeljenih javnih sredstev delež za energetske projekte razmeroma velik; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje preostalih energetskih projektov in poroča o izsledkih; poziva k povečanju deleža projektov za „razgradnjo in odpadke“ v preostalem obdobju programa Kozloduj;

39.  poudarja, da potrebujemo celovito upravno usklajevanje med državnim podjetjem za radioaktivne odpadke (SERAW) in jedrsko elektrarno Kozloduj, ki sta danes odgovorni za enoti 1–2 oz. enoti 3–4; poziva bolgarsko stran, naj analizira in nemudoma izvede potrebne izboljšave deljenega upravljanja in/ali združi enote 1–4 v okviru skupnega upravljanja;

o
o   o

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam Bolgarije, Litve in Slovaške.

(1) UL L 411, 30.12.2006, str. 10. (2) UL L 131, 23.5.2007, str. 1. (3) UL L 189, 13.7.2010, str. 9. (4) UL L 330, 28.11.2006, str. 31.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2011 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2010/010 CZ/Unilever, Češka republika) (KOM(2011)0061 – C7-0055/2011 – 2011/2044(BUD))

P7_TA(2011)0124 A7-0060/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2011)0061 – C7-0055/2011),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1) (Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006) ter zlasti točke 28,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0060/2011),

A.  ker je Evropska unija oblikovala primerne zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.  ker je bilo za vloge, predložene po 1. maju 2009, področje uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) začasno razširjeno na podporo delavcem, ki so bili odpuščeni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize,

C.  ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za presežne delavce dinamična ter na razpolago čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki je bila sprejeta na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo ESPG,

D.  ker je Češka zaprosila za pomoč v zvezi s 634 presežnimi delavci (za vse je predvidena pomoč) v podjetju Unilever ČR, spol.sr.o., ki deluje v maloprodajnem sektorju v regiji NUTS II Střední Čechy,

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi o ESPG,

1.  od zadevnih institucij zahteva, naj naredijo vse potrebno, da bi pospešile uporabo sredstev iz sklada; v tem smislu ceni izboljšani postopek, ki ga je uvedla Komisija, po zahtevi Parlamenta za pospešitev dodeljevanja nepovratnih sredstev, katerega namen je predstavitev ocene Komisije o utemeljenosti vloge ESPG skupaj s predlogom za uporabo sredstev iz ESPG proračunskemu organu; upa, da bodo nadaljnje izboljšave v postopku dosežene v okviru prihodnjih pregledov ESPG;

2.  opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavljajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; poudarja vlogo, ki jo lahko ima ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela; ne glede na to poziva, naj se oceni dolgoročno vključevanje teh delavcev na trg dela kot neposreden rezultat ukrepov, financiranih s sredstvi ESPG;

3.  poudarja, da bi bilo treba v skladu s členom 6 uredbe o ESPG zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja; poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

4.  obžaluje, da uredba o ESPG v obstoječi obliki ne vključuje zahteve po preiskavi o finančnem stanju, morebitni davčni utaji ali državni pomoči v zvezi z multinacionalnimi družbami, katerih prestrukturiranje upravičuje ukrepanje ESPG; meni, da bi bilo to treba obravnavati ob prihodnji reviziji uredbe o ESPG, ne da bi pri tem ogrozili razpoložljivost tega sklada za presežne delavce;

5.  ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; ponovno poziva Komisijo, naj letnim poročilom priloži tudi primerjalno oceno teh podatkov;

6.  pozdravlja dejstvo, da po večkratnih zahtevah Parlamenta proračun 2011 prvič vsebuje sredstva za plačila v višini 47 608 950 EUR v proračunski vrstici ESPG 04 05 01; opozarja, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zato zanj treba nameniti posebna sredstva, s čimer bo preprečeno prerazporejanje iz drugih proračunskih vrstic, kakor se je dogajalo v preteklosti, kar bi lahko ogrozilo doseganje različnih ciljev politik;

7.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga ESPG/2010/010 CZ/Unilever, Češka republika)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2011/233/EU.)

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 5. aprila 2011, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1334/2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo (KOM(2008)0854 – C7-0062/2010 – 2008/0249(COD))

P7_TA(2011)0125 A7-0028/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Predlog je bil spremenjen kot sledi(1):

