Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2011 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, kakor ga je spremenil Svet – vsi oddelki (13110/2011 – C7-0247/2011 – 2011/2020(BUD)), in pisnih predlogih sprememb št. 1/2012, (KOM(2011)0372 in 2/2012 (KOM(2011)0576) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2012(4),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012 – oddelek I –Parlament(5),
– ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, ki ga je Komisija predložila 26. maja 2011 (KOM(2011)0300),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2012(6),
– ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, ki ga je Svet sprejel 25. julija 2011 (13110/2011 – C7-0247/2011),
– ob upoštevanju pisnih predlogov spremembe št. 1/2012 in 2/2012 k splošnem proračunu Evropske unije za leto 2012, ki ju je Komisija predložila 17. junija 2011 in 16. septembra 2011,
– ob upoštevanju člena 75b Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0354/2011),
ODDELEK III Splošne ugotovitve
1. ponavlja, da je spodbujanje pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva, ki z uresničevanjem sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 ustvarja delovna mesta in kakovostne zaposlitve, cilj, ki ga je soglasno potrdilo vseh 27 držav članic in institucije EU; opozarja, da bo uresničevanje te strategije zahtevalo ogromne v prihodnost usmerjene naložbe do leta 2020, katerih vrednost je Komisija v sporočilu z dne 19. oktobra 2010 o pregledu proračuna ocenila na nič manj kot 1.800 milijard EUR (KOM(2010)0700); zato poudarja, da so te naložbe – tako na ravni EU kot na ravni držav članic – potrebne zdaj in da z njimi ne kaže odlašati;
2. opozarja, da mora biti strategija Evropa 2020 za pametno, vključujočo in trajnostno rast v središču proračunske strategije EU za leto 2012, da bi pomagali Evropi, da okreva po socialni krizi in da bo ob izhodu iz nje močnejša;
3. glede na te okoliščine je globoko zaskrbljen, da so zaradi krize upadle javne naložbe v državah članicah na nekaterih od teh področij, saj so morale države članice prilagoditi svoje nacionalne proračune; zahteva, da se ta trend obrne, in je trdno prepričan, da je treba zagotoviti naložbe na ravni EU in na nacionalni ravni, če želimo, da Unija kot celota izpolni cilje strategije Evropa 2020; meni, da bi moral proračun EU odigrati pomembno vlogo finančnega vzvoda za politike okrevanja po krizi v državah članicah, tako da bi spodbujal in prispeval k nacionalnim naložbam za krepitev rasti in zaposlovanja, in bi ga morali tudi uporabiti v ta namen; poudarja, da je to povsem v skladu z dinamiko evropskega semestra, ki si kot nov mehanizem za boljše evropsko gospodarsko vodenje prizadeva povečati skladnost, medsebojne učinke in dopolnjevanje med proračunom EU in nacionalnimi proračuni pri uresničevanju dogovorjenih ciljev strategije Evropa 2020;
4. znova opozarja, da proračuna EU nikakor ne bi smeli razumeti in vrednotiti samo kot finančni element, ki je dodatno breme državnim proračunom, temveč bi ga morali dojemati kot priložnost za nadgradnjo tistih pobud in naložb, ki so v interesu celotne Unije in ji prinašajo dodano vrednost, pri čemer jih večino sprejmeta Parlament in Svet v postopku soodločanja in so zato upravičene tudi na nacionalni ravni;
5. znova poudarja, da proračun EU dopolnjuje državne proračune in da jim daje zagon za spodbujanje rasti in zaposlovanja, ter opozarja, da ga glede na njegovo naravo in omejeno velikost, ne bi smeli omejevati s samovoljnim zmanjševanjem proračunskih sredstev, temveč bi bilo treba, ravno nasprotno, povečati sredstva za ciljna področja;
6. priznava, da je pomanjkanje sredstev v EU hudo, tako na ravni držav članic kot na ravni Unije; poudarja, da bi morali z dejanskim upoštevanjem koncepta ekonomsko najugodnejše ponudbe temeljito analizirati izvedljivost, učinkovitost in uspešnost vseh programov in odhodkov;
7. poudarja, da razlike do zgornjih meja v večletnem finančnem okviru ne omogočajo resničnega manevrskega prostora, zlasti v podrazdelku 1a in razdelku 4, in zmanjšujejo zmožnost Unije za odzivanje na spremembe politik in nepredvidene potrebe, ne da bi ogrozila svoje prednostne naloge; poudarja, da bi bila zaradi obsežnih izzivov, s katerimi se srečuje Unija, potrebna sredstva, ki bi precej presegala sedanje zgornje meje večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem opozarja, da se zaradi različnih izzivov in novih prednostnih nalog, ki so se pojavili v tem letu, na primer arabske pomladi in potrebe po močnem zagonu pri izvajanju strategije Evropa 2020 kot usklajenega načina za boj proti trenutni gospodarski in socialni krizi, ne bo mogoče izogniti uporabi instrumentov, predvidenih v medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju;
Stališče Sveta
8. obžaluje, da je Svet predlog proračuna, ki ga je pripravila Komisija, zmanjšal za 1,59 milijarde EUR v sredstvih za prevzem obveznosti (–1,08 %) in za 3,65 milijarde EUR v sredstvih za plačila (–2,75 %), kar pomeni, da je skupaj na voljo 146,25 milijarde EUR za prevzem obveznosti (ali +2,91 % v primerjavi s proračunom 2011(7)) in 129,09 milijarde EUR za plačila (+2,02 %) – predlog proračuna Komisije je za primerjavo predvideval za 4,03 % večje obveznosti in za 4,91 % večja plačila kot lanski proračun (ob upoštevanju predloga spremembe št. 1/2012);
9. ugotavlja, da je Svet predlagal zmanjšanje več sto proračunskih vrstic, povečanja pa nobenega; poudarja, da so bili na tak način pavšalno zmanjšani vsi razdelki večletnega finančnega okvira, vendar ne v enakem obsegu;
10. opozarja na nekatere neskladnosti teh zmanjšanj s stališči, ki jih je pred kratkim zavzel Svet, na primer zmanjšanja v predlogu proračuna 2012 v proračunskih vrsticah novoustanovljenih agencij za finančni nadzor, za katerih ustanovitev se je sicer zavzemal, zdaj pa očitno ne želi zagotoviti potrebnih finančnih sredstev za njihovo ustrezno delovanje;
