Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu z naslovom „Sistem Evropskih šol v letu 2009“ (KOM(2010)0595),

–  ob upoštevanju Konvencije o statutu Evropskih šol(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2005 o možnostih za razvoj sistema Evropskih šol(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je začela veljati 3. maja 2008 in jo je Evropska unija ratificirala 23. decembra 2010, ter zlasti njenega člena 24(4),

–  ob upoštevanju letnega poročila generalnega sekretarja Evropskih šol, predstavljenega svetu guvernerjev na sestankih 12., 13. in 14. aprila 2011 v Bruslju,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za pravne zadeve (A7-0293/2011),

A.  ker je v členu 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije poudarjeno, da Evropska unija prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov, pa tudi njihovo kulturno in jezikovno raznolikost,

B.  ker je v preambuli h Konvenciji o Statutu Evropskih šol iz leta 1994 navedeno, da je sistem Evropskih šol sistem posebne vrste in da predstavlja obliko sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Evropskimi skupnostmi ter hkrati v celoti priznava odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo njihovega izobraževalnega sistema ter za njihovo kulturno in jezikovno raznolikost,

C.  ker člen 1 konvencije dopušča, da šole obiskujejo tudi drugi otroci v mejah, ki jih določi svet guvernerjev, ki v skladu s točko II.7 poglavja XII zbirke sklepov sveta guvernerjev status kategorije I lahko dodeli „uslužbencem katere koli organizacije Skupnosti, ustanovljene z aktom institucij Skupnosti, in uslužbencem drugih organizacij, ki jih priznava svet guvernerjev“,

D.  ker Evropske šole učencem omogočajo, da uveljavljajo svojo kulturno identiteto in pridobijo visoko raven znanja vsaj dveh jezikov, med drugim maternega jezika, katerega učenje se spodbuja od zelo zgodnje starosti, ter tako poudarjajo pomen večkulturnosti in spodbujajo vzajemno razumevanje in spoštovanje,

E.  ker se Evropske šole ne morejo vključiti v mednarodne šole, saj ne obstajajo zato, da bi staršem ponudile možnost posebne vrste šolanja njihovih otrok, temveč je zanje značilno izobraževanje otrok v maternem jeziku in razvoj evropske razsežnosti v izobraževanju,

F.  ker bi bilo treba izboljšati sistem delovanja Evropskih šol, ki od začetka temelji na medvladni konvenciji, in ker ga bo treba opreti na zakonsko podlago, ki bo omogočila njegovo poenostavitev ter povečanje njegove preglednosti in učinkovitosti,

G.  ker je aprila 2009 svet guvernerjev odobril reformo sistema Evropskih šol,

H.  ker več kot petdesetletne izkušnje delovanja Evropskih šol kažejo, da je ta sistem s svojim izobraževalnim modelom edinstven in privlačen; ker je eden od ciljev reforme odprtje tega sistema in evropske mature za druge učence v Uniji; ker brez temeljne spremembe pravnega statusa, na katerem temelji celoten sistem, ni mogoče uspešno doseči ciljev reforme,

I.  ker je Komisija leta 2009 v svojem poročilu o sistemu Evropskih šol(5) opozorila na nenehne in vse hujše sistemske težave, kot so pomanjkanje napotenih učiteljev ali zamude oziroma neizpolnitev obveznosti na področju zagotovitve ustrezne infrastrukture v šolah, kar neposredno vpliva na kakovost izobraževanja, politiko vpisa, kakovost življenja učencev, staršev in učiteljev ter finančne vidike delovanja šol,

J.  ker se v šolah v Bruslju in Luksemburgu soočajo s pomanjkanjem šolskih stavb in infrastrukture, ki škodi kakovosti poučevanja in onemogoča odpiranje šol za druge otroke, katerih starši niso zaposleni v institucijah; ker je treba vsem učencem zagotoviti enako kakovost izobrazbe, ne glede na materni jezik, kraj šolanja ali kategorijo,

