Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov o raziskavah,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU (KOM(2011)0048),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vmesnem pregledu sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o Uniji inovacij: preoblikovanje Evrope za obdobje po krizi(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničevanju sinergij med sredstvi za raziskave in inovacije iz Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj v mestih in regijah ter državah članicah in Uniji(4),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Na poti k organizaciji za pionirske raziskave svetovnega merila – pregled struktur in mehanizmov Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga je 23. julija 2009 pripravila strokovna skupina,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne strokovne skupine o vmesni oceni sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja z dne 31. julija 2010,

–  ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine o vmesni oceni sedmega okvirnega programa z dne 12. novembra 2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. februarja 2011 z naslovom Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Odziv na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja' (KOM(2011)0052),

–  ob upoštevanju sklepov 3074. zasedanja Sveta Evropske unije za konkurenčnost (notranji trg, industrija, raziskave in vesolje) z dne 9. marca 2011 o vmesni oceni sedmega okvirnega programa za raziskave, skupaj s skladom za financiranje na osnovi delitve tveganja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2009 z naslovom „Nova obzorja IKT – strategija za raziskovanja na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij v Evropi (KOM(2009)0184),

–  ob upoštevanju svojega predloga resolucije z dne 9. junija 2011 o praznovanju stote obletnice podelitve Nobelove nagrade Marie Sklodowski-Curie(5),

–  ob upoštevanju vodilne pobude iz strategije EVROPA 2020 „Evropa, gospodarna z viri“ (KOM(2011)0021),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0302/2011),

A.  ker se je Evropska komisija na podlagi pregleda proračuna odločila, da sproži razpravo za izboljšanje učinkovitosti pri financiranju raziskav in inovacij na nacionalni in evropski ravni ter za obravnavo dodeljevanja finančnih sredstev za programe raziskav in inovacij EU kot glavne prednostne naloge EU,

B.  ker je EU določila cilj, da je treba do leta 2020 izdatke za raziskave in razvoj povečati na 3 % BDP EU, ker pa številne države tega cilja še zdaleč niso dosegle, so še posebej pomembne javne in zasebne naložbe na tem področju,

C.  ker je iz sedanjega trenda razviden velik pritisk za zamrznitev ali celo zmanjšanje evropskega proračuna, kar je povezano z obdobjem hudih omejitev za nacionalne proračune, in ker so raziskave, razvoj in inovacije eno od področij, na katerih se je pokazala prava dodana vrednost evropskega sodelovanja – v nasprotju z nekaterimi drugimi proračunskimi postavkami –, iz česar je razvidno, da je treba razpoložljiva sredstva EU prerazporediti,

D.  ker prestajamo gospodarsko, socialno in okoljsko krizo (ki zelo različno vpliva na države članice EU) in ker so raziskave (tako temeljne kot aplikativne), izobraževanje in inovacije bistveni orodje za oživitev gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, pa tudi za opredelitev trajnostnega in vključujočega modela rasti,

E.  ker morajo EU in države članice najti načine, da se skupaj odzovejo na največje družbene, gospodarske, okoljske, demografske in etične izzive, s katerimi se srečujejo evropski narodi: staranje prebivalstva, zdravstvo, preskrbo s hrano, trajnostni razvoj, velike okoljske izzive itd., in ker morajo predlagane rešitve posameznike spodbuditi, da prevzamejo večjo odgovornost za svoja dejanja,

F.  ker druge regije in države sveta vedno več vlagajo v raziskave, razvoj in inovacije, zato bi morale biti naložbe EU na tem področju usmerjene v krepitev znanstvenih zmogljivosti, spodbujanje naložb v industriji in izboljšanje splošne konkurenčne zmožnosti EU; ker je treba v vsej „inovacijski verigi“ vzpostaviti sveženj usklajenih podpornih orodij, ki bodo zagotavljala ravnovesje med akademsko usmerjenim raziskovanjem, aplikativnimi znanstvenimi raziskavami in inovacijami,

G.  ker se financiranje EU za raziskave, razvoj in inovacije sicer povečuje, vendar največji del razpoložljivih sredstev v okviru različnih okvirnih shem in programov financiranja (vključno z obsežnimi projekti) še vedno lahko pridobijo znanstveno in tehnološko naprednejše države članice EU, zaradi česar ostajajo nekatere države članice in evropske regije slabše zastopane glede dostopa do financiranja, pa tudi udeležbe; ker se je treba za dokončanje evropskega raziskovalnega prostora usmeriti v odličnost v vseh delih Unije, strukturni skladi in kohezijski sklad pa so poglavitno orodje za to,

H.  ker so v EU še vedno velike in celo vse večje neenakosti glede nacionalnih zmogljivosti za financiranje raziskav in razvoja, industrijskih struktur in sistemov visokošolskega izobraževanja, te razlike pa se deloma odražajo tudi v splošni udeležbi v sedmem okvirnem programu za raziskave; ker je treba vzpostaviti mehanizme za uravnoteženje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti vseh držav članic in evropskih regij,

I.  ker bi bilo treba skupni strateški okvir oblikovati po istih načelih kot evropski raziskovalni prostor, pri čemer bi izkoristili ogromni neizkoriščeni potencial za uskladitev 27 različnih nacionalnih raziskovalnih strategij in programov ter s tem zmanjšali nepotrebno razdrobljenost,

J.  ker se velik pomen malih in srednjih podjetij za gospodarstvo in zaposlovanje v EU ne odraža tudi v ravni njihove udeležbe pri evropskih sredstvih za raziskave, razvoj in inovacije; ker bi morala udeležba tovrstnih podjetij v projektih raziskav, razvoja in inovacij doseči 15-odstotni delež in ker priznava, da je sodelovanje z industrijo spodbudilo občutna vlaganja industrije v raziskave, razvoj in inovacije, tako da sta poenostavitev in odprava odvečne birokracije nujen pogoj za uresničitev omenjenega cilja in za večjo udeležbo industrije kot celote;