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe – akt o spremembi Naslov Uredba Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1334/2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev) Sprememba 2 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 (1)  Uredba Sveta (ES) št. 1334/2000 z dne 22. junija 2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo zahteva, da je blago z dvojno rabo (vključno s programsko opremo in tehnologijo) ob izvozu iz Skupnosti predmet učinkovitega nadzora. (1)  Uredba Sveta (ES) št. 1334/2000 z dne 22. junija 2000, kakorje bila spremenjena z uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo1, zahteva, da je blago z dvojno rabo (vključno s programsko opremo in tehnologijo) ob izvozu iz Unije, tranzitu skozi njo ali ko je to blago dobavljeno v tretjo državo na podlagi posredovalnih storitev posrednika, ki prebiva ali ima sedež v Uniji, predmet učinkovitega nadzora. _________ 1 UL L 134, 29.5.2009, str. 1. Sprememba 3 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 2 (2)  Zaželeno je, da se doseže enotna in dosledna uporaba nadzora po celotni Skupnosti, da bi se izognili nelojalni konkurenci med izvozniki Skupnosti in v Skupnosti zagotovili učinkovite varnostne nadzore. (2)  Zaželeno je, da se doseže enotna in dosledna uporaba nadzora po celotni Uniji, da bi se izognili nelojalni konkurenci med izvozniki Unije, uskladili obseg splošnih izvoznih dovoljenj in pogojev njihove uporabe ter v Uniji zagotovili učinkovite varnostne nadzore. Sprememba 4 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 3 (3)  Zato je Komisija 18. decembra 2006 predstavila zamisel o novem splošnem izvoznem dovoljenju Skupnosti, da se poenostavi sedanji pravni sistem, poveča konkurenčnost industrije in vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji za vse izvoznike Skupnosti, kadar izvažajo nekatere vrste blaga v nekatere države. (3)  Zato je Komisija 18. decembra 2006 predstavila zamisel o novem splošnem izvoznem dovoljenju Unije, da se poenostavi sedanji pravni sistem, poveča konkurenčnost industrije in vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji za vse izvoznike Unije, kadar izvažajo nekatere vrste blaga v nekatere namembne države. Sprememba 5 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Svet je 5. maja 2009 sprejel Uredbo (ES) št. 428/2009. V skladu s tem je bila Uredba (ES) št. 1334/2000 razveljavljena z učinkom od 27. avgusta 2009. Zadevne določbe Uredbe (ES) št. 1334/2000 se uporabljajo le v primeru vlog za izvozno dovoljenje, ki so bile predložene pred 27. avgustom 2009. Sprememba 6 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 4 (4)  Za oblikovanje novih splošnih izvoznih dovoljenj za nekatero neobčutljivo blago z dvojno rabo za nekatere neobčutljive države je treba z novimi prilogami spremeniti zadevne določbe Uredbe (ES) št. 1334/2000. (4)  Za oblikovanje novih splošnih izvoznih dovoljenj Unije za nekatero posebno blago z dvojno rabo za nekatere posebne države je treba z novimi prilogami spremeniti zadevne določbe Uredbe (ES) št. 428/2009. Sprememba 7 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5 (5)  Pristojni organi države članice, v kateri je izvoznik registriran, morajo imeti možnost, da ne dovolijo uporabe predvidenih splošnih izvoznih dovoljenj Skupnosti iz te uredbe, če je bil izvoznik kaznovan zaradi prekrška v zvezi z izvozom, ki se kaznuje z odvzemom pravice do teh dovoljenj. (5)  Pristojni organi države članice, v kateri je izvoznik registriran, morajo imeti možnost, da ne dovolijo uporabe predvidenih splošnih izvoznih dovoljenj Unije iz te uredbe, če je bil izvoznik kaznovan zaradi prekrška v zvezi z izvozom, ki se kaznuje z odvzemom pravice do teh dovoljenj. Sprememba 9 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 6 (6)  Uredbo (ES) št. 1334/2000je zato treba ustrezno spremeniti . (6)  Uredbo (ES) št. 428/2009bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Sprememba 10 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 a (novo) Uredba (ES) št. 428/2009 Člen 13 – odstavek 6 (2a)  V členu 13 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: '6.  Vsa obvestila iz tega člena se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno [...] prek varnega sistema, ki se vzpostavi v skladu s členom 19(4).„ Sprememba 11 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 b (novo) Uredba (ES) št. 428/2009 Člen 19 – odstavek 4 (2b)  V členu 19 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: '4.  Varen in šifriran sistem za izmenjavo informacij med državami članicami in po potrebi s Komisijo vzpostavi Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno v skladu s členom 23. Evropski parlament je obveščen o proračunu za sistem, njegovem razvoju, začasni in končni postavitvi, delovanju ter stroških omrežja.„ Sprememba 12 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 c (novo) Uredba (ES) št. 428/2009 Člen 23 – odstavek 2 a (novo) (2c)  V členu 23 se za odstavkom 2 doda nov odstavek: '2a.  Predsedujoči usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo Evropskemu parlamentu predloži letno poročilo o svojih dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih ter seznam izvoznikov, posrednikov in zainteresiranih strani, s katerimi so potekala posvetovanja.' Sprememba 13 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 d (novo) Uredba (ES) št. 428/2009 Člen 25 (2d)  Člen 25 se zamenja z naslednjim: 'Člen 25 Pregled in poročanje 1.   Vsaka država članica obvesti Komisijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno z ukrepi iz člena 24. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam. 2.   Vsaka tri leta Komisija pregleda izvajanje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in oceni učinka njene uporabe, ki lahko vključuje predloge za njene spremembe. Države članice predložijo Komisiji vse potrebne podatke za pripravo poročila. 3.  Posebni deli poročila obravnavajo: (a) usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo in njene dejavnosti, preverjanja in posvetovanja ter seznam izvoznikov, posrednikov in zainteresiranih strani, s katerimi je potekalo posvetovanje; (b) izvajanje člena 19(4) in vsebujejo poročilo o doseženi fazi pri vzpostavljanju varnega in šifriranega sistema za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo; (c) izvajanje člena 15(1), ki zahteva posodobitev Priloge I v skladu z zadevnimi obvezami in s tem povezane spremembe, ki so jih države članice sprejele kot članice mednarodnih režimov neširjenja orožja in dogovorov o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo zadevnih mednarodnih pogodb, vključno z Avstralsko skupino, Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Wassenaarskim sporazumom in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC); (d) izvajanje člena 15(2), ki uvaja Prilogo IV kot podniz Priloge I, ki mora biti posodobljena v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije, predvsem javna politika in interesi javne varnosti držav članic. Dodaten poseben del poročila vsebuje obsežne dokaze o kaznih, vključno s kazenskimi sankcijami resnih kršitev določb te uredbe, kot so namerni izvozi, namenjeni za uporabo v programu za razvoj ali proizvodnjo kemijskega, biološkega ali jedrskega orožja ali raket, ki se jih lahko dostavi brez dovoljenja, zahtevanega v tej uredbi, ali ponarejanje ali izpuščanje podatkov, z namenom pridobitve dovoljenja, ki bi bilo drugače zavrnjeno. 4.  Evropski parlament ali Svet lahko povabita Komisijo na posebno srečanje pristojnega odbora Parlamenta ali Sveta za predstavitev in razlago kakršnega koli vprašanja, povezanega z izvajanjem te uredbe.