K.  ker je bil glavni cilj reforme Evropskih šol v letu 2009 odprtje teh šol za širši in bolj raznolik vpis ter hkrati zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema,

L.  ker bi bilo treba način poučevanja, na katerem temeljijo Evropske šole, spodbujati tudi v državah članicah, saj zagotavlja dodano vrednost, in ga vključiti v njihove učne sisteme,

M.  ker je v istem učnem sistemu, ki se konča s pridobitvijo le ene diplome, to je evropskega maturitetnega spričevala, težko združiti učence iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij, katerih nadarjenosti in sposobnosti so lahko zelo različne, in ker je zato treba predvideti ustrezno spremljanje za učence s posebnimi učnimi potrebami,

N.  ker je zato treba poleg evropskega maturitetnega spričevala predvideti uvedbo še drugačnega potrdila o dokončanju šolanja za učence, ki se usmerijo v izobraževanje za pridobitev poklica,

O.  ker je Evropski parlament v resoluciji z dne 8. septembra 2005 med drugim zahteval, da se uvede pilotni projekt za otroke s posebnimi učnimi potrebami; ker je bilo za ta namen v proračunu EU za leto 2008 dodeljenih 200 000 EUR in ker se je ta znesek nazadnje uporabil za financiranje študije o politiki in praksi glede učenja učencev s posebnimi učnimi potrebami v Evropskih šolah,

P.  ker je v členu 4 Konvencije o statutu Evropskih šol določeno, da je za spodbujanje zbliževanja učencev različnih jezikovnih oddelkov, pospeševanje medsebojnega razumevanja ter izboljšanje znanja jezikov predvidenih nekaj skupnih ur pouka v katerem koli jeziku Skupnosti za učence istih razredov, če okoliščine upravičujejo njegovo uporabo,

Q.  ker Evropske šole v skladu s členom 25 Konvencije o statutu Evropskih šol financirajo predvsem države članice s svojimi prispevki za plačila začasno premeščenih učiteljev, ki so predstavljali 21 % proračuna Evropskih šol v letu 2010, in Evropska unija z izravnalnim prispevkom, ki je namenjen kritju razlike med skupnimi odhodki šol in skupnimi drugimi prihodki in je znašal približno 58 % proračuna Evropskih šol v letu 2010; ker so Evropske šole prek sveta guvernerjev odvisne od medvladnega izvršnega organa,

R.  ker je v členu 25 določeno tudi, da se lahko proračun Evropskih šol financira s finančnim prispevkom držav članic, o katerem soglasno odloča svet guvernerjev,

S.  ker ima gospodarska kriza posledice na financiranje Evropskih šol, zaradi česar je Komisija pozvala k reformi z namenom racionalizacije stroškov šol; ker po drugi strani ne bi smeli dovoliti, da bi to vplivalo na izobraževanje ranljivih otrok z učnimi težavami in posebnimi potrebami ali na poučevanje v maternem jeziku oziroma privedlo do krčenja poučevanja v jezikih, ki niso francoščina, nemščina in angleščina,

T.  ker po zadnjih dveh širitvah EU število učencev brez lastnega jezikovnega oddelka (SWALS) neprestano narašča in ker ti učenci zaradi tega ne bi smeli biti na noben način prikrajšani,

U.  ker je neposredni razlog za večje število učencev Evropskih šol kadrovska politika institucij EU po letu 2004, na podlagi katere so zaposlili osebje, mlajše od 30 let, v tem času so si ti mladi uradniki ustvarili družine in nato svoje otroke vpisali v Evropske šole;

V.  ker imajo učenci brez lastnega jezikovnega oddelka pomoč pri učenju jezika jezikovnega oddelka, ki ga obiskujejo, da lahko sledijo pouku, nekaj ur tedensko pa tudi ure v maternem jeziku, ki so nujne za ohranitev vezi s svojim maternim jezikom in kulturo,