K.  ker bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene bolezni ovirajo gospodarski razvoj, zlasti v državah v razvoju; ker tovrstne bolezni prizadenejo več kot milijardo ljudi in vsako leto povzročijo milijone smrtnih žrtev,

L.  ker na univerzah diplomira več kot 60 % študentk, večino visokih akademskih mest (na primer doktorskih in profesorskih) pa še vedno zasedajo moški,

M.  ker je bilo od ustanovitve Evropskega raziskovalnega sveta v letu 2007 za sredstva iz njegovega proračuna izbranih 1700 projektov, kar znaša okoli 2,5 milijarde EUR, pri čemer je bilo skoraj 90 % teh sredstev dodeljenih moškim kandidatom,

N.  ker ima vtis, da za raziskovalke obstaja problem „steklenega stropa“, kar pomeni, da je delež raziskovalk v obratnem sorazmerju z višino položaja v hierarhiji,

O.  ugotavlja, da so v izobraževalnih sistemih številnih držav članic na raziskovalnih področjih, kot je denimo naravoslovje, še vedno močno prisotni spolni stereotipi(6),

1.  pozdravlja zeleno knjigo Komisije, ki opredeljuje skupni strateški okvir za financiranje raziskav in inovacij, ter meni, da bi bilo treba v jedru tega novega okvira natančno oblikovati raziskovalne programe in sheme financiranja EU na podlagi raziskovalne in inovacijske politike Skupnosti ter raziskovalnih programov držav članic; je prepričan, da bi moral skupni strateški okvir uporabljati integriran pristop za večjo privlačnost in dostopnost za vse udeležence;

2.  meni, da imajo raziskovalni skladi in programi ter strukturni skladi in kohezijski sklad različne cilje in morajo zato ostati ločeni;

3.  priznava, da dosedanja sorazmerno nizka uporaba sedmega okvirnega programa v nekaterih državah članicah, pa tudi nezmanjšani razkorak med evropskimi regijami glede raziskovalne in inovacijske uspešnosti kljub prizadevanjem, da bi prek strukturnih skladov zmanjšali njihove zmogljivosti za raziskave in razvoj; je prepričan, da je treba izkoristiti potencial vseh regij za odličnost; zato meni, da so potrebni novi pristopi, s katerimi bi pomagali manj uspešnim regijam in državam članicam doseči odličnost in pametno regionalno specializacijo;

4.  poziva Komisijo, naj čimbolj poveča sinergijo med skupnim strateškim okvirom, strukturnimi skladi, Evropskim kmetijskim skladom, Evropskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za ribištvo ter naj razvije pristop z več skladi, upoštevaje, da imajo različne cilje; je prepričan, da bi lahko kohezijski instrumenti krepili razvoj odličnosti in vzpostavljanje zmogljivosti zaradi večje skladnosti z raziskavami in inovacijami na regionalni ravni; meni, da bo to omogočilo razvoj poti k odličnosti in bo te regije popeljalo do polnega sodelovanja v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije na osnovi kakovosti in odličnosti;

5.  predlaga, da bi lahko novi pristop zajemal financiranje dejavnosti, namenjenih posodabljanju univerz, nakupu znanstvene opreme, lokalnemu prenosu tehnologije, podpiranju ustanavljanja in osamosvajanja podjetij, razširjanju rezultatov raziskovalnih-razvojnih in inovacijskih projektov, večjim zmogljivostim programov za mednacionalno usposabljanje raziskovalcev, ustanavljanju najsodobnejših raziskovalnih središč, vzpostavljanju mrež in grozdov odličnosti, strokovno preverjeno medregionalno sodelovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij; je prepričan, da so se nekateri podporni ukrepi sedmega okvirnega programa izkazali za uspešne pri premostitvenih dejavnostih in bi jih bilo treba v skupnem strateškem okviru ohraniti;

6.  poziva države članice, naj razmislijo o financiranju Evropskega raziskovalnega sveta, programa Marie Curie ali projektov sodelovanja, ki sicer izpolnjujejo merilo odličnosti, vendar se jih zaradi pomanjkanja evropskih sredstev ne da financirati;

7.  poudarja, da je treba ohraniti ustrezne instrumente, s katerimi bo mogoče podpreti razvoj institucionalnih zmogljivosti regij na področju raziskovalne in inovacijske politike, saj je regionalna raven strateška vez za učinkovito združevanje financiranja iz okvirnega programa s financiranjem iz strukturnih skladov ter tesno povezana z lokalnimi podjetji, storitvami ter raziskovalnimi in izobraževalnimi središči;

8.  poziva, da bi glede na prihodnjo usmeritev kohezijske politike v strategijo Evropa 2020 naložili obvezno prednostno nalogo glede inovacij v regijah ,ki jih zajemata cilja 1 in 2, to pa se mora odražati tudi v dodeljevanju sredstev na vseh ravneh;

9.  meni, da bi morali lokalne in regionalne organe spodbujati k inovacijam, zlasti z nadaljevanjem in okrepitvijo izvajanja pobud, kot so „Regije znanja“, „Živi laboratoriji“ in „Pametna mesta“, v katerih prevladuje teritorialna razsežnost raziskav in razvoja;

10.  opozarja, da je pomembno ohraniti konvergenčne politike, ter poziva Komisijo, naj utrdi pot k odličnosti za tiste države članice in regije, ki so gospodarsko in socialno bolj ranljive ter v okvirnem programu premalo zastopane, na podlagi njihovih prednosti ter po učinkovitih in jasnih merilih, predvsem za znatno povečanje tamkajšnjega človeškega kapitala in raziskovalnih zmogljivosti;