„ Sprememba 14 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 e (novo) Uredba (ES) št. 428/2009 Člen 25 a (novo) (2e)  Vstavi se naslednji člen: 'Člen 25a Mednarodno sodelovanje Brez poseganja v določbe sporazumov o medsebojni upravni pomoči ali protokolov o carinskih zadevah, ki so jih sklenile Unija in tretje države, se lahko Komisija s tretjimi državami pogaja o vzajemnem priznavanju nadzorov izvoza blaga z dvojno rabo iz te uredbe, zlasti za odpravo zahtev za dovoljenja za ponovni izvoz na ozemlju Unije. Ta pogajanja potekajo v skladu s postopki iz člena 207(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije in zadevnimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, če je to primerno. Če je primerno ali če gre za projekte, ki jih financira Unija, lahko Komisija znotraj ustreznih zakonodajnih okvirov Unije ali dogovorov s tretjimi državami predloži predloge, da se lahko ustanovi priložnostni odbor, v katerem bi sodelovali vsi pristojni organi držav članic in ki bi bil pristojen za odločitve o izdaji potrebnih izvoznih dovoljenj za zagotovitev pravilnega delovanja projektov, ki vključujejo blago ali tehnologije z dvojno rabo. Sprememba 15 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIb – del 3 – odstavek 5 5.  Za namene tega dovoljenja „pošiljka majhne vrednosti“ pomeni blago, ki je vsebovano v enkratnem izvoznem naročilu in ga izvoznik dobavi imenovanemu prejemniku v eni ali več odpremah, katerih vrednosti sklopov ne presegajo 5 000 EUR. Za ta namen „vrednost“ pomeni ceno, ki se zaračuna prejemniku. Če prejemnika ali določljive cene ni, gre za statistično vrednost. 5.  Za namene tega dovoljenja „pošiljka majhne vrednosti“ pomeni blago, ki je vsebovano v enkratni izvozni pogodbi in ga izvoznik dobavi imenovanemu prejemniku v eni ali več odpremah, katerih vrednosti sklopov ne presegajo 3000 EUR. Če je transakcija ali akt del enotne ekonomske operacije, je treba obravnavati vrednost celotne operacije pri izračunu vrednosti tega dovoljenja. Za ta namen „vrednost“ pomeni ceno, ki se zaračuna prejemniku. Če prejemnika ali določljive cene ni, gre za statistično vrednost. Za izračun statistične vrednosti se uporabljajo členi 28 do 36 naslova II poglavja 3 Uredbe (EGS) št 2913/92. Če vrednosti ni mogoče določiti, se dovoljenja ne izda. Dodatni stroški, kot so stroški pakiranja in transporta, se lahko izključijo iz izračuna vrednosti samo, če: (a) so na računu navedeni ločeno ter (b) ne vsebujejo nobenih dodatnih dejavnikov, ki vplivajo na vrednost blaga. Sprememba 16 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIb – del 3 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Znesek v evrih, kakor je določen v členu 5, se pregleda vsako leto, z začetkom 31. oktobra 2012, da se upoštevajo spremembe v usklajenem evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki zajema vse države članice, kakor ga objavi Evropska komisija (Eurostat). Znesek se samodejno prilagodi s povečanjem zneska osnove v evrih za odstotek spremembe v navedenem indeksu v obdobju med 31. decembrom 2010 in datumom pregleda. Komisija letno obvešča Evropski parlament in Svet o pregledu in prilagojenem znesku iz odstavka 1. Sprememba 17 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIc – del 1 - blago 1-1)  To splošno izvozno dovoljenje v skladu s členom 6(1) je veljavno v celotni Skupnosti in zajema naslednje blago: 1-1)  To splošno izvozno dovoljenje v skladu s členom 9(1) je veljavno v celotni Skupnosti in zajema naslednje blago: Vse blago z dvojno rabo iz Priloge I k tej uredbi, razen tistega, ki je našteto v odstavku 1-2 spodaj: Vse blago z dvojno rabo iz Priloge I k tej uredbi, razen tistega, ki je našteto v odstavku 1-2 spodaj: a. če je bilo blago na ozemlje Evropske skupnosti uvoženo za namene vzdrževanja ali popravila in če se izvaža v državo odpreme brez kakršnih koli sprememb njegovih izvirnih značilnosti, ali a. če je bilo blago na carinsko območje Unije ponovno uvoženo za namene vzdrževanja, popravila ali zamenjave in če se izvaža ali ponovno izvaža v državo odpreme brez kakršnih koli sprememb njegovih izvirnih značilnosti v obdobju petih let po datumu izdaje izvirnega izvoznega dovoljenja, ali b. če se blago izvaža v državo odpreme v zameno za blago iste kvalitete in količine, ki je bilo na ozemlje Evropske skupnosti ponovno uvoženo za popravilo ali zamenjavo v okviru garancije. b. če se blago izvaža v državo odpreme v zameno za blago iste kakovosti in količine, ki je bilo na carinsko območje Unije ponovno uvoženo za vzdrževanje, popravilo ali zamenjavo v obdobju petih let po datumu izdaje izvirnega izvoznega dovoljenja. Sprememba 18 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIb – del 2 – namembne države Alžirija, Andora, Antigva in Barbuda, Argentina, Aruba, Bahami, Bahrajn, Bangladeš, Barbados, Belize, Benin, Butan, Bolivija, Bocvana, Brazilija, Britanski Deviški otoki, Brunej, Kamerun, Zelenortski otoki, Čile, Kitajska, Komori, Kostarika, Džibuti, Dominika, Dominikanska republika, Ekvador, Egipt, Salvador, Ekvatorialna Gvineja, Falklandski otoki, Ferski otoki, Fidži, Francoska Gvajana, francoska čezmorska ozemlja, Gabon, Gambija, Gibraltar, Grenlandija, Grenada, Guadeloupe, Guam, Gvatemala, Gana, Gvineja Bissau, Gvajana, Honduras, Kitajsko posebno upravno območje Hong Kong, Islandija, Indija, Indonezija, Izrael, Jordanija, Kuvajt, Lesoto, Lihtenštajn, Macau, Madagaskar, Malavi, Malezija, Maldivi, Mali, Martinik, Mauritius, Mehika, Monako, Montserrat, Maroko, Namibija, Nizozemski Antili, Nova Kaledonija, Nikaragva, Niger, Nigerija, Oman, Panama, Papua Nova Gvineja, Peru, Filipini, Puerto Rico, Katar, Rusija, Samoa, San Marino, Sao Tome in Principe, Saudova Arabija, Senegal, Sejšeli, Singapur, Solomonovi otoki, Južna Afrika, Južna Koreja, Šrilanka, St. Helena, St. Kitts in Nevis, St. Vincent, Surinam, Svazi, Tajvan, Tajska, Togo, Trinidad in Tobago, Tunizija, Turčija, Otoki Turks in Caicos, Združeni arabski emirati, Urugvaj, Ameriški Deviški otoki, Vanuatu inVenezuela. Albanija, Argentina, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Čile, Črna gora, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, francoska čezmorska ozemlja, Indija, Islandija, Izrael, Kazahstan, Kitajska (vključno s Hong Kongom in Macaom), Maroko, Mehika, Rusija, Singapur, Srbija, Južna Afrika, Južna Koreja, Tunizija, Turčija, Ukrajina, Združeni arabski emirati. Sprememba 19 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIb – del 3 – odstavek 1 1.  To splošno dovoljenje se lahko uporablja le po opravljenem začetnem izvozu v okviru splošnega izvoznega dovoljenja Skupnosti ali po dodelitvi izvoznega dovoljenja s strani države članice, v kateri je izvirni izvoznik registriran za izvoz blaga, ki je bilo nato ponovno uvoženo na carinsko območje Skupnosti zaradi popravila ali zamenjave v okviru garancije, kakor je določeno spodaj. 1.  To dovoljenje se lahko uporablja le po opravljenem začetnem izvozu v okviru splošnega izvoznega dovoljenja Unije ali po dodelitvi izvoznega dovoljenja s strani države članice, v kateri je izvirni izvoznik registriran za izvoz blaga, ki je bilo nato ponovno uvoženo na carinsko območje Unije zaradi vzdrževanja, popravila ali zamenjave. To splošno dovoljenje je veljavno le za izvoze izvirnemu končnemu uporabniku. Sprememba 20 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIc – del 3 – odstavek 2 – točka 4 (4) za povsem enak posel, če je bilo začetno dovoljenje razveljavljeno. (4) če je bilo začetno dovoljenje ukinjeno, začasno razveljavljeno, spremenjeno ali razveljavljeno Sprememba 21 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIc – del 3 – odstavek 2 – točka 4 a (novo) (4a) če je končna uporaba zadevnega blaga drugačna od navedene v prvotnem izvoznem dovoljenju. Sprememba 22 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIc – del 3 – odstavek 3 – točka 2 (2) na zahtevo carinskih uradnikov predložiti dokumentirane dokaze o datumu uvoza blaga v Evropsko skupnost, o kakršnih koli popravilih blaga, opravljenih v Evropski skupnosti, in o tem, da se blago vrne osebi in državi, iz katere je bilo uvoženo v Evropsko skupnost. (2) na zahtevo carinskih uradnikov predložiti dokumentirane dokaze o datumu uvoza blaga v Unijo, o kakršnih koli popravilih blaga, opravljenih v Uniji, in o tem, da se blago vrne končnemu uporabniku in državi, iz katere je bilo uvoženo v Unijo. Sprememba 48 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIc – del 3 – odstavek 4 4.  