W.  ker je bil v letu 2004 določen poseben prispevek od plač uradnikov, namenjen Evropskim šolam, ki naj bi odražal stroške socialne politike, izboljšanja delovnih razmer in Evropskih šol,

Splošne ugotovitve

1.  obžaluje, ker se Evropske šole pogosto neupravičeno obravnavajo kot elitistične šole oziroma kot luksuz in ne kot nuja, saj je njihova naloga pravzaprav poučevanje v maternem jeziku za učence, ki imajo starše, od katerih se lahko zahteva, da zamenjajo kraj službovanja ali se vrnejo v svojo državo, ter razvijanje evropske razsežnosti v izobraževanju;

2.  opominja, da ta posebni učni sistem omogoča, da se učenci vseh predmetov (zlasti naravoslovja) učijo v svojem maternem jeziku in z usposobljenimi učitelji ali kot učenci brez lastnega jezikovnega oddelka s potrebno pomočjo pri učenju in urami za ohranjanje njihovega maternega jezika;

Organizacija in širjenje sistema ter evropske mature

3.  meni, da ta posebni izobraževalni sistem učencem omogoča, da se vseh predmetov učijo v večkulturnem in večjezičnem okolju ter z usposobljenimi učitelji, hkrati pa ohranjajo svoj materni jezik;

4.  meni, da bi morale Evropske šole kot odličen izobraževalni zgled, ki temelji na preizkušeni pedagogiki, postati vzor evropskega izobraževanja, temelječega na razširjanju evropske kulture, vrednot in jezikov, ter da bi vključitev nekaterih značilnosti tega modela, kot je poudarek na znanju tujih jezikov, v nacionalne in regionalne izobraževalne sisteme olajšal poklicno mobilnost ter spodbudil večjezičnost in evropsko povezovanje;

5.  meni, da imajo Evropske šole v svojih skupnostih pomembno vlogo;

6.  meni, da bi morale Evropske šole delovati tudi kot spodbujevalke večkulturnosti in večjezičnosti ter kot vzor varovanja in spodbujanja jezikov, ki se na mednarodni ravni manj uporabljajo; meni, da majhno število učencev za učenje v določenem jeziku ne bi smelo biti razlog za prenehanje poučevanja v tem jeziku, pri čemer je treba upoštevati, da je učenje v maternem jeziku temeljno načelo Evropskih šol;

7.  opozarja na potrebo po večji združljivosti šolskega programa Evropskih šol z nacionalnimi izobraževalnimi sistemi za lažjo in hitro ponovno vključitev učencev po vrnitvi v njihove matične države;

8.  meni, da mora proračunske omejitve, ki jih morajo sprejeti Evropske šole, na drugi strani spremljati dejansko povečanje njihove samostojnosti na področju upravljanja ter virov za uresničevanje te samostojnosti, na primer tako, da se šolam omogoči, da poiščejo druge vire financiranja, v skladu s cilji, zastavljenimi v času reforme leta 2009; meni tudi, da organizacijska reforma, ki jo bo treba izvesti, ne bi smela negativno vplivati na temeljna načela Evropskih šol;

9.  meni, da bi bila večja proračunska samostojnost vsake ustanove lahko učinkovita rešitev za boljše upravljanje sredstev, dodeljenih Evropskim šolam; poudarja, da je to treba uresničiti izključno na podlagi ocene Komisije, da bo večja stopnja samostojnosti šolam zanesljivo koristila.