11.  meni, da bi bil ustrezen instrument za razvoj evropskega raziskovalnega prostora objava razpisov za financiranje vrhunskih raziskovalnih centrov v prikrajšanih regijah; meni, da bi dodeljevanje pomoči v obliki razpisa povečalo dinamičnost in ustvarjalnost, kar lahko celo v strukturno šibkih regijah privede do uspešne izgradnje tehnoloških območij, ki bodo zagotavljala delovna mesta, usmerjena v prihodnost; meni, da bi morale v teh razpisih sodelovati skupine, ki bi vključevale po eno mednarodno priznano raziskovalno ustanovo in eno prikrajšano regijo in da bi bilo treba znanstvene pristope, na podlagi katerih bi zaprosili za financiranje, ocenjevati po načelu odličnosti; meni, da bi bilo obenem treba zahtevati izvedljivo celostno zasnovo, ki bi na primer s pomočjo strukturnih skladov in z vzpostavitvijo ustreznih okvirnih pogojev tvorila infrastrukturo in okolje, prikladno za raziskave in inovacije;

12.  priporoča, naj Komisija analizira možnosti za vzpostavitev vseevropskega skupnega sklada, ki bi se financiral iz strukturnih skladov in bi bil namenjen spodbujanju skupnih evropskih raziskav;

13.  meni, da verodostojnost okvirnega programa temelji na znanstveni kakovosti, zato meni, da je glavno merilo za financiranje raziskav odličnost; opozarja, da se narava odličnosti razlikuje glede na vrsto udeleženca ali naravo raziskovalnega in inovacijskega projekta (merilo odličnosti za raziskovalno ustanovo ni enako kot za posameznega raziskovalca ali za mala in srednja podjetja, razlikuje se pa tudi med temeljnimi in uporabnimi projekti); poudarja, da bi morala biti pomembna merila za industrijo in aplikativne raziskave, kjer je to potrebno, tehnične izboljšave, inovacije, pilotni projekti in oblikovanje trga;

14.  poziva k boljšemu usklajevanju in sinergiji med lokalnimi in regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi čezmejnimi raziskovalnimi in inovacijskimi strategijami, pri čemer je treba spoštovati posebnosti različnih okolij, obenem pa povečati možnosti za dopolnjevanje in sodelovanje med njimi; je prepričan, da so za večjo učinkovitost financiranja in sofinanciranja poglavitni izmenjava informacij in najboljše prakse, skupna prizadevanja za načrtovanje programov, preprosta in prožna pravila in instrumenti, po potrebi pa tudi konvergenca;

15.  je prepričan, da je Evropa dolžna uporabiti svoj veliki potencial na področju raziskav, tehnologije in inovacij ter prispevati k reševanju svetovnih družbenih izzivov, ki so:

16.  poudarja, da je pomembno zagotoviti kontinuiteto uspešnih instrumentov med sedmim okvirnim programom in skupnim strateškim okvirom, zlasti v tistih programih sodelovanja; poziva Komisijo, naj v doglednem času oceni učinkovitost sedanjih instrumentov pri doseganju specifičnih ciljev politike, in naj tiste, ki so manj učinkoviti ali pri katerih ni zaznati vidnega prispevka, prilagodi;

17.  poziva, naj se opravi neodvisna revizija – ki bi jo na primer opravilo Evropsko računsko sodišče v povezavi z nacionalnimi računskimi sodišči – o učinkovitosti javnih izdatkov za raziskave, ki jih izvajajo države članice, Evropska unija in lokalni organi;

18.  poziva Komisijo, naj okrepi prepoznavnost dodane vrednosti EU na področju raziskav in inovacij;

19.  poziva k usklajenim javnim in zasebnim prizadevanjem na evropski in nacionalni ravni za uresničitev cilja, da se za raziskave in razvoj namenijo 3 % BDP; poziva institucije EU in države članice, naj se nemudoma dogovorijo o natančnem načrtu za uresničitev tega cilja;

20.  poudarja, da si je treba prizadevati, da bi bili izdatki v skupnem strateškem okviru kolikor mogoče skladni s splošnimi političnimi cilji strategije Evropa 2020; poziva k jasni uskladitvi novih pobud, kot so Unija inovacij in drugi pomembni vodilni projekti;

21.  opozarja, da mora prihodnje financiranje raziskav in inovacij prispevati k cilju izoblikovanja evropskega raziskovalnega prostora z vzpostavljanjem sinergije in boljšim usklajevanjem različnih raziskovalno-razvojnih in inovacijskih politik in programov financiranja med EU, državami članicami in lokalnimi organi;

Na poti k novemu skupnemu strateškemu okviru

22.  poudarja, da bi morala biti v jedru skupnega strateškega okvira ideja, da je treba različno naravo in obseg raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov ter raznovrstne sheme financiranja organizirati tako, da bo poskrbljeno za skladnost, široko reprezentativnost, povezanost, preprostost in komplementarnost, in na ta način tlakovati pot k odličnosti;

23.  ugotavlja, da bi bilo treba v upravnih pravilih skupnega strateškega okvira, ki urejajo pogodbene postopke, upoštevati različne nacionalne predpise glede univerz in raziskovalnih centrov; zlasti pa poudarja, da mehanizem sofinanciranja ne bi smel delovati na škodo univerz in raziskovalnih inštitutov ter v nobenem primeru ne sme potisniti univerz v slabši položaj, kot so drugi akterji;

24.  poziva Komisijo, naj vzpostavi preprost in dostopen sistem za pospeševanje inovacij, vlaganje v projekte raziskav, razvoja in inovacij za spoprijemanje z vélikimi družbenimi izzivi, in naj uporabi resnično celosten pristop, pozornost pa nameni različnim odločilnim fazam v inovacijski in vrednostni verigi (od dobavitelja materiala do končnega izdelka);

25.  je prepričan, da je treba različne naloge znotraj skupnega strateškega okvira obravnavati ločeno, vendar v tesnem medsebojnem odnosu: Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo naj deluje predvsem kot mreža skupnosti znanja in inovacij, okvirni program za konkurenčnost in inovativnost pa naj se osredotoči na svojo prednost pri podpiranju inovativnih malih in srednjih podjetij; naslednji okvirni program naj obravnava raziskave kot celoto, strukturne sklade in kohezijski sklad pa je treba uporabiti bolj usmerjeno, vendar morajo ostati ločeni; meni, da bi morali projekti sodelovanja ostati hrbtenica skupnega strateškega okvira;