Vsak izvoznik mora pristojne organe države članice, v kateri je registriran, obvestiti (kakor je določeno v členu 6(6)) o prvi uporabi dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza. 4.  Vsak izvoznik mora pristojne organe države članice, v kateri je registriran, obvestiti (kakor je določeno v členu 6(6)) o prvi uporabi tega dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma, kadar pride do prvega izvoza, in v skladu z zahtevami organov države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega splošnega izvoznega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za to splošno izvozno dovoljenje. Komisija sporočene podatke objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne podatke, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko zahteva od izvoznika, ki ima sedež v tej državi članici, da se registrira pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka za registracijo. Kjer je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajajo države članice, ki zagotavljajo ta dovoljenja. Sprememba 24 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 2 – namembne države Argentina, Bahrajn, Bolivija, Brazilija, Brunej, Čile, Kitajska, Ekvador, Egipt, Kitajsko posebno upravno območje Hong Kong, Islandija, Jordanija, Kuvajt, Malezija, Mauritius, Mehika, Maroko, Oman, Filipini, Katar, Rusija, Saudova Arabija, Singapur, Južna Afrika, Južna Koreja, Tunizija, Turčija, Ukrajina Albanija, Argentina, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Čile, Črna gora, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, francoska čezmorska ozemlja, Indija, Islandija, Izrael, Kazahstan, Kitajska (vključno s Hong Kongom in Macaom), Maroko, Mehika, Rusija, Singapur, Srbija, Južna Afrika, Južna Koreja, Tunizija, Turčija, Ukrajina, Združeni arabski emirati. Sprememba 26 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 1 – točka 4 a (novo) (4a) če izvoznik ne more jamčiti za njihovo vrnitev v prvotnem stanju brez odstranitve, kopiranja ali razdelitve ene od komponent ali programske opreme, ali če je prenos tehnologije povezan s predstavitvijo; Sprememba 27 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 1 – točka 4 b (novo) (4b) če se zadevno blago izvaža zaradi zasebne predstavitve ali prikaza (na primer interni razstavni prostori); Sprememba 28 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 1 – točka 4 c (novo) (4c) če bo zadevno blago del proizvodnega procesa; Sprememba 29 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 1 – točka 4 d (novo) (4d) če se bo zadevno blago uporabljalo za svoj pravi namen, z minimalnimi izjemami, potrebnimi za učinkovito predstavitev, in če se konkretnih rezultatov testiranj ne da na voljo tretji strani; Sprememba 30 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 1 – točka 4 e (novo) (4e) če je izvoz načrtovan kot rezultat trgovske transakcije, zlasti glede prodaje, najema ali zakupa zadevnega blaga; Sprememba 31 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 1 – točka 4 f (novo) (4f) če bo zadevno blago shranjeno na razstavi ali sejmu samo zaradi prodaje, najema ali zakupa, ne pa zaradi predstavitve ali prikaza; Sprememba 32 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 1 – točka 4 g (novo) (4g) če izvoznik sprejme kakršen koli ukrep, ki mu onemogoča, da je zadevno blago ves čas začasnega izvoza pod njegovim nadzorom. Sprememba 25 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 1 a (novo) 1a.  To splošno dovoljenje dovoljuje izvoz blaga, naštetega v prvem delu, če gre za začasni izvoz v razstavne ali sejemske namene, in če se blago v 120 dneh po začetnem izvozu v celoti in brez sprememb uvozi nazaj v carinsko območje Unije. Sprememba 49 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 3 3.  Vsak izvoznik mora pristojne organe države članice, v katerih je registriran, obvestiti (kakor je določeno v členu 6(6)) o prvi uporabi splošnega dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza. 3.  Vsak izvoznik mora pristojne organe države članice, v kateri je registriran, obvestiti (kakor je določeno v členu 6(6)) o prvi uporabi tega dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma, kadar pride do prvega izvoza, in v skladu z zahtevami organov države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega splošnega izvoznega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za to splošno izvozno dovoljenje. Komisija sporočene podatke objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne podatke, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko zahteva od izvoznika, ki ima sedež v tej državi članici, da se registrira pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka za registracijo. Kjer je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajajo države članice, ki zagotavljajo ta dovoljenja. Sprememba 34 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IId – del 3 – odstavek 4 4.  Za namene tega dovoljenja „razstava“ pomeni katero koli trgovsko ali industrijsko razstavo, sejem ali podobno javno prireditev ali prikaz, ki ni organiziran za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih z namenom prodaje tujih izdelkov in med katerim so izdelki pod carinskim nadzorom. 4.  Za namene tega dovoljenja „razstava ali sejem“ pomeni poslovne dogodke specifičnega trajanja, na katerih številni razstavljavci predstavljajo svoje izdelke poslovnim obiskovalcem ali splošni javnosti. Sprememba 35 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIe PRILOGA IIe črtano SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE SKUPNOSTI št. EU005 Računalniške in sorodne storitve Organ izdajatelj: Evropska skupnost Part 1 To izvozno dovoljenje v skladu s členom 6(1) je veljavno v celotni Skupnosti in zajema naslednje blago iz Priloge I: 1.  Digitalne računalnike iz 4A003a ali 4A003b, kadar „korigirana največja zmogljivost“ računalnikov ne presega 0,8 teraflops (WT). 2.  Elektronski sklopi iz 4A003c, posebej izdelani ali prirejeni za izboljšanje zmogljivosti s kopičenjem procesorjev, tako da korigirana največja zmogljivost ne presega 0,8 teraflops (WT). 3.  Rezervni deli, vključno z mikroprocesorji za zgoraj navedeno opremo, kadar so posebej določeni v 4A003a, 4A003b ali 4A003c in kadar korigirana največja zmogljivost opreme ne presega 0,8 teraflops (WT) . 4.  Blago iz 3A001.a.5, 4A003.e, 4A003.g. Del 2 – namembne države To izvozno dovoljenje velja povsod v Skupnosti za izvoz v naslednje države: Alžirija, Andora, Antigva in Barbuda, Argentina, Aruba, Bahami, Bahrajn, Barbados, Belize, Benin, Butan, Bolivija, Bocvana, Brazilija, Britanski Deviški otoki, Brunej, Kamerun, Zelenortski otoki, Čile, Komori, Kostarika, Hrvaška, Džibuti, Dominika, Dominikanska republika, Ekvador, Egipt, Salvador, Ekvatorialna Gvineja, Falklandski otoki, Ferski otoki, Fidži, Francoska Gvajana, francoska čezmorska ozemlja, Gabon, Gambija, Gibraltar, Grenlandija, Grenada, Guadeloupe, Guam, Gvatemala, Gana, Gvineja Bissau, Gvajana, Honduras, Kitajsko posebno upravno območje Hong Kong, Islandija, Indija, Jordanija, Kuvajt, Lesoto, Lihtenštajn, Madagaskar, Malavi, Malezija, Maldivi, Mali, Martinik, Mauritius, Mehika, Moldavija, Monako, Montserrat, Maroko, Namibija, Nizozemski Antili, Nova Kaledonija, Nikaragva, Niger, Oman, Panama, Papua Nova Gvineja, Peru, Filipini, Puerto Rico, Katar, Rusija, Samoa, San Marino, Sao Tome in Principe, Saudova Arabija, Senegal, Sejšeli, Singapur, Solomonovi otoki, Južna Afrika, Južna Koreja, Šrilanka, St. Helena, St. Kitts in Nevis, St. Vincent, Surinam, Svazi, Togo, Trinidad in Tobago, Tunizija, Turčija, Otoki Turks in Caicos, Združeni arabski emirati, Urugvaj, Ameriški Deviški otoki in Vanuatu. Del 3 – pogoji in zahteve za uporabo tega dovoljenja 1.  