11. razume pomisleke Sveta glede gospodarskih in proračunskih omejitev na nacionalni ravni; meni, da bi morala Unija izkazati proračunsko odgovornost, vendar opozarja, da proračun EU po določbah Pogodbe ne sme imeti javnofinančnega primanjkljaja; poudarja še, da proračun EU predstavlja 2 % celotne javne porabe v Uniji;
12. obžaluje, da je Svet v teh okoliščinah in kljub vnaprejšnjim pozivom Parlamenta horizontalno zmanjšal proračun in se že vnaprej odločil o skupnem znesku proračunskih sredstev, ne da bi ustrezno upošteval natančno oceno dejanskih potreb za doseganje dogovorjenih ciljev in uresničevanje političnih zavez Unije, pa tudi ne prednostnih nalog Parlamenta, predstavljenih v omenjeni resoluciji z dne 23. junija 2011 o pooblastilu za trialog;
13. poudarja, da je preučevanje preteklih stopenj izvrševanja in stopenj povečanja v primerjavi s proračunom za prejšnje leto kot edina osnova za izbiro vrstic in zneskov, ki jih je treba zmanjšati, v preteklost usmerjen pristop, ki v okviru večletnega načrtovanja ne odraža ustrezno pospeševanja izvrševanja v obdobju več let;
14. ugotavlja, da bi nizka raven plačil, ki jo predlaga Svet, privedla do večjega odstopanja med plačili in prevzetimi obveznostmi, kar bo samodejno povzročilo povečanje neporavnanih obveznosti ob koncu leta, zlasti v podrazdelkih 1a in 1b; v zvezi s tem opozarja na že izredno visok znesek nabranih neporavnanih obveznosti tik pred iztekom tega večletnega finančnega okvira;
Predlog proračuna Parlamenta
15. določa, da bo skupna raven proračunskih sredstev znašala 147 763,82 milijona EUR za prevzem obveznosti in 133 143,18 milijona EUR za plačila;
16. opozarja, da so politike strategije Evropa 2020 po mnenju Parlamenta med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami(8) proračuna za leto 2012, saj so bistveni in nujni elementi strategije EU za oživitev gospodarstva; poudarja, da predlagano povečanje sredstev za izbrano število proračunskih postavk služi tako kratko- in dolgoročnim strategijam za prihodnost Unije;
17. meni, da je raven plačil, ki jo je predlagala Komisija, minimalen še sprejemljiv znesek, kar sta v več izjavah omenila tudi predsednik Barroso in komisar Lewandowski; ni prepričan, da je osnutek izjave Sveta št. 1 o sredstvih za plačila, katere namen je nasloviti vprašanje morebitnih potreb po dodatnih plačilih, ustrezna rešitev za ta problem, zlasti glede na izkušnje iz začetka leta 2011, ko Svet ni želel spoštovati podobne izjave, ki jo je podal v zvezi s proračunom za leto 2011; zato je sklenil obnoviti večino plačil na raven iz predloga proračuna, še posebej zato, ker zmanjšanje plačil, ki ga je predlagal Svet, zadeva tudi področja in proračunske vrstice, namenjene ciljem strategije Evropa 2020, zlasti v razdelkih 1a in 1b;
Podrazdelek 1a
18. opozarja, da je razdelek 1a ključni razdelek večletnega finančnega okvira 2007–2013 kar zadeva uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, in sicer zaradi posrednih ali neposrednih prispevkov k financiranju vseh petih osrednjih ciljev in sedmih vodilnih pobud te strategije;
19. obžaluje, da Komisija in Svet na splošno ne predlagata povečanja prvotno načrtovane podpore za naložbe, nujno potrebne za izvajanje sedmih vodilnih pobud, in ugotavlja, da sta žal naklonjena odložitvi nujno potrebnega velikega koraka pri skupnem financiranju večletnega finančnega okvira po letu 2013; je prepričan, da bo takšno ravnanje resno ogrozilo doseganje osrednjih ciljev do leta 2020; zato za nekatera osrednja področja, zlasti konkurenčnost in podjetništvo, raziskave in inovacije ter izobraževanje in vseživljenjsko učenje, predlaga nekaj ciljnih povečanj glede na predlog proračuna Komisije;
20. znova opozarja, da se bo moral proračunski organ sporazumeti o reviziji večletnega finančnega okvira 2007–2013, da bo financiranje projekta ITER sploh mogoče; je seznanjen s predlogom Komisije z dne 20. aprila 2011 o financiranju manjkajočih 1,3 milijarde EUR za ITER v letih 2012 in 2013, vendar v skladu z odločitvijo Sveta, da dodatno financiranje tega projekta izključi iz svoje proračunske obravnave, vztraja, da je treba pogajanja o dodatnih stroških projekta ITER ločiti od proračunskega postopka za leto 2012; kljub temu izraža svojo pripravljenost, da se vprašanje dodatnega financiranja, potrebnega za ITER, reši do konca leta 2011, da ne bi zaradi neodločnosti oslabili obstoječih struktur EU za fuzijo;
21. znova odločno nasprotuje vsem oblikam prerazporejanja sredstev iz proračuna za sedmi okvirni program, kot je predlagala Komisija v okviru paketa financiranja projekta ITER, saj bi to ogrozilo uspešno izvajanje sedmega okvirnega programa in občutno zmanjšalo njegov prispevek k uresničevanju osrednjih ciljev in vodilnih pobud strategije Evropa 2020; zato obnavlja zneske za sedmi okvirni program iz finančnega načrta, in sicer s povečanjem zadevnih proračunskih vrstic, ki jih je Komisija zmanjšala, za 100 milijonov EUR; obnavlja tudi večino zneskov za plačila v proračunskih vrsticah sedmega okvirnega programa, ki jih je zmanjšal Svet (492 milijona EUR), da bi preprečil vsakršno tveganje neizpolnjevanja obstoječih pravnih obveznosti, kar bi lahko povzročilo dodatne stroške zaradi plačila zamudnih obresti;
22. je sklenil dodatno povečati raven sredstev za prevzem obveznosti v določenih vrsticah sedmega okvirnega programa (zmogljivosti – raziskave v korist MSP, sodelovanje – energija, zamisli, človeški viri, raziskave na področju energetike); meni, da so te vrstice izjemno pomembne za zagotavljanje rasti in naložb v osrednja področja, ki so v osrčju strategije Evropa 2020; meni, da se bo s sedanjo stopnjo izvajanja sedmega okvirnega programa zagotovilo, da bo mogoče dodatne zneske učinkovito vključiti v finančno načrtovanje teh programov;