26.  poudarja, da je treba povečati prožnost skupnega strateškega okvira, ne le zato, da bi bilo mogoče sredstva prerazporejati med različnimi poglavji in razpisi, temveč tudi, da bi bil dovolj prožen, da bi omogočal dodeljevanje sredstev za obvladovanje velikih družbenih izzivov, ki bi se pojavili med proračunskim obdobjem;

27.  poziva k jasni opredelitvi splošnega sistema financiranja ter k tesnejšemu povezovanju raziskav, izobraževanja in inovacij; ker evropska politika raziskav, razvoja in inovacij ustvarja evropsko dodano vrednost in ker želimo doseči cilje strategije Evropa 2020, poziva k podvojitvi proračuna za raziskovalne in inovacijske programe EU za obdobje po letu 2014 (z izjemo enakovrstnega proračuna v strukturnih skladih in Evropske investicijske banke), saj bi bil to primeren odziv na sedanjo gospodarsko krizo in na velike skupne izzive; je prepričan, da bi moral biti smoter večjega javnega proračuna za raziskave omogočanje širših družbenih koristi in večja konkurenčnost; ponovno poudarja, da je treba okrepiti in razvijati naklonjenost vseh instrumentov EU raziskavam, razvoju in inovacijam, med drugim s tesnejšim sodelovanjem z Evropsko investicijsko banko in s poenostavitvijo postopkov za dostop do sredstev; zato predlaga nov organizacijski model, temelječ na treh različnih ravneh financiranja, katerega cilj bosta stabilnost in konvergenca;

Prva raven: gradnja zmogljivosti in infrastruktura

28.  ta raven bi morala zajemati sredstva EU za infrastrukturo (v širšem smislu sem sodi tudi institucionalna infrastruktura) in gradnjo zmogljivosti;

29.  shema financiranja na tej ravni zajema del okvirnega programa za program Zmogljivosti in pobude Marie Curie, evropski del financiranja za raziskovalno infrastrukturo in projekte, dostop do posojil Evropske investicijske banke (ki krijejo projekte, večje od 50 milijonov EUR, in sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja), nepovratna sredstva, povezana z zgoraj omenjenimi deli okvirnega programa, in sodelovanje s strukturnimi skladi za infrastrukturo;

30.  poziva k okrepitvi skupnega raziskovalnega središča kot notranjega dobavitelja znanstvenih in gospodarskih analiz za razvojne politike v skladu s strategijo Evropa 2020;

31.  poudarja, da bi bilo treba prihodnje obsežne projekte (reaktor ITER, Galileo, globalni nadzor okolja in varnosti (GMES)) financirati zunaj okvirnega programa, in sicer z oblikovanjem posebnih proračunskih vrstic, s čimer bi zagotovili pregledno in zanesljivo strukturo financiranja, obenem pa jih obdržali pod nadzorom in omejili možnost prekoračenja stroškov; predlaga, naj se ti projekti deloma financirajo z izdajo projektnih obveznic Evropske investicijske banke;

32.  poudarja osrednjo vlogo obsežne raziskovalne infrastrukture za razvoj evropskega raziskovalnega prostora in poziva k splošnim sredstvom EU, ki bi se dala zbrati za raziskovalno infrastrukturo, zlasti kjer so dobre možnosti za evropsko dodano vrednost, da poziva, da bi se dalo financiranje podaljšati še v čas po pripravljalni fazi ter naj se zagotovi odprt dostop na podlagi odličnosti;

Druga raven: raziskave, potencial, sodelovanje in konsolidacija

33.  ta raven bi morala biti namenjena splošnim temeljnim in aplikativnim raziskavam, družboslovju in humanistiki; pri usklajevanju bi sodelovale predvsem univerze in raziskovalni centri/inštituti; industrijski sektor, zlasti mala in srednja podjetja, bi bilo treba spodbujati k sodelovanju z visokošolskimi in javnimi raziskovalnimi središči, po potrebi tudi kot projektne koordinatorje; ta raven je največji delež skupnega strateškega okvira in bi morala biti namenjena razvoju močne znanstvene osnove tako na področju temeljnih kot tudi aplikativnih raziskav, ki je potrebna za spodbujanje inovacij;

34.  tu so ključne besede izvirnost in veljavnost zamisli, kakovost ter potencial za znanstveno odličnost in dodano vrednost projektov, sem pa spadajo raziskave z visokim tveganjem in projekti „netehnoloških“ in „socialnih“ inovacij; poslovni načrt in tržni potencial sta tudi pozitivna dejavnika, nista pa nujna za odobritev projekta;

35.  shemo financiranja na tej ravni krije sistem nepovratnih sredstev EU v okvirnem programu ob sodelovanju s strukturnimi skladi za raziskave, razvoj in inovacije; koristni bi bili sinergija teh dveh virov financiranja in poenostavitev interakcij med projekti, ki jih financirajo Evropska unija in zunanje finančne ustanove; nepovratna sredstva bi morala biti namenjena predvsem javnim in zasebnim raziskovalnim inštitutom ter inovativnim malim in srednjim podjetjem;

36.  poziva k večji prožnosti sheme za financiranje, da bi malim in srednjim podjetjem približali projekte sodelovanja, če bi jim shema omogočala, da se vključijo med samim izvajanjem projektov, kjer bi bilo to mogoče, in da bi v ta namen predvidevala odprto proračunsko postavko za projekt; meni, da bi mala in srednja podjetja na ta način jasneje videla priložnosti, saj bi se skrajšal čas od vstopa v projekt do trženja rezultatov;