To dovoljenje ne dovoljuje izvoza blaga: (1) če so izvoznika pristojni organi države članice, v kateri je registriran, obvestili, da se zadevno blago uporablja ali lahko uporablja, v celoti ali deloma, (a) v zvezi z razvojem, proizvodnjo, ravnanjem, z delovanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, prepoznavanjem ali razširjanjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav ali za razvoj, proizvodnjo, vzdrževanje ali skladiščenje projektilov, ki lahko takšno orožje prenašajo, (b) za vojaško uporabo, če ima država nakupa oziroma namembna država embargo na orožje, uveden s skupnim stališčem ali skupnim programom ukrepov, ki ga sprejme Svet, ali s sklepom OVSE, ali z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta OZN, ali (c) za uporabo za dele ali sestavine vojaških izdelkov, naštetih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi z ozemlja te države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo navedene države članice, (2) če je izvozniku znano, da je zadevno blago namenjeno, v celoti ali deloma, za prej navedene uporabe v členih 4(1) in 4(2); (3) se zadevno blago izvaža v prostocarinsko območje ali v prostocarinsko skladišče, ki je na območju, ki ga zajema to dovoljenje. 2.  Vsak izvoznik, ki uporabljajo to dovoljenje, mora: (1) pristojne organe države članice, kjer je registriran, obvestiti (kakor je določeno v členu 6(6)) o prvi uporabi dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, (2) tujega kupca pred izvozom obvestiti, da blago, ki ga namerava izvoziti s tem dovoljenjem ne more biti ponovno izvoženo v končno namembno državo, ki ni država članice Evropske Skupnosti ali francoskih čezmorskih departmajev ter ni navedena v delu 2 tega dovoljenja. Sprememba 36 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIf – del 1 – odstavka 3 in 4 3.  Blago, vključno s posebej izdelanimi ali razvitimi sestavnimi deli in priborom, določenim v skupini 5 dela 2 A do D (informacijska varnost), zajema naslednje: črtano (a) blago, navedeno v naslednjih točkah, razen če so bile njihove kriptografske funkcije izdelane ali prilagojena za vladne končne uporabnike znotraj Evropske skupnosti: – 5A002a1; – programska oprema iz točke 5D002c1, ki ima značilnosti ali opravlja ali simulira funkcije opreme iz točke 5A002a1; (b) oprema, navedena pod 5B002 za blago iz točke a); (c) programska oprema kot del opreme, katere značilnosti ali funkcije so določene v točki b). 4.  Tehnologija za uporabo blaga iz točk 3a) do 3c). Sprememba 37 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIf – del 2 – namembne države Argentina, Hrvaška, Rusija, Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija, Ukrajina Argentina, Hrvaška, Islandija, Indija, Izrael, Kitajska (vključno s Hongkongom in Macaom), Republika Koreja, Rusija, Južna Afrika, Turčija, Ukrajina Sprememba 39 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIf – del 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka c b (novo) (cb) za uporabo, povezano s kršenjem človekovih pravic, demokratičnih načel ali svobode govora, kakor jih opredeljuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, na katero se sklicuje člen 6 Pogodbe o Evropski uniji, z uporabo tehnologij za prestrezanje in naprav za digitalni prenos podatkov za nadzorovanje mobilnih telefonov in besedilnih sporočil in ciljno nadzorovanje uporabe interneta (na primer prek centrov za spremljanje in zakonitih portalov za prestrezanje); Sprememba 40 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIf – del 3 – odstavek 1 – točka 2 (2) če je izvozniku znano, da je zadevno blago namenjeno, v celoti ali deloma, za prej navedene uporabe v členih 4(1) in 4(2). (2) če je izvozniku znano, da je zadevno blago namenjeno, v celoti ali deloma, za prej navedene uporabe v pododstavku 1; Sprememba 41 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIf – del 3 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) (2a) če je izvozniku znano, da bo blago ponovno izvoženo v katero koli namembno državo, ki ni navedena v delu 2 tega dovoljenja ali delu 2 Splošnega izvoznega dovoljenja Skupnosti št. EU001, ali v države članice. Sprememba 50 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIf – del 3 – odstavek 3 – točka 1 (1) pristojne organe države članice, kjer je registriran, obvestiti (kakor je določeno v členu 6(6)) o prvi uporabi dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, (1) pristojnim organom države članice, kjer je registriran, sporočiti (kakor je določeno v členu 6(6)) o prvi uporabi dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma, kadar pride do prvega izvoza, in v skladu z zahtevami organov države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega splošnega izvoznega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za to splošno izvozno dovoljenje. Komisija sporočene podatke objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne podatke, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko zahteva od izvoznika, ki ima sedež v tej državi članici, da se registrira pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka za registracijo. Kjer je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajajo države članice, ki zagotavljajo ta dovoljenja. Sprememba 43 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIg – del 2 – namembne države Argentina, Bangladeš, Belize, Benin, Bolivija, Brazilija, Kamerun, Čile, Cookovi otoki, Kostarika, Dominika, Ekvador, Salvador, Fidži, Gruzija, Gvatemala, Gvajana, Indija, Lesoto, Maldivi, Mauritius, Mehika, Namibija, Nikaragva, Oman, Panama, Paragvaj, Rusija, Saint Lucia, Sejšeli, Peru, Šrilanka, Južna Afrika, Svazi, Turčija, Urugvaj, Ukrajina in Republika Koreja. Argentina Hrvaška Islandija Južna Koreja Turčija Ukrajina. Sprememba 44 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIg – del 3 – odstavek 1 – točka 2 (2) če je izvozniku znano, da je zadevno blago namenjeno, v celoti ali deloma, za prej navedene uporabe v členih 4(1) in 4(2). (2) če je zadevno blago namenjeno, v celoti ali deloma, za prej navedene uporabe v členih 4(1) in 4(2). Sprememba 45 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIg – del 3 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) (2a) če je izvozniku znano, da bo blago ponovno izvoženo v katero koli namembno državo, ki ni navedena v delu 2 tega dovoljenja ali delu 2 Splošnega izvoznega dovoljenja Skupnosti št. EU001, ali v države članice. Sprememba 51 Predlog uredbe – akt o spremembi Priloga Uredba (ES) št. 428/2009 Priloga IIg – del 3 – odstavek 4 – točka 1 (1) pristojne organe države članice, kjer je registriran, obvestiti (kakor je določeno v členu 6(6)) o prvi uporabi dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, (1) pristojnim organom države članice, kjer je registriran, sporočiti (kakor je določeno v členu 6(6)) o prvi uporabi dovoljenja najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma, kadar pride do prvega izvoza, in v skladu z zahtevami organov države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega splošnega izvoznega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za to splošno izvozno dovoljenje. Komisija sporočene podatke objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega dovoljenja, in dodatne podatke, ki jih o blagu, ki je predmet izvoza, na podlagi tega dovoljenja zahteva država članica, iz katere se izvaža, določijo države članice. Država članica lahko zahteva od izvoznika, ki ima sedež v tej državi članici, da se registrira pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka za registracijo. Kjer je to primerno, zahteve iz drugega in tretjega pododstavka temeljijo na zahtevah, ki veljajo za uporabo nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajajo države članice, ki zagotavljajo ta dovoljenja.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) vrnjena v odbor (A7-0028/2011).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 5. aprila 2011, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov (KOM(2006)0456 – C7-0050/2010 – 2006/0167(COD))