10.  poudarja, da za Evropske šole trenutno velja pravna negotovost, ki se kaže v obliki nejasnega pravnega in jurisdikcijskega statusa aktov, ki jih sprejmejo organi šol, nezadostnih možnosti za ugovarjanje tem aktom pred nacionalnimi sodišči in pomanjkanja možnosti za dostop do Evropskega varuha človekovih pravic;

11.  meni, da je sedanji medvladni pravni status Evropskih šol dosegel svoje meje in ga je treba korenito spremeniti; meni, da ga je treba spremeniti tako, da bo mogoče z ukrepi Unije podpreti, uskladiti ali dopolniti ukrepe držav članic, ne da bi pri tem nadomestili njihove pristojnosti, ter sprejeti pravno zavezujoče akte v zvezi s tem v smislu členov 2 in 6 PDEU;

12.  poudarja, da morajo Evropske šole temeljiti na ustrezni pravni podlagi na področju pristojnosti Evropske unije, ter upa, da se lahko generalni direktorat Komisije za izobraževanje in kulturo, skupaj z odborom Parlamenta za kulturo in izobraževanje, ki je v skladu s Prilogo VII k Poslovniku Evropskega parlamenta pristojen za spodbujanje sistema Evropskih šol, vključi v vse razprave o tej zadevi in tudi v vse razprave o prihodnosti teh šol;

13.  meni, da je treba Evropske šole prenesti pod okrilje Unije; meni, da bi ustrezno pravno podlago lahko zagotovil člen 165 PDEU, kjer je navedeno: „Unija prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov, pa tudi njihovo kulturno in jezikovno raznolikost“ in kjer so poleg tega opredeljeni cilji delovanja Unije, ki ustrezajo ciljem Evropskih šol;

14.  poziva svet guvernerjev, naj bolje predvidi potrebe po infrastrukturi ter naj sprejme ukrepe, ki bodo omogočili zadovoljitev povpraševanja po šolanju v Evropskih šolah; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo razvoj šol vrste II in III;

15.  spodbuja države članice in regionalne vlade z zakonodajnimi pristojnostmi na področju izobraževanja, naj podprejo koncept Evropskih šol v svojih državah z organiziranjem kampanj za osveščanje o evropskem izobraževanju, s promocijo evropske mature in z ustanavljanjem pilotskih ustanov, kot predvideva cilj odprtja sistema, določen v okviru reforme iz leta 2009, in sicer da bi spodbudili dostop do evropskega načina učenja in evropske mature v različnih državah članicah;

16.  spodbuja države članice, naj pri razvijanju šolskih programov medsebojno sodelujejo, pri čemer naj črpajo iz izobraževalnih izkušenj Evropskih šol, da bi se nacionalni sistemi in sistem Evropskih šol čim bolj približali; poudarja posebno vlogo učnih načrtov za jezike, zgodovino in zemljepis pri krepitvi skupne evropske identitete; ponovno poziva države članice, naj spodbujajo vključitev posebnih predmetov o ozadju, ciljih in delovanju Evropske unije in njenih institucij, s pomočjo katerih se bodo mladi čutili bolj povezani s procesom evropskega povezovanja, v izobraževanje na maturitetni ali enakovredni ravni;

17.  poziva države članice, naj nadaljujejo skupni razmislek o najboljšem načinu za uresničevanje volje po odprtju sistema;

18.  priporoča državam članicam, naj v svojih šolskih sistemih spodbujajo nekatere zamisli iz sistema Evropskih šol, da se od najzgodnejše starosti oblikujejo evropski državljani;

19.  poziva osrednji organ za vpis, naj za vse starše, ki svojim otrokom niso zagotovili mesta na izbrani šoli, ustanovi forum za izmenjave, ki bo omogočal premestitev teh otrok na želeno šolo prek izmenjav z drugimi učenci;

20.  opozarja, da se lahko maturanti Evropskih šol v skladu s členom 5 Konvencije o statutu Evropskih šol vpišejo na vse univerze v Evropski uniji z enakimi pravicami kot državljani zadevne države z enakovrednimi kvalifikacijami, ter poziva države članice, naj nadzorujejo spoštovanje teh določb, da bi bila evropska matura samodejno priznana v vseh državah članicah, s čimer bi se preprečila vsaka vrsta diskriminacije med učenci Evropskih šol in tistimi, ki imajo enakovredne nacionalne kvalifikacije;