37.  opominja, da se je Evropski raziskovalni svet izkazal za uspešnega pri promoviranju znanstvene odličnosti in kot pomembna prvina evropskega raziskovalnega prostora, ki ga krepi; poziva k nadaljnjim izboljšavam struktur in mehanizmov tega prostora in k spodbujanju njegovih instrumentov; poudarja, da je treba znatno povečati proračunski delež nepovratnih sredstev za mlade raziskovalce in ženske ter raziskovalce iz inovativnim malih in srednjih podjetij (skupine in posameznike), okrepiti dejavnosti in pobude Marie Curie in s tem okrepiti mobilnost (z uvedbo znanja kot „pete svoboščine“, poklicno napredovanje in sodelovanje med visokošolskimi krogi, javnimi raziskovalnimi inštituti in industrijo ter omogočiti dostop do raziskovalne infrastrukture; poziva, naj se industrija intenzivneje vključi v doktorske in podoktorske raziskovalne programe; poziva k izvajanju potrebnih ukrepov za zagotovitev dostojnih delovnih razmer za znanstvene delavce v EU, s čimer bi postala Evropa bolj mednarodno privlačna za raziskovalce, tako da bi se zoperstavili odhajanju specialistov in dosegli odličnost v Evropi;

38.  poudarja, da je treba mobilnost raziskovalcev v Evropi postaviti na prvo mesto, in poziva k okrepitvi ukrepov (na primer prenosljivost pokojnin in določbe socialne varnosti, vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, ukrepi za uskladitev družinskega in poklicnega življenja in raziskovalni kuponi, ki bi sledili raziskovalcu v drugo državo članico), ki bi prispevali k mobilnosti evropskih raziskovalcev, pripomogli ustaviti beg možganov in napravili raziskovalne poklice v EU privlačnejše; poziva k uvedbi elementa mobilnosti v nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta, kjer je mogoče; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za poenostavitev hitrega vzajemnega priznavanja visokošolskih učnih načrtov;

39.  meni, da obstajajo nadaljnje možnosti za razširitev koncepta Evropskega raziskovalnega sveta na skupne in večdisciplinarne raziskovalne projekte, če bi ohranili naravo „od spodaj navzgor“ in če bo glavno merilo za izbor znanstvena odličnost;

40.  pozdravlja vztrajen napredek proti uravnoteženi udeležbi žensk in moških v okvirnem programu; soglaša, da je treba ukrepe za povečanje sodelovanja žensk okrepiti v vsem poteku projektov in da mora Komisija poživiti svoj pristop k spodbujanju znanstvenic in se usmeriti v spodbujanje držav članic, da premostijo razlike med spoloma, še posebej z odpravljanjem specifičnih ovir za ženske; poudarja, da je treba uresničiti cilj 40-odstotne udeležbe žensk v okvirnem programu in svetovalnih odborih; poziva Komisijo, naj skupaj z Evropskim inštitutom za enakost spolov oblikuje akcijski načrt na področju spolov s kazalniki in cilji po spolih in naj spremlja njegovo izvajanje;

41.  v skladu z vključevanjem načela enakosti spolov poudarja, da moramo raziskovalcem na vseh ravneh dati možnost, da pri projektih, kjer je to mogoče, preložijo začetek prejemanja sredstev ali prekinejo projektno delo zaradi porodniškega ali očetovskega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, in jim omogočiti tudi, da pri projektih, kjer čas ne igra pomembne vloge, podaljšajo veljavnost sporazuma o financiranju na podlagi teh razlogov; poziva države članice, naj raziskovalcem zagotovijo te možnosti;

42.  poudarja, da so za celovito izvajanje evropskega raziskovalnega prostora potrebni zakonodajni ukrepi, ki bi vsem udeležencem iz EU omogočali sodelovanje v nacionalnih programih z javnimi razpisi posameznih držav, ki bi bili odprti za vse, in s sprejetjem ukrepov za uskladitev pravil, postopkov, pogodb in meril vrednotenja;

Tretja raven: trg in inovacije za skupne cilje

43.  ta raven bi bila namenjena razvoju in spodbujanju tržnega uveljavljanja inovativnih proizvodov in storitev ter ustvarjanju javne blaginje; pri tem ima osrednjo vlogo industrija, tudi inovativna mala in srednja podjetja, saj razvijajo nove proizvode, storitve in procese;

44.  glede na to, da je treba spodbujati mlade, da se udeležujejo raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ter podpirati mlade podjetnike, ki prispevajo k raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim dejavnostim ter rezultate uporabljajo za gospodarski in socialni razvoj svojih lokalnih ali regionalnih skupnosti, poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo program Erasmus za mlade podjetnike, tudi v sklopu prihodnjega večletnega finančnega okvira, in naj povečajo sredstva, namenjena temu programu;

45.  se zaveda, da je treba udeležbi malih in srednjih podjetij nameniti posebno pozornost, da se jim na prožen in učinkovit način omogoči uporaba novih zamisli in priložnosti, saj to odpira nove poti za inovacije; poudarja, da je opredelitev malih in srednjih podjetij po sektorjih predpogoj za njihovo uspešno udeležbo v skupnem strateškem okviru; ugotavlja, da je uspeh inovacijskih dejavnosti odvisen tudi od sposobnosti in izkušenj vodstvenega osebja;

46.  poudarja, da je treba izboljšati lokalni in evropski dostop malih in srednjih podjetij do raziskovalnih in inovacijskih storitev; meni, da so uspešni programi, na primer Eurostars, prinesli pomembne izkušnje v zvezi z izpolnjevanjem potreb inovativnih podjetij in jih je zato treba okrepiti; poziva k prizadevanjem na vseh ravneh, da bi oblikovali inovativne rešitve za konkretne potrebe javnega sektorja, in sicer s pritegnitvijo malih podjetij na razpise za zamisli, ki bi privedli do kratkoročnih razvojnih naročil;

47.  shemo financiranja za to raven krijejo sredstva EU, zagotovljena prek Evropskega tehnološkega inštituta, sredstva v povezavi s programom za konkurenčnost in inovacije, dostop do možnosti za povečanje kreditne bonitete pri Evropskem investicijskem skladu in do posebnih posojil pri Evropski investicijski banki (predvsem za kritje projektov, vrednih do 50 milijonov EUR) ter v sodelovanju s strukturnimi skladi za podjetništvo; v financiranju inovacijske politike EU pa en člen manjka, namreč instrumenti financiranja, ki bi ustrezali posebnim potrebam malih in srednjih podjetij; je prepričan, da bi evropskemu raziskovalnemu prostoru močno koristilo oblikovanje evropskega programa za mala in srednja podjetja, ki bi bil specializirana veja Evropske investicijske banke in v celoti namenjen inovacijskim projektom malih in srednjih podjetij, seveda po ustrezni preučitvi in oceni učinka;