23. nadaljnje povečuje splošno raven sredstev za prevzem obveznosti za okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (vrstici „Inteligentna energija“ in „Podjetništvo in inovativnost“) v primerjavi z zneski, ki so bili prvotno predvideni, da bo mogoče uresničiti vodilne pobude strategije Evropa 2020; upa, da bo to povečanje prispevalo k večji dostopnosti tega programa za mala in srednje velika podjetja ter za razvoj posebnih programov in inovativnih mehanizmov financiranja; v zvezi s tem opozarja, da imajo mala in srednje velika podjetja bistveno vlogo pri spodbujanju gospodarstva EU, in meni, da sta predvsem programa za konkurenčnosti in inovativnost ter podjetništvo in inovativnost nepogrešljivo orodje za okrevanje po krizi;
24. je sklenil bistveno povečati sredstva za program vseživljenjskega učenja zaradi njegove velike evropske dodane vrednosti, pa tudi zaradi njegovega pomembnega prispevka k vodilnima pobudama „Mladi in mobilnost“ in „Unija inovacij“; je prepričan, da so ta povečanja v celoti izvedljiva, saj so bila dodatno dodeljena finančna sredstva za ta program, ki jih je za proračun 2011 predlagal Parlament in sprejel proračunski organ, do tega dne uspešno izvršena, zaradi česar se je precej povečalo število njegovih udeležencev; ponovno izraža globoko predanost programom EU na področju mladine in izobraževanja, saj lahko prispevajo k zmanjšanju brezposelnosti mladih; prav tako predlaga, da se dodatno povečajo sredstva za prevzem obveznosti za program Erasmus Mundus;
25. je sklenil obnoviti plačila za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji na raven iz predloga proračuna in ponovno zahteva dodatne izboljšave postopka za izplačila iz tega sklada, da bi pospešili zagotavljanje pomoči na kraju samem;
26. v zvezi s tem drugi veji proračunskega organa predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti v znesku 30,75 milijonov EUR v podrazdelku 1a;
Podrazdelek 1b
27. ugotavlja, da Svet v svojem stališču ni spremenil predloga Komisije, kar zadeva prevzem obveznosti, in poudarja, da je to v skladu s sredstvi, predvidenimi v večletnem finančnem okviru, ob upoštevanju tehničnega popravka finančnega okvira za leto 2012, kot predvideva točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;
28. opozarja na pomembno vlogo regionalne in kohezijske politike pri doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020 in gospodarskem okrevanju evropskih regij; obžaluje omejevalni pristop Sveta k plačilom, ki so bila zmanjšana za približno 1 300 milijonov EUR v primerjavi z napovedjo Komisije glede potreb po plačilih v letu 2012; ugotavlja, da je Svet pri zmanjševanju pustil nedotaknjene samo vrstice konvergenčnih ciljev in tehnične pomoči; opominja, da so bila zmanjšana proračunska sredstva, ki so bila že tako precej nižja od lastnih napovedi držav članic (61 milijard EUR za leto 2012 ali približno 50 % nad predlogom proračuna) in so že na splošno veljala za minimum, potreben za obravnavo prihodnjih zahtevkov za plačila in hitrejše izvrševanje ob koncu programskega obdobja; je prepričan, da je takšen odnos Sveta še toliko bolj nesprejemljiv, saj je Komisija pred kratkim podala nekaj konkretnih predlogov za pospeševanje izplačil iz strukturnih in kohezijskih skladov v državah, ki jih je najbolj prizadela sedanja finančna in gospodarska kriza; zahteva oceno izvajanja regionalne in kohezijske politike ter konkretne predloge za zmanjšanje neporavnanih obveznosti;
29. poziva Komisijo, naj prizna odločilno vlogo, ki jo imajo lokalni in regionalni akterji v boju proti podnebnim spremembam;
30. zato zneske za plačila, ki jih je Svet zmanjšal, obnavlja na raven iz predloga proračuna;
Razdelek 2
31. v splošnem obnavlja zneske v razdelku 2, ki jih je Svet zmanjšal, na raven 60 457 76 milijona EUR, kar je 3,07 % več kot v proračunu za leto 2011; meni, da je ocena proračunskih potreb, ki jo je pripravila Komisija, bolj stvarna kot predlogi Sveta, zlasti glede na trenutno veliko gospodarsko negotovost in nestabilnost trgov;
32. poudarja, da bodo s tradicionalnim pisnim predlogom spremembe, ki bo predložen jeseni 2011, trenutne ocene odhodkov za kmetijstvo natančneje prilagojene dejanskim potrebam; glede na to opozarja na končno raven razpoložljivih namenskih prejemkov v letu 2012 (popravki zaradi potrditve skladnosti, nepravilnosti in dodatna dajatev za mleko), od česar bo nazadnje odvisen znesek dodatnih proračunskih sredstev, ki jih bo treba predvideti v proračunu za leto 2012; ocenjuje, da bi morala trenutna razlika do zgornje meje (352,24 milijona EUR) zadostovati za pokritje potreb v tem razdelku, če ne bo prišlo do nepredvidenih okoliščin;
33. poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi v tem razdelku jasno opredelila prednostne naloge za trajnostne kmetijske sisteme, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost, ščitijo vodne vire in rodovitnost prsti, spoštujejo dobro počutje živali in spodbujajo zaposlovanje; meni, da bi takšna politika lahko imela pozitivne stranske učinke, na primer preprečevanje kriz, kot je bila okužba z bakterijo E. coli;
34. zavrača povečanje v tako imenovani vrstici negativnih odhodkov (potrditev obračunov), ki je videti kot umetno zmanjšanje skupnih sredstev v razdelku 2; vseeno meni, da so morda države članice zmožne bolje oceniti učinkovitost in zanesljivost svojih nacionalnih sistemov za nadzorovanje in kontrolo na področju kmetijske politike, ki se zdi precenjena;