P7_TA(2011)0126 A7-0364/2010

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Predlog je bil spremenjen kot sledi(1):

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Sporazum je prispeval k zmanjšanju učinka sedanje gospodarske in finančne krize z ustvarjanjem delovnih mest s pomočjo podpiranja trgovine in naložb podjetij, ki sicer ne bi mogla dobiti posojila v zasebnem sektorju. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 b (novo) (2b)  Agencije za izvozne kredite bi morale upoštevati in spoštovati cilje in politike Unije. Pri podpiranju gospodarskih družb Unije bi morale te agencije izpolnjevati in spodbujati načela in standarde Unije na področjih, kot so utrjevanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic in skladnost politike za razvoj. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 c (novo) (2c)  Ne glede na to bi morale agencije za izvozne kredite v državah članicah skrbno preučiti prejete vloge in pri tem upoštevati, da uradna podpora, zagotovljena kot izvozni kredit, lahko potencialno srednjeročno in dolgoročno prispeva k javnofinančnemu primanjkljaju zadevne države članice, zlasti glede na povečano tveganje neizpolnjevanja obveznosti zaradi posledic finančne krize. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 d (novo) (2d)  Agencije za izvozne kredite bi morale pozorno preučiti prejete vloge, da bi čim bolj povečale koristi dodeljene uradne pomoči, ob upoštevanju dejstva, da bo dobro usmerjen izvozni kredit gospodarskim družbam Unije dal nove možnosti za dostop na trg, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri čemer se bo spodbudila odprta in pravična trgovina ter vzajemno koristna rast v obdobju po krizi. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 e (novo) (2e)  OECD od svojih članic zahteva razkritje informacij o izvoznih kreditih, da bi preprečila protekcionizem oziroma izkrivljanje trga. Znotraj Unije bi bilo treba zagotoviti preglednost, da se zajamčijo enaki pogoji za države članice. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 f (novo) (2f)  Agencije za izvozne kredite so postale največji vir uradnega financiranja za države v razvoju. Zato dolg, povezan z izvoznimi krediti, zavzema največji delež uradnega dolga teh držav. Znaten delež projektov izvoznih kreditov, ki jih agencije financirajo v državah v razvoju, je osredotočen v sektorjih, kot so promet, sektor pridobivanja nafte in plina, rudarski sektor ter veliki infrastrukturni projekti, kot so veliki jezi. Obrazložitev Agencije za izvozne kredite so postale glavni vir uradnega financiranja za države v razvoju, toda njihove obrestne mere za posojila so še vedno višje, kot jih ponujata Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. Tako so te agencije največje uradne upnice držav v razvoju, pri čemer je dolg, povezan z agencijami, največja sestavina uradnega dolga teh držav: po nekaterih študijah ta delež znaša kar od 30 do 40 % skupnega uradnega dolga. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 g (novo) (2g)  Udeleženci sporazuma so vključeni v stalen proces, namenjen čim večjemu zmanjšanju izkrivljanja trga in oblikovanju enakih konkurenčnih pogojev, v katerih premije, ki jih zaračunavajo uradno podprte agencije za izvozne kredite članic OECD, temeljijo na tveganju in dolgoročno krijejo njihove stroške poslovanja in izgube. Da bi dosegli ta cilj, se zahteva preglednost in poročanje uradno podprtih agencij za izvozne kredite. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 h (novo) (2h)  V podporo tekočemu procesu v okviru OECD za oblikovanje višjih standardov preglednosti in poročanja za uradno podprte agencije za izvozne kredite v članicah OECD in zunaj njih, bi morala Unija uporabiti dodatne ukrepe preglednosti in poročanja za uradno podprte agencije za izvozne kredite s sedežem v Uniji, kakor je določeno v Prilogi Ia k tej uredbi. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 i (novo) (2i)  Razvijanje in utrjevanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor določa člen 21 Pogodbe o Evropske unije (PEU) in navaja Listina o temeljnih pravicah Evropske unije ter okoljska načela in splošna načela odgovornosti gospodarskih družb, ki jih dopolnjujejo drugi primeri dobre mednarodne prakse, bi morali uporabljati kot smernice za vse projekte, ki jih financirajo uradno podprte agencije za izvozne kredite s sedežem v Uniji, vključevati pa bi morale tudi presojo socialnih in okoljskih vplivov, kar zajema tudi človekove pravice in standarde iz okoljske in socialne zakonodaje Unije, nanašajoče se na ustrezna področja in projekte, ki jih financirajo uradno podprte agencije za izvozne kredite. Skupni pristopi OECD v trenutni obliki že vsebujejo izrecno možnost uporabe standardov Evropskih skupnosti za podkupnine, trajnostna posojila in okolje kot primerjalno merilo za revizije projektov. Še naprej bi bilo treba spodbujati uporabo te določbe, ob upoštevanju, da imajo sponzorji projektov, izvozniki, finančne ustanove in agencije za izvozne kredite različne vloge, naloge in vpliv v povezavi s projekti, ki so deležni uradne pomoči. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 j (novo) (2j)  Podnebni cilji Evropske unije in njenih držav članic v smislu njihovih obveznosti do Unije in mednarodnih obveznosti bi morali usmerjati vse projekte, ki jih financirajo uradno podprte agencije za izvozne kredite s sedežem v Uniji. Ti vključujejo: končno izjavo voditeljev držav in vlad na srečanju G20 v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009 o postopnem opuščanju subvencioniranja fosilnih goriv; cilje Unije za zmanjšanje njenih emisij toplogrednih plinov za 30 % glede na raven iz leta 1990, za povečanje energetske učinkovitosti za 20 % in za dosego deleža 20 % porabe energije iz obnovljivih virov do leta 2020; ter cilj Unije za zmanjšanje njenih emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 % do leta 2050. Ukinitev subvencioniranja fosilnih goriv bi morali spremljati ukrepi, ki bi zagotovili, da ne bi prišlo do negativnih vplivov na življenjski standard delavcev in revnih. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 k (novo) (2k)  Načela, ki opredeljujejo družbeno odgovornost gospodarskih družb, so v celoti priznana na mednarodni ravni, priznavajo jih OECD, Mednarodna organizacija dela ali Združeni narodi, obravnavajo odgovorno ravnanje, ki se pričakuje od podjetij, in na prvem mestu predvidevajo spoštovanje veljavnih predpisov, zlasti na področju zaposlovanja, delovnopravnih odnosov, človekovih pravic, okolja, interesov potrošnikov ter preglednosti, ki so jo podjetja dolžna potrošnikom, boja proti korupciji in obdavčitve; Poleg tega je treba upoštevati poseben položaj in zmogljivosti malih in srednjih podjetij. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 l (novo) (2l)  Ker je konkurenca na svetovnih trgih vse ostrejša in ker bi bilo treba preprečiti neugoden konkurenčni položaj podjetij Unije, bi morale Komisija in države članice prispevati k prizadevanjem OECD za odnose z državami, ki niso podpisnice sporazuma, ter na bilateralnih in multilateralnih pogajanjih vzpostaviti svetovne standarde za uradno podprte izvozne kredite. Svetovni standardi na tem področju so predpogoj za enakopravne pogoje v svetovni trgovini. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 m (novo) (2m)  Države članice OECD sporazum zavezuje, medtem ko države, ki niso članice te organizacije, zlasti države v vzponu, niso pogodbenice tega sporazuma, kar bi lahko privedlo do nepoštene konkurenčne prednosti za izvoznike iz teh držav. Te države bi bilo treba zato spodbuditi, da se pridružijo OECD in podpišejo sporazum. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 n (novo) (2n)  Komisija in države članice bi se morale glede na politiko EU o boljši pripravi zakonodaje, ki naj bi poenostavila in izboljšala obstoječo ureditev, pri prihodnjih revizijah sporazuma osredotočiti na zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in državne uprave, vključno z agencijami za izvozne kredite. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 o (novo) (2o)  Izboljšana ureditev sporazuma naj bi zagotovila popolno skladnost s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) kot prispevek k uresničevanju splošnih ciljev, ki so: razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri prenosu sporazuma OECD v pravo Unije bi bilo treba v Uniji uporabljati dodatne ukrepe, da se zagotovi skladnost med sporazumom OECD in pravom Unije. Obrazložitev Pri omenjenem pregledu bo mogoče upoštevati člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine eden glavnih ciljev razvojnega sodelovanja Unije. Ta cilj mora Unija upoštevati pri uresničevanju politik, ki bi utegnile imeti posledice za države v razvoju. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 p (novo) (2p)  Metodologija presoje okoljskega in socialnega vpliva, ki zagotavlja izpolnjevanje zahtev izvoznih kreditov, bi morala biti v celoti skladna z načeli strategije EU za trajnostni razvoj, Cotonoujskega sporazuma in evropskega soglasja o razvoju ter bi morala odražati zaveze in obveznosti EU po okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), konvenciji ZN o biološki raznolikosti (CBD), pa tudi zaveze za doseganje razvojnih ciljev tisočletja ter socialnih, delovnih in okoljskih standardov, ki jih določajo mednarodni sporazumi. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Odločbo 2001/76/ES je zato treba razveljaviti in nadomestiti s to odločbo s prečiščenim ter pregledanim besedilom Sporazuma, priloženega k Odločbi kot priloga, razveljaviti pa je treba tudi Odločbo 2001/77/ES – (4)  Odločbo 2001/76/ES bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo s prečiščenim ter pregledanim besedilom Sporazuma, priloženega k uredbi kot Priloga I, razveljaviti pa bi bilo treba tudi Odločbo 2001/77/ES – Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 1 – pododstavek 1 Smernice iz Sporazuma o smernicah za uradno podprte izvozne kredite, se uporabljajo v Skupnosti. Smernice iz Sporazuma o smernicah za uradno podprte izvozne kredite se uporabljajo v Uniji. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 1 a (novo) Člen 1a Komisija posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu predlog nove uredbe o razveljavitvi in nadomestitvi te uredbe takoj, ko bodo članice, sodelujoče v OECD, dosegle dogovor o novi različici sporazuma, in najpozneje dva meseca od začetka njegove veljavnosti. Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 1 b (novo) Člen 1b Dodatni ukrepi v zvezi s preglednostjo in poročanjem, ki se bodo uporabljali v Uniji, so določeni v Prilogi Ia k tej uredbi. Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 1 c (novo) Člen 1c Svet vsako leto Evropskemu parlamentu in Komisiji poroča o tem, kako vsaka država članica izvaja Sporazum o smernicah za uradno podprte izvozne kredite. Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 1 d (novo) Člen 1d Bilanca stanja agencije za izvozne kredite iz katere koli države članice zagotavlja celovit pregled sredstev in obveznosti agencije. Agencije za izvozne kredite morajo uporabljati zunajbilančne instrumente na popolnoma pregleden način. Gospodarske družbe, razen mala in srednja podjetja, ki koristijo izvozne kredite, objavijo finančne izkaze za vsako posamezno državo. Sprememba 23 Predlog uredbe Priloga Ia (novo) Priloga Ia (1)  Brez poseganja v pristojnosti institucij držav članic, ki izvajajo nadzor nad nacionalnimi programi izvoznih kreditov, vsaka država članica Evropskemu parlamentu in Komisiji posreduje letno poročilo o dejavnostih. Letno poročilo o dejavnostih vsebuje naslednje informacije: –  Revizijo vseh nacionalnih instrumentov in programov, za katere velja sporazum in njihove skladnosti s sporazumom, zlasti z zahtevo, da premije temeljijo na tveganjih in da krijejo dolgoročne stroške poslovanja; – pregled pomembnejših operativnih sprememb v obdobju poročanja in njihovih skladnosti s sporazumom (nove obveznosti, izpostavljenost, stroški premij, plačane terjatve in izterjave in mehanizmi za izračun okoljskega tveganja ); – predstavitev politike države članice za zagotavljanje, da razvojni cilji in politike Unije usmerjajo aktivnosti na področju izvoznih kreditov, ki se nanašajo na okoljska in socialna vprašanja, človekove pravice, trajnostno kreditiranje in ukrepe proti podkupninam. (2)  Komisija pripravi svojo analizo Letnega poročila o dejavnostih, v katerem oceni skladnost držav članic z razvojnimi politikami Unije in Evropskemu parlamentu poda pripombe o splošnem razvoju na področju te politike. (3)  Komisija za Evropski parlament pripravi letno poročilo o prizadevanjih, ki so potekala v različnih forumih za mednarodno sodelovanje, vključno z OECD in G-20, ter na dvostranskih srečanjih s tretjimi državami, vključno z vrhunskimi srečanji in pogajanji za sklenitev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju in sporazumov o prosti trgovini, z namenom, da bi tretje države, zlasti gospodarstva v vzponu, vključile smernice v zvezi s preglednostjo svojih agencij za izvozne kredite na ravni, ki bi bila najmanj enaka skupnim pristopom OECD.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) vrnjena v odbor (A7-0364/2010).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami (2010/2209(INI))

P7_TA(2011)0127 A7-0065/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb pravnih instrumentov OZN na področju človekovih pravic, zlasti tistih, ki zadevajo pravice žensk, kot so ustanovna listina Organizacije združenih narodov, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, mednarodna pakta o državljanskih in političnih pravicah ter o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah, Konvencija o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih ter Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njen izbirni protokol, Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter Konvencija o statusu beguncev in načelu nevračanja iz leta 1951,

–  ob upoštevanju drugih instrumentov OZN o nasilju nad ženskami, kot so Dunajska deklaracija in akcijski program z dne 25. junija 1993, sprejeta na svetovni konferenci o človekovih pravicah (A/CONF. 157/23), ter Deklaracija o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993 (A/RES/48/104),

–  ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine OZN z dne 12. decembra 1997 z naslovom „Preprečevanje kaznivih dejanj in ukrepi kazenskega pravosodja za odpravo nasilja nad ženskami“ (A/RES/52/86), z dne 18. decembra 2002 z naslovom „Prizadevanje za odpravo kaznivih dejanj proti ženskam v imenu časti“ (A/RES/57/179) in z dne 22. decembra 2003 z naslovom „Odprava družinskega nasilja nad ženskami“ (A/RES/58/147),