21.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele vse njihove univerze in visokošolske ustanove v zvezi s priznavanjem izobrazbe učencev Evropskih šol in učencev nacionalnih šol enake zahteve in da bodo ti učenci za svojo izobrazbo dobili enake kreditne točke ter s tem enake možnosti in priložnosti za vpis v visokošolske programe;

22.  spodbuja države članice in regionalne vlade z zakonodajnimi pristojnostmi na področju izobraževanja, naj akreditirajo ustrezen delež svojih javnih šol, da bodo učencem na koncu srednje šole lahko podelile evropska maturitetna spričevala;

23.  poziva svet guvernerjev k dejavnemu razvoju Evropskih šol po zgledu najboljših šolskih sistemov na svetu, kot jih prikazujejo raziskave PISA, in spodbuja pobratenja med Evropskimi šolami in nacionalnimi šolami, s čimer bi se spodbujale izmenjave učencev in učiteljev ter bi se povečala zavest o sistemu Evropskih šol v državah članicah, podobno kot v okviru programa Comenius;

Proračunski vidiki

24.  ugotavlja, da prihodki ostajajo enaki ali se znižujejo, zlasti zaradi zavrnitve vpisa učencev iz pogodbenih ustanov ali iz družin, ki ne delajo v institucijah Unije, zaradi pomanjkanja mest, in odločno poziva k iskanju novih rešitev ob upoštevanju dodatnih finančnih sredstev s strani mobilnih delavcev iz zasebnega sektorja in drugih mednarodnih institucij;

25.  ugotavlja, da je sicer treba pri upravljanju šol razumno ravnati z denarjem, vendar poudarja, da poskusi za zmanjšanje izdatkov ne smejo ogroziti temeljnih načel, po katerih delujejo Evropske šole, kot je poučevanje v maternem jeziku z učitelji, ki so materni govorci, ne smejo vplivati na temeljne predmete šolskega programa, kot so naravoslovne vede in matematika, ter ne smejo zniževati kakovosti šolanja; poudarja, da je treba v Evropskih šolah zagotoviti enake in enakovredne učne pogoje učencem vseh jezikovnih skupnosti;

26.  poziva Evropsko unijo, naj določi svoj proračunski prispevek tako, da bo upoštevala ta načela in bo ustrezno poskrbljeno za učence s posebnimi učnimi potrebami ali tiste, ki se soočajo z drugimi učnimi težavami, ki terjajo posebno podporo, in naj predloži natančno razdelan prikaz sredstev, namenjenih učencem s posebnimi učnimi potrebami, da bi se ta sredstva karseda dobro izkoristila; poziva Komisijo, naj, preden odloči o kakršnih koli proračunskih spremembah, v sodelovanju s šolami in združenji staršev/učiteljev pripravi oceno učinka različnih možnosti racionalizacije sistema, pri čemer naj preuči tudi izobraževalne vidike;

27.  meni, da je treba kratkoročno spoštovati obveze Evropske unije, obenem pa upoštevati splošne razmere proračunskih omejitev na ravni Unije in držav članic; ugotavlja, da osnutek proračuna za leto 2012 predvideva 1,7-odstotno povečanje sredstev za Evropske šole, hkrati pa je morala Komisija zaradi proračunskih težav predlagati zamrznitev svojih upravnih odhodkov in 1,3-odstotno povečanje upravnih odhodkov za evropske institucije na splošno; se obvezuje, da bo skrbno preučil odobrena sredstva v zadevnih proračunskih vrsticah, da se zadosti vsem proračunskim potrebam;

28.  poudarja, da je Unija nesorazmerno malo vpletena v Evropske šole v primerjavi s tem, koliko sredstev iz svojega proračuna jim nameni;

29.  poudarja, da predlagana zmanjšanja proračunov Evropskih šol predstavljajo resno grožnjo za kakovost izobraževanja in pravilno delovanje Evropskih šol, zato nasprotuje vsakršnim zmanjšanjem proračuna;