35. poudarja, da sta preprečevalni in odzivni mehanizem v povezavi s krizo v sektorju sadja in zelenjave očitno nezadostna in je zato treba najti takojšnjo rešitev, dokler ne bo uveljavljena nova skupna kmetijska politika; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži konkreten predlog za zagotovitev zadostnega povečanja prispevka Unije h kriznemu skladu v okviru operativnih skladov za organizacije proizvajalcev; poziva, naj bo to povečanje namenjeno specifičnim ukrepom za proizvajalce, ki jih je prizadela kriza zaradi bakterije E. coli ter prepreči naslednje krize;
36. zagotavlja večjo podporo za program mleka v šolah in nadaljnjo podporo za program razdeljevanja sadja v šolah;
37. ohranja dodeljena proračunska sredstva za program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, ki podpira 18 milijonov ljudi, ki jih pesti podhranjenost znotraj Unije; pozdravlja zadnja prizadevanja Komisije (glej spremenjeni predlog Komisije z dne 3. oktobra 2011 o ustrezni uredbi KOM(2011)0634), da bi našla politično in pravno rešitev za preprečitev drastičnih znižanj pri izvajanju programa 2012 in 2013; izrecno poziva Svet, naj nemudoma potrdi ta predlog, zlasti zaradi težkih socialnih razmer v številnih državah članicah, ki so posledica finančne in gospodarske krize;
38. na primerni ravni nadalje podpira program LIFE+, v katerem imajo prednost samo okoljski in podnebni projekti; znova opozarja, da okoljske težave in njihove rešitve ne poznajo nacionalnih meja, zato je samoumevno, da jih je treba reševati na ravni EU; v zvezi s tem poziva države članice, naj znatno izboljšajo svoje izvajanje okoljske zakonodaje EU;
39. poudarja, da skupna ribiška politika ostaja pomembna politična prednostna naloga, zato v pričakovanju njene reforme ohranja finančna sredstva zanjo na ravni, predvideni v predlogu proračuna; meni, da financiranje celovite pomorske politike ne bi smelo potekati na račun drugih ribiških ukrepov ali programov v razdelku 2; meni, da je učinkovito upravljanje ribištva bistvenega pomena za ohranitev staleža rib in preprečevanje čezmernega ribolova; pozdravlja dodatno podporo za nove mednarodne ribiške organizacije;
Podrazdelek 3a
40. znova odločno poziva k ustreznemu in uravnoteženemu odgovoru na trenutne izzive na področju migracij in solidarnosti, pri čemer je treba izboljšati upravljanje zakonitega priseljevanja in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in boj proti njemu; zavedajoč se zaveze držav članic , da bodo spoštovale veljavno zakonodajo Unije, poudarja, da je treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev in podpornih instrumentov za obravnavo izrednih razmer v duhu popolnega spoštovanja notranjih pravil zaščite in človekovih pravic ter solidarnosti med vsemi državami članicami; temu primerno poziva k uravnoteženemu povečanju proračunskih odobritev v predlogu proračuna za Frontex in Evropski urad za podporo azilu na eni strani, glede na njihove vedno številnejše naloge, ter za Evropski sklad za begunce na drugi strani; nadalje ponovno vzpostavlja raven obveznosti iz predloga proračuna tako za Evropski sklad za vračanje kot tudi Sklad za zunanje meje; je prepričan, da je treba te sklade nujno ustrezno denarno podpirati glede na sedanja dogajanja, zlasti v sredozemski regiji, in izzive, povezane z varnostjo zunanjih meja Unije, in upravljanje tokov priseljevanja;
41. obžaluje bistvena zmanjšanja, ki jih je Svet uvedel za Frontex, Sklad za zunanje meje in Evropski sklad za vračanje; je trdno prepričan, da je treba te sklade nujno okrepiti glede na sedanja dogajanja, zlasti v sredozemski regiji, in izzive, povezane z varnostjo zunanjih meja Unije, in upravljanje tokov priseljevanja;
42. namerava z obnovo zneskov iz predloga proračuna za preprečevanje kriminala in terorizma v skladu s finančnim načrtom, nadalje razviti vse bolj potrebno sodelovanje na področjih, kot sta evropska strategija za kibernetsko varnost in zaplemba premoženja kriminalnih združb;
43. meni, da financiranje programa Daphne doslej ni bilo zadostno, in namerava zagotoviti ustrezna sredstva za zadostitev potrjenih potreb v boju proti nasilju nad ženskami;
Podrazdelek 3b
44. znova poudarja, da bi bilo treba povečati financiranje izobraževalnih programov, pobud in organov, saj prispevajo k uresničevanju vodilnih pobud strategije Evropa 2020, kot sta „Mladi in mobilnost“ in „Unija inovacij“; namerava nadalje povečati zlasti finančna sredstva za program „Mladi v akciji“;
45. se zaveda pomena vključevanja državljanov v razvoj civilne družbe in politično življenje z evropsko perspektivo, in meni, da zmanjšanje proračunskih sredstev za državljanstvo, ki ga je opravil Svet, ni bilo primerno;
46. zavrača vsakršno nadaljnje zmanjšanje sredstev za finančni instrument civilne zaščite, saj so zneski v predlogu proračuna že nižji kot v finančnem načrtu, civilna zaščita pa je nova pristojnost Unije; glede na to obnavlja zneske iz predloga proračuna;
47. v zvezi z evropskimi javnimi prostori meni, da je treba proračunskemu organu pravočasno predložiti poročilo z oceno in delovni program, da jih bo lahko upošteval v proračunskem postopku; je sklenil, da bo del sredstev za komuniciranje ostal v rezervi, dokler Komisija ne bo pokazala pripravljenosti za izboljšanje medinstitucionalnega sodelovanja na tem področju;
48. je oblikoval več rezerv, dokler ne bo prejel določenih poročil z oceno in uradne zaveze izboljšanemu medinstitucionalnemu sodelovanju;
49. pozdravlja kredite za programe javnega zdravja, ki dopolnjuje in dodaja vrednost ukrepom držav članic na področju spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni; podpira prizadevanja Komisije za nadaljevanje kampanje HELP za življenje brez tobaka v okviru programa za javno zdravje;
Razdelek 4