–  ob upoštevanju poročil posebnih poročevalcev visokega komisarja OZN za človekove pravice o nasilju nad ženskami in splošnega priporočila št. 19, ki ga je sprejel odbor za odpravo diskriminacije nad ženskami (enajsto zasedanje, 1992),

–  ob upoštevanju Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala 15. septembra 1995 v Pekingu(1), ter resolucij Parlamenta z dne 18. maja 2000 o ukrepih po pekinških izhodiščih za ukrepanje in z dne 10. marca 2005 o ukrepih po 4. svetovni konferenci o ženskah – Izhodišča za ukrepanje (Peking +10)(2) in z dne 25. februarja 2010 o izhodiščih OZN za ukrepanje na področju enakosti spolov (Peking +15)(3),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 19. decembra 2006 z naslovom „Povečanje prizadevanj za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami“ (A/RES/61/143) ter resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju dela posebnega odbora Sveta Evrope za preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini ter boj proti njima, ustanovljenega decembra 2008 z namenom priprave prihodnje konvencije Sveta Evrope na to temo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 8. marca 2010 o nasilju,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 14. decembra 2010 o osnutku direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropski odredbi o zaščiti(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami(5),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 21. aprila 2009 o kampanji „Recimo NE nasilju nad ženskami“(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov v EU(7),

–  ob upoštevanju strategije za enakost žensk in moških za obdobje 2010– 2015, ki jo je Komisija predstavila 21. septembra 2010,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7–0065/2011),

A.  ker nasilja na podlagi spola ne more zaustaviti en sam posamičen poseg, vendar pa lahko kombinacija infrastrukturnih, pravnih, sodnih, izvršilnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih s storitvami povezanih ukrepov bistveno zmanjša to nasilje in njegove posledice,

B.  ker izraz „nasilje nad ženskami“ sicer nima mednarodno priznane opredelitve, vendar so ga pri OZN opredelili kot vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki ženskam povzroča ali bi lahko povzročilo fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem ali v zasebnem življenju(8),

C.  ker je nasilje zelo huda izkušnja za vsakega moškega, žensko ali otroka, vendar nasilje na podlagi spola pretežno izvajajo moški nad ženskami in dekleti, hkrati pa odraža in krepi neenakosti med moškimi in ženskami ter ogroža zdravje, dostojanstvo, varnost in samostojnost njegovih žrtev,

D.  ker študije o nasilju na podlagi spola kažejo, da je bila petina do četrtina žensk v Evropi vsaj enkrat v odraslosti žrtev fizičnega nasilja, več kot desetina žensk pa je bila žrtev spolnega nasilja, pri katerem je bila uporabljena sila; ker so raziskave tudi pokazale, da 26 % otrok in mladih poroča o fizičnem nasilju v otroštvu,

E.  ker oglaševanje in pornografija pogosto prikazujeta različne vrste nasilja na podlagi spola ter s tem ustvarjata vtis, da je nasilje nad ženskami nekaj vsakdanjega in nepomembnega, kar škodi strategijam za enakost spolov,

F.  ker moško nasilje nad ženskami oblikuje mesto žensk v družbi: njihovo zdravje, dostop do zaposlitve in izobraževanja, vključitev v družbene in kulturne dejavnosti, finančno neodvisnost, sodelovanje v javnem in političnem življenju in odločanju ter odnose z moškimi,

G.  ker v mnogih primerih ženske ne vložijo pritožb zaradi nasilja na podlagi spola, razlogi za to pa so zapleteni in raznoliki ter vključujejo psihološke, gospodarske, družbene in kulturne dejavnike, obenem pa lahko gre tudi za pomanjkanje zaupanja v policijo, pravni sistem in socialno ter zdravstveno službo,

H.  ker je nasilje na podlagi spola – največkrat moških nad ženskami – strukturen in zelo razširjen problem v Evropi in drugod po svetu, pojav, ki prizadeva žrtve in storilce ne glede na starost, izobrazbo, dohodek in položaj v družbi ter je povezan z neenako porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v naši družbi,

I.  ker stres zaradi gospodarskih težav pogosto vodi v pogostejšo, nasilnejšo in nevarnejšo zlorabo; ker so raziskave pokazale, da je nasilje nad ženskami še večje, če zaradi gospodarske krize moški izgubljajo službe in premoženje,

J.  ker nasilje nad ženskami obsega celo vrsto kršitev človekovih pravic, med drugim spolno zlorabo, posilstvo, nasilje v družini, spolni napad in spolno nadlegovanje, prostitucijo, trgovino z ženskami in dekleti, kršitev spolnih in reproduktivnih pravic žensk, nasilje nad ženskami na delovnem mestu, nasilje nad ženskami v konfliktnih razmerah, nasilje nad ženskami v zaporih ali domovih za oskrbo ter vrsto škodljivih tradicionalnih praks; vsaka od teh zlorab lahko pusti globoke psihološke rane, škoduje splošnemu zdravju žensk in deklet, vključno z njihovim reproduktivnim in spolnim zdravjem, v nekaterih primerih pa ima smrtne posledice,

K.  ker se nasilje moških nad ženskami v obliki posilstva v več državah članicah ne obravnava kot kaznivo dejanje, ki zahteva pregon po uradni dolžnosti(9),

L.  ker se primerljivi podatki o različnih vrstah nasilja nad ženskami v Evropski uniji ne zbirajo redno, zaradi česar je težko preveriti dejansko razširjenost tega pojava in poiskati ustrezne rešitve; ker je zelo težko zbrati zanesljive podatke, saj ženske in moški zaradi strahu ali sramu neradi poročajo zadevnim deležnikom o svojih izkušnjah,

M.  ker so po obstoječih študijah o državah članicah Sveta Evrope letni stroški nasilja nad ženskami ocenjeni na okrog 33 milijard EUR(10),

N.  ker ženske v Evropski uniji zaradi različnih politik in zakonodaj držav članic niso enako zaščitene pred nasiljem moških,

O.  ker je Evropska unija pridobila z Lizbonsko pogodbo več pristojnosti na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, vključno s kazenskim postopkovnim pravom in kazenskim materialnim pravom ter na področju policijskega sodelovanja,

P.  ob upoštevanju zaskrbljujočega števila žensk, ki so žrtve nasilja na podlagi spola,

Q.  ker je nadlegovanje mater in nosečnic še ena oblika nasilja ali zlorabe žensk, ki poteka predvsem v krogu družine ali razmerja ter v družbenih in poklicnih krogih, kar pripelje do tega, da so odpuščene z delovnega mesta ali pa da ga same zapustijo, do diskriminacije in depresije,

R.  ker je Komisija v strategiji za enakost spolov za obdobje 2010–2015 poudarila, da je nasilje na podlagi spola eden od ključnih problemov, ki ga je treba obravnavati, da bi dosegli dejansko enakost med spoloma,

S.  ker je Komisija napovedala, da bo leta 2011 predstavila predlog strategije za boj proti nasilju nad ženskami, v njenem delovnem programu za leto 2011 pa ta strategija ni izrecno omenjena,

1.  pozdravlja zavezo Komisije v njenem akcijskem načrtu izvajanja stockholmskega programa, da v letu 2011 oziroma 2012 predstavi „Sporočilo o strategiji o boju proti nasilju nad ženskami, nasilju v družini in pohabljanju ženskih spolnih organov, čemur bo sledil akcijski načrt EU“(11),

2.  predlaga nov celovit pristop k politiki zoper nasilje na podlagi spola, ki bi vključeval:

3.  poziva države članice, naj posilstvo in spolno nasilje nad ženskami zlasti v zakonskih in zunajzakonskih zvezah in/ali v primerih, ko je storilec sorodnik, priznajo kot kaznivo dejanje, kadar žrtev ne privoli v odnose, in naj zagotovijo, da bodo storilci kazensko preganjani po uradni dolžnosti, ter zavrnejo navajanje kulturnih, tradicionalnih ali verskih običajev kot olajševalno okoliščino v primerih nasilja nad ženskami, tudi pri tako imenovanih zločinih iz časti in pohabljanju ženskih spolnih organov;

4.  priznava, da je nasilje nad ženskami ena najresnejših oblik kršitev človekovih pravic na podlagi spola in da je nasilje v družini nad drugimi žrtvami, kot so otroci, moški in starejše osebe, skrit pojav, ki se pojavlja v preveč družinah, da bi ga lahko prezrli;