30.  meni, da je veliko sistemskih težav posledica neizpolnjevanja obveznosti držav članic; opozarja, da ni pravnih jamstev za izpolnitev obveznosti držav članic iz konvencije;

31.  ugotavlja, da se nekatere države čedalje bolj otepajo svojih obveznosti v zvezi z začasno premestitvijo profesorjev s pretvezo, da obstaja velika razlika med odstotkom učencev njihove narodnosti in prispevkom, ki bi ga morale nameniti v šolski proračun;

32.  poudarja, da mora tudi mehanizem razporejanja stroškov spodbujati pravičnejši sistem plačevanja šolnin, ki se zaračunavajo staršem, ki niso zaposleni v evropskih institucijah ali podjetjih, ki so podpisala pogodbo z Evropskimi šolami;

33.  poziva Komisijo, naj predvidi oblikovanje sistema rezervnih seznamov za zapolnitev delovnih mest, ki jih ne morejo zasesti začasno premeščeni profesorji, in tistih mest, ki jih morajo zasesti lokalno najeti predavatelji, da bi tako zagotovili pokritje potreb po učiteljih ter kakovost in kontinuiteto izobraževanja;

34.  spodbuja ustanovitev novih jezikovnih oddelkov, takoj ko je doseženo zadostno število učencev, kar bo učencem, ki nimajo svojega jezikovnega oddelka, omogočilo učenje v njihovem maternem jeziku in preprečilo diskriminacijo glede na učence iz drugih jezikovnih oddelkov ter omejilo stroške zaradi posebnega statusa učencev brez lastnega jezikovnega oddelka;

35.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je pomanjkanje začasno premeščenega osebja treba nadomestiti z zaposlovanjem lokalnih učiteljev, ki jih bodo plačevale šole; poziva svet guvernerjev, naj poskrbi, da bodo države članice, ki ne prispevajo osebja, plačevale ustrezne nadomestne zneske v šolski proračun;

36.  meni, da sedanji sistem financiranja nesorazmerno obremenjuje nekatere države članice, ki morajo prispevati osebje in šolsko infrastrukturo, ter od sveta guvernerjev zahteva, naj pregleda sistem financiranja šol in zaposlovanja profesorjev;

37.  ponovno poudarja, da mora imeti financiranje Evropskih šol zanesljivo in ustrezno osnovo, da bo mogoče izpolniti obveze iz konvencije in Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, zagotoviti kakovost poučevanja pa tudi enake in enakovredne pogoje poučevanja za otroke vseh jezikovnih skupnosti v Evropskih šolah; je seznanjen z nedavno peticijo združenj staršev učencev in učiteljev Evropskih šol v Bruslju, ki opozarja, da bi predlagano zmanjšanje sredstev resno ogrozilo kakovost izobraževanja in ustrezno delovanje Evropskih šol, zato nasprotuje vsakršnemu zmanjšanju proračuna;

38.  poziva Komisijo, naj sprejme določbe za določitev odstotka za posebni prispevek za Evropske šole;

39.  poudarja, da je dolgoročno pomembno zagotoviti bolj pregleden finančni prispevek Evropske unije ter narediti več za zagotavljanje odprtosti in raznolikosti šol, poleg tega pa uvesti tudi trajnosten sistem financiranja; glede tega poziva Komisijo, naj pojasni, kako je bila porabljena posebna dajatev; poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi najnovejše stanje pri izvajanju reforme iz leta 2009 ter finančne potrebe v prihodnjih letih, zlasti glede stavbne politike;

Pedagoški vidik

40.  želi, da se v skladu s členom 4 Konvencije o statutu Evropskih šol, ki spodbuja zbliževanje učencev različnih jezikovnih oddelkov in pospeševanje medsebojnega razumevanja s poučevanjem nekaterih predmetov v skupnih razredih na isti ravni, predvidi splošna uporaba tako imenovanih delovnih jezikov za poučevanje netemeljnih predmetov, ne da bi to škodovalo tistim učencem, katerih materni jezik ni delovni jezik;