48.  opominja, da se je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo izkazal za uspešno prvino evropskega raziskovalnega prostora, ki ga celo krepi; poudarja, da so potrebne bolj ozko usmerjene skupnosti znanja in inovacij in posledično tudi bolj zgoščena mreža z manjšim proračunom, kar bo zaradi nižjih stopenj letnih prispevkov omogočilo večje sodelovanje malih in srednjih podjetij; meni, da lahko te manjše skupnosti ustvarijo enotno žarišče v EU, kjer se bodo srečevali znanstveniki iz vse EU, da bi bolje konkurirali na svetovnem trgu;

49.  meni, da bi bilo treba za še večjo udeležbo malih in srednjih podjetij v programih razmisliti o nekaterih instrumentih financiranja in ukrepih:

50.  poziva k preskušanju novih in inovativnih metod financiranja, kot so projektne obveznice in inovacijski kuponi v EU, s čimer bi podjetjem omogočili, da ta sredstva porabijo neposredno v priznanih raziskovalnih središčih; meni,da naj se za te kupone ne zahteva poročanje o stroških, ker bodo njihovo uporabo potrdili centri, kjer bodo kuponi izkoriščeni; akreditacijske centre bi bilo mogoče vzpostaviti na nacionalni ali regionalni osnovi, preverjal pa bi jih evropski organ, na primer skupno raziskovalno središče; meni, da bi moral prispevek skupnega raziskovalnega središča k inovacijam v okvirnem programu vključevati tudi okrepljeno sodelovanje z industrijo;

51.  pozdravlja program EU za raziskave in inovacije v malih podjetjih (SBIR), katerega namen je prepoznavanje tehnološko usmerjenih izzivov javnega sektorja in financiranje projektov za raziskave in razvoj, da se poiščejo nove rešitve tako za stare kot tudi za novonastale težave;

o
o   o

52.  meni, da ne izvirajo vse inovacije iz raziskav, pa tudi, da niso namen vseh raziskav; zato meni, da bi morala predlagana reorganizacija zajeti ves razpon inovacijskih dejavnosti, od zasnove do trga, vključno z netehnološkimi, ekološkimi in socialnimi inovacijami; meni, da bi moralo to zajemati tudi promocijo inovativnih praks (na primer inovativna predkomercialna javna naročila, nagrade za spodbudo, politike v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in pobude za vodilne trge) in omogočanje njihovega razširjanja; poudarja, da bi morali pri spoprijemanju z velikimi izzivi in oblikovanju prednostnih področij skupnega strateškega okvira upoštevati tudi standardizacijo, vendar ne kot nov ločen instrument ali dejavnost;

53.  je seznanjen z dosedanjim uspehom programa za konkurenčnost in inovacije ter poudarja, da ga je bistveno nadaljevati in še naprej širiti, zlasti zato, da bi se okrepila inovativna mala in srednja podjetja, ki so gonilna sila evropskega gospodarstva;

54.  poudarja pa, da morajo nekateri instrumenti okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost postati naravni podaljšek prihodnjega okvirnega programa ter zagotavljati neprekinjenost evropskih raziskovalnih in inovacijskih projektov; meni, da bi bilo mogoče tehnologije, razvite v projektih okvirnega programa, razširiti na inovacijske projekte, in sicer:

55.  opominja, da sta izredno tekmovalna narava raziskovalnega, znanstvenega, tehnološkega in inovacijskega dela ter ohranjanje lokalne gradnje znanstvenih in inovacijskih zmogljivosti odvisna od določene stopnje podvajanja in razdrobljenosti, saj brez tega skupne raziskave ne bi bile mogoče;

56.  poudarja, da je treba za učinkovitejše privabljanje zasebnih naložb in zagotavljanje, da bodo raziskave in razvoj čim učinkoviteje prispevali k povečanju evropske konkurenčnosti, v okvirnem programu sprejeti ustrezne ukrepe za trden in učinkovit okvir za varstvo pravic intelektualne lastnine v zgodnji fazi raziskovalnega procesa;

57.  močno spodbuja izvajanje programov za usposabljanje vseh morebitnih udeležencev, zlasti o izvajanju pravil upravljanja, in poziva Komisijo, naj razvije merila za izbiro, vrednotenje in ocenjevanje projektov, pri čemer naj upošteva tudi utrjevanje poti k odličnosti; poziva Komisijo, naj sprejme proaktiven pristop, da bi pomagala javnim organom, zlasti v manj zastopanih državah članicah, izboljšati sistem upravljanja z izvajanjem ocenjevanja in izdajanjem priporočil tem organom, da bi izboljšali vloge za financiranje in vodenje projektov;

58.  ponavlja, da je za poenostavitev upravljanja v evropskem financiranju raziskav potreben kvantni preskok; je prepričan, da je osrednja prvina poenostavljanja premik s sedanjega pristopa nadzora k pristopu na osnovi zaupanja in dopuščanja tveganja, kar bi še posebej koristilo malim in srednjim podjetjem; poziva k izvajanju vseh opredeljenih ukrepov poenostavljanja v novem skupnem strateškem okviru, tudi večjega dopustnega tveganja napake, s splošnim sprejemanjem običajnih računovodskih praks, uporabo (prostovoljnih) pavšalnih plačil in zneskov, poenostavljenimi postopki za oddajo vlog in sklepanje pogodb, pravil o predfinanciranju in upravičenosti stroškov, občutnim zmanjšanjem zahtev za finančno in znanstveno poročanje, skrajšanjem časa do sklenitve pogodbe na največ šest mesecev, znatno skrajšanim časom do dodelitve podpore in izplačila sredstev ter več prožnosti pri tem, kako udeleženci organizirajo in vodijo svoje projekte in izbirajo partnerje;