50. ponavlja, da je letos še bolj kot v preteklosti za razdelek 4 proračuna EU za leto 2012 predvidenih premalo sredstev, rezerva do zgornje meje v tem razdelku pa je prenizka, da bi bila kos povečanim političnim izzivom v naši soseščini in po vsem svetu;
51. pozdravlja povečanje sredstev za instrument sosedstva, predlagano v pisnem predlogu spremembe proračuna št. 1/2012, saj je v skladu z njegovim zavzemanjem za jasen in dosleden odgovor EU na nedavne politične in družbene dogodke v južnem Sredozemlju in dodano vrednostjo zunanje razsežnosti politike Unije za notranje zadeve in makroregionalnih strategij; kljub temu znova jasno opozarja, da takšna finančna pomoč v nobenem pogledu ne sme škodovati obstoječim prednostnim nalogam;
52. meni, da bi se bilo mogoče z namenom, da se omogoči sporazum v spravnem postopku z drugo vejo proračunskega organa, dogovoriti o zmanjšanju sredstev za prevzem obveznosti v več proračunskih postavkah, zlasti pa na področju skupne zunanje in varnostne politike; kar zadeva slednjo, meni, da je raven sredstev, potrjena v proračunu za leto 2011, ustrezna, zato je sklenil ustrezno spremeniti stališče Sveta;
53. meni, da je povečanje sredstev za Palestino in UNRWA, ki ga je predlagal, ključnega pomena za varnost in preživetje beguncev ter obstoječa prizadevanja za uspešno palestinsko državo; ponovno zahteva jasno strategijo za Palestino, ki bi finančno pomoč Evropske unije vezala na večjo politično vlogo Unije v mirovnem procesu, povezano z obema sprtima stranema;
54. opozarja, da mora proračun za leto 2012 potrditi naraščajoče potrebe po sodelovanju z Azijo in Latinsko Ameriko;
55. obžaluje, da v sklopu zgornje meje razdelka 4 večletnega finančnega okvira ni bilo mogoče financirati vseh potreb in omejenih prednostnih nalog, ki so jih skrbno opredelili njegovi specializirani odbori, in meni, da je znesek, ki ga je predlagal, resnično najmanjši znesek, ki še omogoča verodostojno držo EU kot svetovnega akterja;
56. v zvezi s tem drugi veji proračunskega organa predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti v znesku 208,67 milijonov EUR v razdelku 4;
Razdelek 5
57. zavrača splošno stališče Sveta o odhodkih v razdelku 5, in sicer splošno zmanjšanje za približno 74 milijonov EUR, od tega 33 milijonov EUR za Komisijo, ki je rezultat pavšalnega znižanja proračunov vseh institucij;
58. poudarja, da tako omejevalen pristop sicer lahko omogoči kratkoročne prihranke za proračun EU in države članice, vendar hkrati ogroža izvajanje politik in programov EU, v končni fazi na škodo državljanov in kasnejšim negativnim učinkom na nacionalne proračune; nadalje poudarja, da bi morale imeti Komisija in druge institucije zadostna sredstva za izvajanje svojih nalog, zlasti po začetku veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije;
59. ugotavlja, da je bilo to zmanjšanje možno doseči na račun povečanja tako imenovanega pavšalnega odbitka za zaposlene (nefinancirana delovna mesta), kar preprečuje izboljšave zasedenosti delovnih mest v kadrovskih načrtih, ki jih je proračunski organ že odobril (to bo neposredno vplivalo na zaposlovanje); v zvezi s tem se sprašuje, kako je lahko Svet morebitno število zaposlenih v službah Komisije ocenil bolj točno kot službe Komisije same; zavrača tudi zmanjšanje postavk odhodkov, za katere je Komisija že predlagala neto prihranke v predlogu proračuna (npr. urad za publikacije, študije in svetovanje, oprema in pohištvo);
60. ker priznava odločna prizadevanja Komisije, da bi že v predlogu proračuna zmanjšala svoje upravne odhodke v nominalnem smislu, je sklenil obnoviti vse odhodke oddelka III v razdelku 5 na raven predloga proračuna;
61. je kljub temu oblikoval rezerve v nekaterih upravnih vrsticah, dokler ne bodo izvedeni določeni ukrepi, opravljeno spremljanje ali pripravljeni predlogi Komisije oziroma dokler ne bo prejel dodatnih informacij;
Agencije
62. v splošnem sprejema ocene proračunskih potreb agencij, ki jih je pripravila Komisija, in zavrača načela, na katerih temelji samovoljno in pavšalno zmanjšanje sredstev v primerjavi s proračunom za leto 2011, ki ga je izvedel Svet;
63. meni namreč, da mora biti vsakršno zmanjšanje proračunov agencij v proračunskem postopku tesneje povezano z načrtovanjem dela in nalogami agencij, razen če je mogoče jasno opredeliti možnosti za povečanje učinkovitosti; v zvezi s tem meni, da je zmanjšanje sredstev za Frontex, katerega mandat je bil pravkar revidiran, tipičen primer načina dela Sveta, ki pri dodeljevanju proračunskih sredstev ne upošteva nalog in dejavnosti agencij, opredeljenih v pravnih besedilih in zahtevah;
64. se na splošno strinja, da bi bilo treba presežke agencij upoštevati pri oblikovanju predloga proračuna in predstaviti na jasen in pregleden način; vendar poudarja, da bi morali biti izvzeti presežki agencij, ki se delno same financirajo, da bi lahko zajeli nezanesljivost njihovega dohodka;
65. je sklenil povečati proračunska sredstva treh novih agencij za finančni nadzor za leto 2012, saj je to izjemno pomembno v trenutnih gospodarskih in finančnih razmerah in potrebno za vzpostavitev teh agencij;
Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi
66. poudarja, da je maloštevilne sprejete pilotne projekte in pripravljalne ukrepe temeljito preučil in ocenil, tudi ob upoštevanju prve ocene Komisije iz julija 2011, da bi se izognili podvajanju ukrepov, ki jih že vsebujejo obstoječi programi EU; opominja, da je namen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov oblikovati politične prednostne naloge in uvesti nove pobude, ki se utegnejo razviti v nove dejavnosti in programe EU;
ODDELKI I, II, IV, V, VI, VII, VIII, IX Splošni okvir