41.  meni, da je poučevanje določenih predmetov v „manj razširjenih“ nacionalnih jezikih, ki jih govori le majhno število državljanov EU, že samo po sebi vrednota;

42.  poudarja, da je treba opraviti zunanjo oceno šolskih programov v Evropskih šolah, ki ne bi privedla do dodatnih stroškov za šole, ter da je treba izvesti reformo mature, ki sedaj poteka;

43.  zahteva, da se izbor učnega osebja opravi na podlagi meril odličnosti, da se zagotovi kakovost poučevanja, usposabljanja in zamenjav v primeru odsotnosti ter da svet guvernerjev zagotovi, da strokovno znanje učnega osebja ocenijo inšpektorji;

44.  meni, da bi bilo treba za profesorje, ki prihajajo iz različnih nacionalnih sistemov, organizirati posebne programe usposabljanja in poklicne delavnice, da bi jih, v skladu s skupnimi standardi in merili, pripravili za delo v sistemu Evropskih šol;

45.  ponovno poudarja, da je skrb za učence s posebnimi učnimi potrebami prednostna naloga in da morajo Evropske šole storiti vse za povečanje svoje usposobljenosti na področju izobraževanja invalidnih učencev; v zvezi s tem poziva svet guvernerjev, naj poskrbi, da bo pri izračunu velikosti razredov upoštevan koeficient, ki se uporablja za to kategorijo učencev, in zagotovi celovito vključitev takih učencev;

46.  poziva svet guvernerjev Evropskih šol, naj začne izvajati priporočila o učencih s posebnimi učnimi potrebami, ki izhajajo iz raziskave, ki jo je leta 2009 opravila skupina švedskih strokovnjakov, in v zvezi s tem pripravi akcijski načrt;

47.  poudarja potrebo po oblikovanju dobro delujočega sistema, ki bi invalidnim učencem pomagal med procesom vključevanja v Evropske šole (npr. pomoč posebnih profesorjev), da se zagotovi mobilnost njihovih staršev;

48.  ugotavlja, da uradna 2,7-odstotna stopnja šolskega neuspeha, ki jo je sporočil svet guvernerjev, ne odraža velikih razlik med šolskimi rezultati Evropskih šol, zlasti ne neobičajno velikega šolskega neuspeha v francosko govorečih oddelkih, ki se opaža že dolga leta; poziva svet guvernerjev, naj preuči izobraževalne in finančne vzroke ter posledice te anomalije, stopnje neuspeha na splošno ter sedanje visoke stopnje ponavljanja razreda med učenci;

49.  znova poziva svet guvernerjev, naj poskusi najti druge možnosti za učence, ki ne uspejo ostati v obliki poučevanja, ki se zaključi z evropsko maturo, in poleg maturitetnega spričevala predvidi uvedbo potrdila o dokončanju šolanja za tiste učence, ki se želijo usmeriti v poklic; zagovarja stališče, da je treba za vsako novo potrdilo o dokončanju šolanja pripraviti oceno učinka ter zagotoviti, da prinaša dodatno vrednost k obstoječim okvirom kvalifikacij;

50.  ponavlja, da mora skrb za učence s posebnimi učnimi potrebami ostati prednostna naloga, zlasti ker Evropske šole zdaj ponujajo le eno vrsto diplome in morajo torej zagotoviti čim večje spremljanje, da bi kolikor je mogoče preprečile šolski neuspeh, ki lahko postane brezizhodna ovira, če učenec zaradi jezikovnih ali drugih razlogov nima dostopa do drugih oblik šolanja v nacionalnem izobraževalnem sistemu države gostiteljice;

o
o   o

51.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam in svetu guvernerjev Evropskih šol.

(1) UL L 212, 17.8.1994, str. 3. (2) UL C 193 E, 17.8.2006, str. 333. (3) UL L 124, 27.4.2004, str. 1. (4) http://www.un.org/disabilities/documents/convention/convoptprot-f.pdf. (5) KOM(2010)0595.