59.  je prepričan, da bi s poenostavitvijo moralo priti do zmanjšanja kombinacij stopenj financiranja in metod izračunavanja posrednih stroškov v vseh shemah financiranja, ne da bi odpravili razlikovanje med univerzami, raziskovalnimi organizacijami in industrijo;

60.  priporoča, da se določi nekaj skupnih (upravnih, finančnih in organizacijskih) pravil in načel, ki bodo enostavna za razlago in bodo veljala za vse evropske raziskovalno-razvojne in inovacijske programe in instrumente,

61.  poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo dostop do evropskih raziskovalnih programov, na primer z vzpostavitvijo enotne kontaktne točke, načela en projekt – en dokument in foruma za izmenjavo dobre prakse; ob tem poudarja, da je potrebna zlahka dostopna enotna dostopna točka do svetovanja in finančne podpore za morebitne udeležence; graja premajhno preglednost in informacije o prihodnjih pozivih za zbiranje predlogov o raziskovalnih projektih, zaradi česar se raziskovalci in inštituti ne morejo ustrezno pripraviti, tako da ne morejo sodelovati;

62.  poudarja, da je treba za usklajeno politiko ustvarjanja evropske družbe, temelječe na znanju, okrepiti povezave med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami; poudarja, da bi moral skupni strateški okvir obravnavati in zajeti vso verigo znanja, na primer prek razvoja infrastrukture, standardizacije, programov usposabljanja in ukrepov v podporo ključnim tehnologijam; spodbuja vsakršno sodelovanje med univerzami, podjetji in raziskovalnimi inštituti ter verjame, da je njegov osrednji element prenos tehnologije; poziva, naj se zagotovijo praktični instrumenti za spodbujanje prenosa tehnologije iz raziskav v uporabo v industriji, tako v storitvenem kot proizvodnem sektorju;

63.  poziva k večji medvladni udeležbi pri ukrepih skupnega načrtovanja, kar bi okrepilo sodelovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij po vsej Evropi;

64.  poudarja, da so skupne tehnološke pobude in evropske tehnološke platforme pomembne, in priporoča, da se vsem javno-zasebnim partnerstvom ponudi poseben skupni okvir z jasnimi in poenostavljenimi skupnimi pogoji, tako da bo jasno ločena vloga zasebnega in javnega sektorja; poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za izboljšanje preglednosti in odprtega dostopa malih in srednjih podjetij in javnega raziskovalnega sektorja do tovrstnih instrumentov; poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo stanja, učinka in upravičenosti sedanjih različnih oblik javno-zasebnih partnerstev, preden bi jih konsolidirali ali podpirali ustanavljanje novih, zato da bi izboljšali njihovo upravljanje in zagotovili boljšo udeleženost najraznovrstnejših zainteresiranih strani pri pripravi raziskovalnih načrtov in omogočanju dostopa za nove udeležence; je tudi prepričan, da bi morali ti instrumenti v največji meri temeljiti na javnih prednostnih ciljih (kjer bi bili najbolj dragoceni družbeni in trajnostni rezultati) in pritegovati resnično zasebne naložbe;

65.  poudarja, da bi moral biti skupni strateški okvir privlačen mehanizem financiranja za akterje iz javnega in zasebnega sektorja (tudi nevladne organizacije in organizacije civilne družbe); je prepričan, da bi morali imeti vsi udeleženci, raziskovalno-razvojni in inovacijski projekti z velikim učinkom in evropske tehnološke platforme ustrezno vlogo v razpravah o določanju prednostnih nalog in dostop do raziskovalne infrastrukture;

Nekaj smernic za naslednji okvirni program

66.  zagovarja premik k pristopu na podlagi znanosti in poziva k odnosu na osnovi zaupanja do raziskovalcev in k večji meri sprejemanja tveganja do udeležencev v vseh fazah sistema financiranja, tudi pri vrednotenju znanosti in inovacijah; poziva k oblikovanju ustreznega modela financiranja za akademske raziskave v naslednjem okvirnem programu;

67.  meni, da skupni strateški okvir ne bi smel biti omejen samo na inovacije, ki temeljijo na raziskavah in tehnologiji, temveč bi moral podpirati tudi druge vire inovacij; poudarja, da veliko podjetij – predvsem mala in srednja – uporablja druge vire inovacij, na primer stranke, trge, uporabnike in celo zaposlene, ter da je ta oblika inovacij pogosto bolj praktična in usmerjena k reševanju konkretnih problemov, povezanih s postopki, storitvami ali izdelki, saj predlagane rešitve pogosto prešinejo zaposlene, ki so najbližje proizvodnemu procesu, trge in stranke; meni, da bi morala EU okrepiti praktične inovacije delavcev;

68.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prekoračeni stroški po programu Horizon 2020 revidirani; poziva Komisijo, naj analizira, kolikšen delež prekoračenih stroškov je v sedmem okvirnem programu, in naj predlaga, kako bi jih čim bolj zmanjšali;

69.  poziva, naj raziskovalni program sodelovanja v osrčju okvirnega programa, saj krepi sinergijo ter povečuje in pospešuje vpliv in razširjanje raziskovalnih projektov s svetovno uveljavljenimi partnerji iz EU in zunaj EU; je prepričan, da bi moralo biti financiranje sodelovanja v raziskavah tematsko bolj prožno (širše zastavljeni razpisi) in imeti na voljo uporabnikom prijazno ureditev, da bi privabilo izredne znanstvenike in ustrezalo potrebam velikih konzorcijev in manjših skupin; meni, da morali zaobjeti vso inovacijsko verigo od predhodnih raziskav do obsežnih pilotnih projektov in predstavitev ter po potrebi omogočiti namenski proračun sektorjem, ki so razvili strateško vizijo za spoprijemanje z družbenimi izzivi s pomočjo dolgoročnih naložbenih ciklusov;

70.  izraža pomisleke glede učinkovitosti uporabe sredstev za ustvarjanje raziskovalnih mrež odličnosti, organizacijo konferenc in prireditev ter poziva k ukrepom za okrepitev elektronskega mreženja na področju raziskav in inovacij ter k razširjanju rezultatov raziskav prek interneta;