67. spominja na svoje stališče, sprejeto z zgoraj omenjeno resolucijo z dne 6. aprila 2011, namreč da bi morale vse institucije svoje proračune oblikovati na osnovi dobrega in učinkovitega poslovodenja ter iskati možnosti za prihranke, kjer je le mogoče, v skladu s pismom komisarja Lewandowskega z dne 3. februarja 2011, v katerem je vse institucije pozval, naj si čim bolj prizadevajo za omejevanje rasti odhodkov na manj kot 1 % v primerjavi z letom 2011;
68. priznava prizadevanja vseh institucij, ki so privedla do realnega zmanjšanja njihovih proračunov; ugotavlja, da je realna proračunska rast v vseh institucijah negativna kljub njihovim novim pristojnostim, novim delovnim mestom in dejavnostim, ki so posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe;
69. ugotavlja, da upravni odhodki in odhodki iz poslovanja vseh institucij predstavljajo 5,59 % celotnega proračuna EU, kjer razlika do zgornje meje razdelka 5 znaša 497,9 milijona EUR;
70. znova poudarja, da varčevalni ukrepi ne bi smeli ogroziti izplačila plač in pokojnin, vzdrževanja stavb in varnosti, saj morajo institucije imeti minimalna sredstva, potrebna za delovanje, da je treba pri zmanjšanju ustrezno upoštevati ustvarjene prihranke, tako da ne bodo kaznovane institucije, ki so bile najbolj varčne, ter da morajo biti prihranki zakoniti in učinkoviti tudi v letu 2012;
Oddelek I - Evropski parlament Splošni okvir
71. poudarja, da je trenutna izglasovana stopnja povečanja proračuna za leto 2012 v primerjavi z letom 2011 1,44 % (brez pisnega predloga spremembe proračuna o Hrvaški); saj se bo pisni predlog spremembe o Hrvaški obravnaval na spravnem odboru s Svetom, pričakuje, da se bodo dodali potrebni odhodki za Hrvaško; predvideva, da bo končno povečanje proračuna za leto 2012 po spravnem odboru zato 1,9 % (vključno s Hrvaško); pri čemer je 1,9 % povečanje najnižje v zadnjih dvanajstih letih, če od tega odštejemo stroške pristopa Hrvaške in 18 novih poslancev Evropskega parlamenta po Lizbonski pogodbi, dejansko povečanje znaša le 0,8 %; to pa je najnižje povečanje v zadnjih 15 letih; v zadnjih 15 letih je povprečna rast znašala 4,5 %; zaradi trenutne inflacije v višini 2,9 % je proračun za leto 2012 realno zmanjšan; kljub novim pristojnostim, novim delovnim mestom, ukrepom in aktivnostim, ki so posledice Lizbonske pogodbe, je Parlament v resnici dejansko privarčeval;
72. poudarja, da je splošna raven njegovega proračuna za leto 2012 1 710 1 milijona EUR (vključno z 18 poslanci po Lizbonski pogodbi); to pomeni neto znižanje v višini 14,5 milijona EUR v primerjavi z ocenami in 74,085 milijona EUR manj od začetnega predloga proračuna, pred posvetovanjem s predsedstvom;
73. poudarja, da je proračun za leto 2012 proračun konsolidacije, pri čem je Parlament storil vse, kar je v njegovi moči, da bi privarčeval, a da hkrati ne bi ogrozil kakovosti dela in zakonodajne odličnosti; ta proračun za leto 2012 in naslednji proračun za leto 2013 sta referenca za naslednji večletni finančni okvir;
74. ponovno poudarja, da pričakovani prihranki iz proračunske postavke za prevajanje in tolmačenje ne smejo ogrožati načela večjezičnosti v Parlamentu in v dialogih z drugimi institucijami; ponovno poudarja, da bo varčevanje zagotovljeno ne da bi ogrozilo pravico vsakega poslanca, da med plenarnimi zasedanji, v odborih, med koordinacijskimi srečanji ter trialogi govori v svojem jeziku; prav tako bi morali poslanci ohraniti pravico do pisanja in branja v lastnem jeziku;
75. meni, da bi moral Parlament v času vedno večjih finančnih težav za številne Evropejce in potekajočih politik varčevanja dati zgled varčnosti z zmanjšanjem potnih stroškov; poziva predsedstvo, naj omogoči pogoje za 5-odstotno zmanjšanje vseh vrst potnih stroškov, vključno z delegacijami odborov in medparlamentarnimi delegacijami, ob polnem spoštovanju statuta poslancev in pripadajočih izvedbenih ukrepov; meni, da bi zmanjšanje števila letalskih potovanj evropskih poslancev v poslovnem razredu prispevalo k tem prihrankom; zahteva, da se petnajst odstotkov nadomestil za potne stroške uvrsti med rezerve, dokler generalni sekretar EP predsedstvu in Odboru za proračun ne posreduje poročila do 31. marca 2012; poziva, naj se v tem poročilu preuči izvedljivost ukrepov za zagotovitev kar največje učinkovitosti službenih potovanj poslancev z namenom oblikovanja priporočil za morebitne proračunske prihranke ob upoštevanju vseh predlogov in resolucij, ki jih je Parlament že sprejel glede tega vprašanja, in sicer s predlogi za zmanjšanje števila letalskih potovanj v poslovnem razredu, spodbujanjem nakupov vozovnic v ekonomskem in prilagodljivem ekonomskem razredu, ustreznim ravnanjem s točkami za pogoste letalske potnike in revizijo pravil o odpiralnem času registracijske pisarne za poslance, zlasti ob petkih; pričakuje, da se bodo sredstva za potovanja leta 2012 in v prihodnjih letih zmanjšala do konca zakonodajnega obdobja; predlaga, da ima pri prihrankih glede institucionalnih obiskov pri določanju sestave delegacij pluralizem prednost pred sorazmernostjo;
76. poudarja, da proračun za leto 2012 vključuje odhodke, potrebne za dodatnih 18 poslancev zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe (10,6 milijona EUR);
77. vztraja pri stališču, da sta iskanje prihrankov, kjer so le mogoči, ter stalno prizadevanje za reorganizacijo in prerazporeditev obstoječih virov v vsakem primeru ključna elementa njegove proračunske politike, zlasti v obdobju gospodarske krize; meni, da bi bilo treba tovrstne prihranke v proračunu za leto 2012 narediti v širšem kontekstu strukturnih sprememb, ki bodo imele bolj dolgoročne učinke; varčevalni ukrepi, ki jih je sprejel Parlament, bodo spodbudili strukturne spremembe, kar pa ne sme ogroziti zakonodajne odličnosti Parlamenta; meni da je cilj parlamenta osredotočiti se na osnovno dejavnost; meni, da varčevanje pri tolmačenju in prevajanju ne ogroža načela večjezičnosti, saj je uresničeno na podlagi inovacij, reorganizacije in novih metod dela;