5.  poudarja, da ima izpostavljenost fizičnemu, spolnemu ali psihičnemu nasilju in zlorabi med starši ali drugimi družinskimi člani resne posledice za otroke;

6.  poziva države članice, da v primerih, ki zadevajo otroke, ki so priča kateri koli obliki nasilja, razvijejo starosti primerno psihosocialno svetovanje, ki je posebej prirejeno otrokom, da bi se lahko spoprijeli s svojimi travmatičnimi izkušnjami, in da ustrezno upoštevajo otrokove koristi;

7.  poudarja, da so priseljenke, vključno s priseljenkami brez dokumentov, in prosilke za azil dve skupini žensk, ki jih nasilje na podlagi spola posebej ogroža;

8.  poudarja, kako pomembno je za vse, ki delajo z ženskami, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, da so ustrezno usposobljeni, zlasti predstavniki pravnega sistema in organov pregona, še posebej pa policisti, sodniki, socialni in zdravstveni delavci;

9.  poziva Evropsko komisijo, naj uporabi vse razpoložljivo strokovno znanje, da oblikuje in zagotovi letne statistike o nasilju na podlagi spola, vključno s podatkom o številu žensk, ki jih vsako leto umorijo njihovi partnerji ali bivši partnerji, na osnovi podatkov iz držav članic;

10.  poudarja, da bi moralo biti raziskovanje nasilja nad otroki, mladino in ženskami ter splošneje nasilja na podlagi spola ter spolnega nasilja kot multidisciplinarno raziskovalno področje vključeno v prihodnji osmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj;

11.  poziva Komisijo, naj premisli o ustanovitvi opazovalnice za nasilje nad ženskami, ki bi temeljila na poročilih o sodnih zadevah, ki obravnavajo nasilje nad ženskami;

12.  poziva Komisijo, naj nadaljuje s prizadevanji za boj proti nasilju na podlagi spola s pomočjo programov Skupnosti, zlasti programa Daphne, ki se je že izkazal za uspešnega v boju proti nasilju nad ženskami;

13.  je seznanjen, da bo Agencija Evropske unije za temeljne pravice anketirala reprezentativen vzorec žensk iz vseh držav članic o njihovih izkušnjah nasilja, in jo prosi, naj se osredotoči na proučevanje odzivov, ki jih prejmejo ženske pri poročanju raznim organom in podpornim službam;

14.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo iz nacionalnih statističnih podatkov jasno razviden obseg nasilja na podlagi spola in da bodo zbrani podatki o nasilju na podlagi spola, med drugim podatki o spolu žrtve in storilca, odnosu med njima, starosti, prizorišču zločina in poškodbah;

15.  poziva Komisijo, naj pripravi študijo o finančnih posledicah nasilja nad ženskami, pri čemer naj se opre na raziskave z metodologijo, ki omogoča finančno merljivost posledic, ki jih ima ta oblika nasilja na zdravstvene storitve, sisteme socialnega skrbstva in trg dela;

16.  poziva Agencijo EU za temeljne pravice ter Evropski inštitut za enakost spolov, naj raziščeta prevlado nasilja v najstniških razmerjih ter njegove posledice za njihovo dobro počutje;

17.  opozarja, da zalezovanje, katerega žrtve so v 87 % primerov ženske, povzroča psihološko travmo in resne čustvene težave, zato mora šteti kot oblika nasilja nad ženskami in ga je treba v vseh državah članicah obravnavati v skladu s pravnimi okviri;

18.  ugotavlja, da škodljive tradicionalne prakse, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov in tako imenovanimi zločini iz časti so zelo kontekstualizirane oblike nasilja nad ženskami, zato poziva Komisijo, naj v strategiji za boj proti nasilju nad ženskami posebno pozornost nameni škodljivim tradicionalnim praksam;

19.  priznava resne težave s prostitucijo v Evropski uniji, vključno z otroško prostitucijo, in zahteva nadaljnje proučevanje povezave med pravnim okvirom zadevnih držav članic ter obliko in obsegom prostitucije v njih; poudarja zaskrbljujoč porast trgovine z ljudmi v Evropsko unijo in v njej, katere tarče so zlasti ženske in otroci, ter poziva države članice, naj sprejmejo stroge ukrepe za boj proti tej nezakoniti praksi;

20.  zahteva, naj države članice priznajo resen problem nadomestnega materinstva, ki je izkoriščanje ženskega telesa in njenih rodil;

21.  poudarja, da so ženske in otroci žrtve enakih oblik izkoriščanja, oboji se lahko štejejo kot blago na mednarodnem reproduktivnem trgu, te nove oblike dogovarjanja o reprodukciji, kot je nadomestno materinstvo, pa povečujejo trgovino z ženskami in otroki ter nezakonite posvojitve prek državnih meja;

22.  poudarja, da je nasilje v družini pomemben vzrok za spontani splav, rojstvo mrtvega otroka ali smrt matere ob porodu, ter poziva Komisijo, naj posveti večjo pozornost nasilju nad nosečimi ženskami, kjer storilec škoduje več kot le eni osebi;

23.  poudarja, da civilna družba, zlasti pa nevladne organizacije, ženska združenja in druge javne in zasebne prostovoljne organizacije, ki zagotavljajo podporo žrtvam nasilja, nudijo neprecenljive storitve zlasti s pomočjo ženskam žrtvam, ki želijo prekiniti tišino, v katero jih zavije nasilje, in bi jih morale države članice podpreti;

24.  ponovno poziva k delu ne samo z žrtvami, pač pa tudi z napadalci, da bi izboljšali osveščenost slednjih in prispevali k spreminjanju stereotipov in mnenj, ki so zakoreninjeni v družbi in ki pripomorejo k ohranjanju pogojev, ki ustvarjajo tovrstno nasilje in ga podpirajo;

25.  poziva države članice, naj zagotovijo zatočišča za ženske in otroke, kjer je mogoče živeti samostojno ter brez nasilja in revščine, kjer so jim na voljo specializirane službe, kjer bodo deležni zdravstvene nege, pravne pomoči, psihosocialnega in terapevtskega svetovanja, pravne pomoči na sodišču, pomoči za otroke, ki so žrtve nasilja, itd.;

26.  poudarja, da bi morale države članice nameniti ustrezna sredstva za preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu, vključno z uporabo strukturnih skladov;

27.  poudarja pomen ukrepov držav članic in regionalnih ter lokalnih oblasti, katerih cilj je spodbujanje vračanja žensk, ki so bile žrtve nasilja na podlagi spola, na trg dela, prek instrumentov, kot so ESS ali program Progress;

28.  poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj vzpostavijo pravni okvir, ki bo dal priseljenkam pravico do lastnega potnega lista in dovoljenja za prebivanje ter omogočal kazensko odgovornost osebe, ki bi te dokumente odvzela;

29.  ponovno izraža mnenje, izraženo v svoji resoluciji z dne 25. februarja 2010, da bi morala Evropska unija z novim pravnim okvirom, ki ga vzpostavlja Lizbonska pogodba, postati pogodbenica Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njenega izbirnega protokola;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj na mednarodni ravni obravnavajo nasilje nad ženskami in kršitve človekovih pravic, povezane s spolom, zlasti v okviru veljavnih dvostranskih pridružitvenih sporazumov in mednarodnih trgovinskih sporazumov in tistih, ki so še v postopku pogajanja;

31.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 59, 23.2.2001, str. 258. (2) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 247. (3) UL C 348 E, 21.12.2010, str. 11. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0470. (5) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 53. (6) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 131. (7) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 52. (8) 1. člen Deklaracije OZN o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993(A/RES/48/104); 113. točka pekinških izhodišč OZN za ukrepanje iz leta 1995. (9) Študija Komisije iz leta 2010 z naslovom „Feasibility study to assess the possibilities, opportunities and needs to standardise national legislation on violence against women, violence against children and sexual orientation violence“ (Študija izvedljivosti za oceno možnosti, primernosti in potreb glede standardizacije nacionalne zakonodaje o nasilju nad ženskami, nasilju nad otroki in nasilju na podlagi spolne usmerjenosti), str. 53. (10) „Boj proti nasilju nad ženskami. Študija pregleda stanja ukrepov, izvedenih v državah članicah Sveta Evrope“. Svet Evrope, 2006. (11) Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa, KOM(2010)0171, str. 13.