71.  dvomi, da je pogosto mogoče financirati samo en predlog iz javnega razpisa, a se tako tratijo sredstva, vložena v pripravo in vrednotenje predlogov, odlične ideje pa ostanejo brez financiranja; poziva Komisijo, naj razmisli o možnem financiranju odličnih, neizbranih predlogov prek dodatnega raziskovalnega proračuna (ki bi dopolnjeval sredstva za raziskave), kamor bi pritegnili sredstva držav članic ter regionalnih in strukturnih skladov;

72.  poziva h konsolidaciji večdisciplinarnih in transdisciplinarnih raziskav in k priznanju njihove socialne razsežnosti; ob tem želi spomniti, da bi bilo treba velike družbene izzive reševati tako s tehnološkim odzivanjem kakor tudi z evropskimi družboslovnimi in humanističnimi raziskavami ter socialnimi inovacijami, ki ostajajo poglavitno orodje za uspešno spoprijemanje s temi izzivi; zato je prepričan, da bi bilo treba v skupnem strateškem okviru zagotoviti neodvisno tematsko področje, ki bi zajemalo družboslovne in ekonomske znanosti in humanistiko, in ga kot večjo sestavino vključiti v vse ukrepe, ki tečejo po opredeljenih načrtih;

73.  da bi še nadalje spodbujali zanimanje in udeležbo državljanov in civilne družbe v raziskavah, poziva k nadaljevanju podprograma „Znanost v družbi“ kot samostojne teme in tudi k njegovemu horizontalnemu širjenju, da bi zajel velike družbene izzive; poleg tega meni, da bi morala Komisija podpirati nadaljnji razvoj in širše razširjanje etičnih smernic ter nadaljnji razvoj instrumentov, namenjenih organizacijam civilne družbe;

74.  poziva k preglednejšemu in bolj participativnemu določanju raziskovalnih prednostih nalog in ciljev z uravnoteženo udeležbo vseh sodelujočih, vključno z znanstveno skupnostjo, raziskovalci (tudi iz manjših raziskovalnih organizacij), javnim sektorjem, organizacijami civilne družbe ter malimi in srednjimi podjetji; poziva k ustanovitvi posebne platforme za dialog med organizacijami civilne družbe in raziskovalci ter za določitev prednostnih področij raziskav v posameznih sektorjih; meni, da bi bilo treba spodbujati tudi posebne platforme za tesnejše sodelovanje malih in srednjih podjetij in raziskovalcev;

75.  meni, da ni pomembno ocenjevanje in vrednotenje posameznih raziskovalnih programov samo z ekonomskega vidika, temveč tudi vrednotenje z družbenega in etičnega vidika ter vidika trajnosti, ki ga je treba izboljšati in širše spodbujati tako na evropski kot na nacionalni ravni; podpira pobude Komisije na tem področju, na primer razvoj načel odgovornih raziskav in inovacij, ter spodbuja njihovo nadaljnjo promocijo in uporabo;

76.  poziva k ravnovesju med projekti od spodaj navzgor (skupnimi, kot je sedanja odprta shema za prihodnje in nastajajoče tehnologije) in projekti od zgoraj navzdol (veliki družbeni izzivi), pa tudi k omogočanju manjših projektov in sodelovalnih raziskav od spodaj navzgor; meni, da bi z zmanjšanjem ovir za vstop v projekte sodelovanja dosegli močnejše znanstvene zmogljivosti; je prepričan, da je treba strateške prednostne naloge kombinirati s porajajočimi se problemi; poziva Komisijo, naj pripravi študijo o najboljšem razmerju med tema vrstama projektov z vidika družbene odgovornosti in finančne izvedljivosti; poudarja, da se je treba pri določanju raziskovalnih načrtov posvetovati in sodelovati z raziskovalci, industrijo in akterji civilne družbe;

77.  podpira male in srednje projekte kot težišče financiranja raziskav v prihodnje; meni, da lahko univerze in mala in srednja podjetja lažje in z manj stroški upravljajo male in srednje projekte; na ta način bodo lahko povečali dosedanjo nezadovoljivo količino vlog;

78.  meni, da se lahko v primerih, ko inovacijski modeli ne izpolnjujejo nekaterih družbenih potreb, uporabijo novi javni sistemi izdajanja dovoljenj in nagrade za spodbujanje inovacij, zato da se raziskave osredotočijo na nova področja in da se zagotovi učinkovitost javnih izdatkov; poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje pilotno pobudo za nagrade za spodbujanje v zdravstvu;

79.  poziva k usklajenemu obravnavanju celotne raziskovalne, razvojne in inovacijske verige z izvajanjem predpisov glede preglednosti in jasnim usklajevanjem med različnimi generalnimi direktorati Komisije, ki so pristojni za financiranje raziskav in inovacij;

80.  poziva, naj se po potrebi poglobi dvostransko mednarodno sodelovanje s strateškimi partnerji Evropske unije, tudi s hitro rastočimi državami, kot so države BRIK, da bi bolje reševali svetovne izzive; opominja, da bi poenostavljeni postopki in skrajšani kratki roki za odobritev vlog privabili k sodelovanju raziskovalce iz tretjih držav; poudarja, da je treba okrepiti razvoj znanstvenih zmogljivosti v sosednjih državah na podlagi boljšega usklajevanja skupnega strateškega okvira z instrumenti sosedske politike EU; je prepričan, da sta učinkovita okrepitev gradnje zmogljivosti in vzpostavitev pravičnih in obsežnih partnerstev z državami v razvoju odločilnega pomena za spodbuditev trajnostnega razvoja teh držav;

81.  meni, da bi se morali izogibati sodelovanju na področju raziskav z morebitno dvojno rabo s tretjimi državami, ki ne spoštujejo človekovih pravic, resolucij OZN in mednarodnega prava;

o
o   o

82.  naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0256. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0236. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0401. (4) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 104. (5) B7-0343/2011. (6) Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2008 o ženskah in znanosti, odstavek 2 (UL C 279 E, 19.11.2009, str. 40).