78. pozdravlja dobro sodelovanje Odbora za proračun s predsedstvom na podlagi medsebojnega zaupanja in spoštovanja; meni, da dogovor, dosežen med posvetovanjem 22. septembra 2011 ter v okviru priprave načrta odhodkov (njegova resolucija z dne 6. aprila 2011, sprejeta na plenarnem zasedanju s 479 glasovi za), ne bi smel biti postavljen pod vprašaj in da ne bi smeli znova načenjati razprave o nobenem od teh elementov, če od takrat niso nastale nove okoliščine;
79. ugotavlja, da so nadomestila splošnih stroškov zamrznjena na ravni iz leta 2011; poziva predsedstvo, naj ne indeksira nobenih nadomestil poslancev (vključno z dnevnicami);
80. poudarja, da je bilo med proračunskimi pogajanji Parlamenta predlaganih mnogo rezerv; ne glede na spravni kompromis med Odborom za proračun in predsedstvom poziva, naj se na osnovna vprašanja o teh rezervah glede proračuna Parlamenta odgovori in jih predstavi na pregleden način, z zagotovitvijo jasnih informacij o potrebah po prevajanju in tolmačenju, gostinskih storitvah, čiščenju in vzdrževanju kot tudi o prevoznih storitvah in pripomočkih, drugih zunanjih storitvah in cenovni strukturi ali drugih subvencijah, ki se uporabljajo za te storitve;
Človeški viri
81. potrjuje naslednje spremembe kadrovskega načrta:
–
pretvorbo dveh začasnih delovnih mest AST 3 v dve stalni mesti AST 1 v zdravstveni službi;
–
povišanje 30 delovnih mest AD 5 v mesta AD 7 zaradi rezultatov internega natečaja za razred AD 7;
–
pretvorbo 15 delovnih mest AST (petih AST 3, petih AST 5 in petih AST 7) v mesta AD 5;
82. je sklenil odobriti internalizacijo varnostne službe, kot je predlagano v pisnem predlogu spremembe, in kot posledico v kadrovskem načrtu ustvariti 29 novih delovnih mest (26 AST 1 in 3 AD 5);
83. odobri naslednje ukrepe iz pisnega predloga spremembe proračuna, ki so bili uravnoteženi z drugimi prihranki:
–
sprostitev sredstev iz rezerve za novo varnostno politiko;
–
izravnavanje izpustov CO2, nastalih pri upravnih dejavnostih;
–
povečanje sredstev za pogodbene uslužbence v podporo izvajanju nepremičninske politike Parlamenta;
–
povečanje letne subvencije za EPA;
Nepremičninska, komunikacijska in informacijska politika
84. meni, da nepremičninska politika Parlamenta zahteva natančno analizo, in da bi morala uprava še naprej razvijati to politiko v sodelovanju z Odborom za proračun; zato zahteva, da se ga redno obvešča o novostih v zvezi z gradbenimi projekti, ki imajo velik finančni vpliv na proračun, kot je na primer stavba Konrada Adenauerja, hiša evropske zgodovine in stavbe/projekti za pridobitev nepremičnin v krajih dela Parlamenta; želi, da se ga obvešča o oblikovanju vseh novih postavk, ki se nanašajo na triletni načrt GD INLO, preden jih uprava potrdi; poziva upravo, naj s Komisijo, in katero koli drugo institucijo, ki bi želela uporabljati hišo evropske zgodovine, sklene storitveno pogodbo o deljenih stroških za tekoče stroške; poziva institucije EU, naj bolje uskladijo svoje programe za obiskovalce, da bi izkoristile medsebojne učinke, povečale zadovoljstvo obiskovalcev in si delile stroške; poziva upravo, naj izboljša upravljanje medinstitucionalnih projektov;
85. poudarja, da je treba v prihodnjih proračunskih letih na pregleden način zagotoviti financiranje novih pogodbenih uslužbencev za izvajanje nepremičninske politike Parlamenta; poziva tudi, da se ga obvešča o morebitnih namerah glede ustvarjanja novih delovnih mest in morebitnem povečanju sredstev za politike GD INLO, še preden jih potrdi uprava;
86. meni, da projekt hiše evropske zgodovine zahteva aktivno sodelovanje in finančni prispevek drugih institucij; pozdravlja zavezo predsednika Komisije, ki je bila izražena v njegovem pismu z dne 28. septembra 2011, da se znatno prispeva k projektu in zagotovi podporo za delovanje hiše evropske zgodovine; opozarja na svojo resolucijo z dne 6. aprila 2011, v kateri zahteva poslovni načrt, v katerem bo opredeljena dolgoročna poslovna strategija hiše evropske zgodovine, in ugotavlja, da je uprava priskrbela zahtevane informacije; ponavlja, da morajo biti odločitve v zvezi s projektom v skladu z odprto razpravo in plodnim dialogom ter bi morale zagotoviti pregleden postopek odločanja; zahteva, da se ga čim prej obvesti o nepremičninskem projektu v skladu s členom 179(3) finančne uredbe; poziva predsedstvo, naj zagotovi, da se natančno upošteva stroškovni načrt iz poslovnega načrta;
87. meni, da je treba proračun Parlamenta primerjati s proračuni reprezentativnega vzorca držav članic in s proračunom kongresa ZDA, da bo mogoče ustvariti dolgoročne prihranke ter modernizirati organizacijo in jo narediti bolj učinkovito;
Vprašanja, povezana z okoljem
88. pozdravlja uvedbo konkretnih spodbud za uporabo prevoznih sredstev, ki manj onesnažujejo okolje, med drugim uvedbo sistema 50-odstotne uporabe brezplačnih vozovnic za javni promet v Bruslju; poudarja, da je rezerva v različnih vrsticah za stroške potovanj odvisna tudi od rezultatov poročila o izvedljivosti ukrepov za zagotavljanje čim večje učinkovitosti potnih stroškov in priprave priporočil za proračunske prihranke, ki ga je zahtevalo predsedstvo;
89. poziva, naj se sprejmejo dodatni ukrepi za zmanjšanje porabe energije, vode in papirja, da se tako dosežejo prihranki v proračunu Parlamenta;
Oddelek IV – Sodišče
90. poudarja, da bi se lahko Sodišče zaradi zmanjšanj, ki jih je opravil Svet, znašlo v položaju, ko ne bi moglo primerno izvajati osrednjih nalog zaradi vedno večjega obsega sodniškega dela; je sklenil, da delno ponovno vzpostavi predlog proračuna, ki zadeva zlasti sredstva za poslance, osebje in IT;
Oddelek V – Računsko sodišče
91. ugotavlja, da si je Sodišče izredno prizadevalo za prerazporeditev osebja iz podpornih služb k revizijskim dejavnostim, da bi zadovoljilo vedno večje povpraševanje po instituciji, kot tudi, da bi našlo zadostne prihranke v svojih upravnih odhodkih; ugotavlja, da je Svet zmanjšal sredstva za plače na podlagi nizke stopnje izvrševanja v letu 2010; pričakuje, da bo izvrševanje v letu 2011 boljše, zato je sklenil delno obnoviti zneske iz predloga proračuna;
Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor
92. poudarja, da bi nekatera zmanjšanja, ki jih je uvedel Svet, lahko ogrozila glavne funkcije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in postavila pod vprašaj njegove sposobnosti za izpolnjevanje pravnih obveznosti do osebja; zato je sklenil ponovno vzpostaviti predlog proračuna za zneske, ki so na voljo članom Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za izvajanje osrednje dejavnosti institucije, torej omogočiti organizacijam civilne družbe iz držav članic, da izrazijo svoje mnenje na ravni EU, kar, glede na razumne napovedi inflacije pravzaprav v realnem smislu zamrzuje sredstva; sklenil je tudi delno ponovno vzpostaviti predlog proračuna za plače in nadomestila za osebje, da bi se omogočilo, da Evropski ekonomsko-socialni odbor izpolni svoje obveze do osebja, in delno ponovno vzpostaviti predlog proračuna za tolmačenje, da se ponovno vzpostavi raven iz leta 2009, kar bi, glede na povečane tarife za tolmačenje, pomenilo zmanjšanje v realnem smislu;
Oddelek VII – Odbor regij
93. delno zavrača zmanjšanje, ki ga je izvedel Svet; je sklenil povečati večino zadevnih postavk, saj je Svet sredstva znižal precej pod stopnjo izvrševanja v letih 2010 in 2011; zato namerava obnoviti zneske iz predloga proračuna, da bo lahko institucija ohranila raven političnih dejavnosti iz leta 2011;
Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic
94. meni, da so bila sredstva za to institucijo korenito zmanjšana že v zadnjih dveh letih; zato v večini vrstic obnavlja zneske iz predloga proračuna;
Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov
95. je sprejel drugačno stališče od Sveta in odobril oblikovanje dveh dodatnih stalnih delovnih mest (1 AD 9 in 1 AD 6) v kadrovskem načrtu Evropskega nadzornika za varstvo podatkov zaradi novih nalog te institucije dobila na podlagi člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije, nadzora in zagotavljanja, da vse institucije in organi EU spoštujejo temeljne pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov; zaradi upoštevanja pravnih obveznosti potrjuje povišanje direktorja te institucije iz razreda AD 14 v AD 15, čeprav ima institucija samo 43 zaposlenih;
96. zaradi tega je sklenil obnoviti zneske v drugih vrsticah na raven iz predloga proračuna;
Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje
97. je seznanjen s tem, da Evropska služba za zunanje delovanje, kot nova organizacija, ki zastopa največje evropske ambicije, potrebuje zadostna sredstva; glede na to, morajo sredstva za plače osebja za leto 2012 upoštevati trenutno stopnjo prostih delovnih mest jeseni leta 2011; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj omejuje prihodnje ustvarjanje delovnih mest v najvišjih razredih; meni, da bi lahko bil način za doseganje tega postopna zamenjava delovnih mest za napotene nacionalne strokovnjake s stalnimi delovnimi mesti za javne uslužbence iz držav članic; je seznanjen, da se napoteni nacionalni strokovnjaki ne štejejo pri tretjini osebja Evropske službe za zunanje delovanje na ravni AD; vendar pa opozarja na sklep Sveta, ki določa ureditev in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje, ki navaja, da se „ob poteku pogodbe napotenega nacionalnega strokovnjaka, ki je bil v skladu s členom 7 premeščen v Evropsko službo za zunanje delovanje, funkcija spremeni v mesto začasnega uslužbenca, če napoteni nacionalni strokovnjak opravlja funkcijo, ki ustreza funkciji, ki jo običajno opravlja osebje na ravni AD, pod pogojem, da je v organizacijski shemi predvideno ustrezno mesto“. Poleg tega poudarja, da je treba financirati operativne zahteve za vzpostavljanje Evropske službe za zunanje zadeve s svojim lastnim sistemom informacijske tehnologije v novi stavbi;
98. upošteva obrazložitve, ki jih je Evropska služba za zunanje delovanje posredovala v pismu predsedniku Odbora za proračun 30. septembra 2011 glede deleža uradnikov EU v kadrovskem načrtu, v skladu z obvezo, ki jo je sprejela visoka predstavnica/podpredsednica; zato je sklenil obnoviti kadrovski načrt te službe, kot ga je predlagala Komisija v predlogu proračuna, in meni, da bi bilo treba sprostiti vse rezerve, povezane z zaposlovanjem in vzpostavitvijo delegacije EU v Združenih arabskih emiratih;
99. je zaskrbljen zaradi stališča Sveta, ki je zmanjšal osnutek proračuna Evropske službe za zunanje delovanje za leto 2012 na +2,25 %; tudi sam ima previden pristop glede povečanj zaradi celotnega finančnega okvira in samo delno sprejema zahteve Evropske službe za zunanje delovanje;
100. sprejema zahtevane sprememb h kadrovskemu načrtu Evropske službe za zunanje delovanje, zlasti zaradi krepitve delegacij; bo še vedno pozoren na sestavo osebja Evropske službe za zunanje delovanje in na upoštevanje zakonske obveznosti, da uradniki EU predstavljajo najmanj 60 % osebja na ravni AD Evropske službe za zunanje delovanje; zahteva, da Evropska služba za zunanje delovanje pripravlja redna poročila na to temo; ugotavlja, da je povečanje proračunskih potreb Evropske službe za zunanje delovanje rezultat prerazporejanja pristojnosti, ki sta jih predhodno imela Svet in Komisija, in razvoja podcenjenih potreb kot so zagonski stroški, nove obveznosti in naloge, ki jih trenutno izvajata Svet in Komisija;
o o o
101. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter drugim zadevnim institucijam in organom.