Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (KOM(2010)0682),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. septembra 2010 o predlogu Komisije za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: del II integriranih smernic strategije Evropa 2020(1),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucija z dne 6. julija 2010 o netipičnih pogodbah, zanesljivih poklicnih poteh, prožni varnosti in novih oblikah socialnega dialoga(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(5),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2010 z naslovom Politike zaposlovanja za konkurenčno in nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z viri in prijazno okolju,

–  ob upoštevanju študije Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) „Skills for Green Jobs“ (Znanja in spretnosti za zelena delovna mesta), 2010,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o spodbujanju mobilnosti delavcev v Evropski uniji(6),

–  ob upoštevanju sporočila iz Brugesa o okrepljenem evropskem sodelovanju pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju za obdobje 2011–2010, ki je bilo sprejeto 7. decembra 2010(7),

–  ob upoštevanju dokumenta Srednjeročna napoved do leta 2020: Ponudba in povpraševanje po spretnostih in znanjih v Evropi, Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, 2010(8),

–  ob upoštevanju raziskave o spretnostih in znanjih za prihodnost Evrope: predvidevanje potreb po strokovni usposobljenosti, ki jo je Cedefop izvedel maja 2009,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma z dne 25. marca 2010 o vključujočih trgih dela, ki so ga podpisali ETUC, BUSINESSEUROPE, UEAPME in CEEP,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. januarja 2011 z naslovom Letni pregled rasti: spodbujanje ukrepov EU za celovit odziv na krizo (KOM(2011)0011) ter sporočilu priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (KOM(2011)0078),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2010 o sklepih petega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: prihodnost kohezijske politike (KOM(2010)0642),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Napredek pri doseganju skupnih evropskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja (SEC(2011)0526),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je stopila v veljavo 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (2010/48/ES)(9),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega združenja ponudnikov storitev za osebe z invalidnostjo (EASPD), ki kaže, da invalidi zaradi naraščanja brezposelnosti v Evropi vse teže dobijo in obdržijo delo, in ob upoštevanju, da je v mnogih državah stopnja brezposelnosti med invalidi višja kot med neinvalidnimi osebami,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (KOM(2010)0491),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. marca 2011 o Evropskem paktu za enakost spolov za obdobje 2011–2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o Priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (KOM(2008)0639), in svoje resolucije o tem sporočilu z dne 6. maja 2009(10),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0320/2011),

A.  ker se je po nedavnih podatkih Eurostata zaradi svetovne gospodarske krize stopnja brezposelnosti v Evropski uniji dvignila na 9,5 %, kar pomeni, da je skupno brezposelnih 22,828 milijona ljudi, med katerimi je 19,4 % dolgotrajno brezposelnih; ker je stopnja brezposelnosti med mladimi 20,4 %, pri čemer je v nekaterih državah članicah brezposelnih tudi do 40 % mladih;

B.  ker so mala in srednja podjetja, ki so gibalo gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in uresničitve ciljev za leto 2020, zaradi gospodarske krize ukinila več kot 3,5 milijona delovnih mest;

C.  ker je bilo zaradi gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, v primarnem in proizvodnem sektorju ukinjenih več delovnih mest, kot je bilo pričakovano, in ker bo po napovedih v teh sektorjih do leta 2020 predvidoma ukinjenih še približno 2,5 milijona delovnih mest;

D.  ker je gospodarska recesija v letu 2008 vplivala na povpraševanje po znanjih in spretnostih ter na njihovo ponudbo na področju zaposlovanja, zaradi česar se je močno povečala negotovost glede zaposlitvenih možnosti in okrepila potreba ljudi, da so bolje obveščeni o zaposlitvenih možnostih na trgu dela;

E.  ker varčevalni ukrepi, ki jih izvajajo številne države članice, sovpadajo z zelo občutnim povečanjem stopnje brezposelnosti in so deloma tudi vzrok zanj;

F.  ker morajo oblikovalci politik zavarovati državljane pred brezposelnostjo, tako da zagotovijo, da ima delovna sila ustrezna znanja in spretnosti, ki ji omogočajo čim večjo zaposljivost;

G.  ker morajo posamezniki zaradi razvoja novih tehnologij in sprememb strukture evropskih gospodarstev posodabljati in nadgrajevati svoja znanja in spretnosti med celotnim poklicnim življenjem;

H.  ker je poudarek strategije Evropa 2020 na spodbujanju socialnega, okolju prijaznega in konkurenčnega gospodarstva, ki porabi malo virov;

I.  ker bo v skladu z napovedmi veliko novih delovnih mest do leta 2020 na voljo v storitvenem sektorju, npr. na področju prodaje, varnosti, čiščenja, strežbe, nege in osebnih storitev, in ker bi to lahko bil najhitreje rastoči sektor;

J.  ker agroživilski sektor ponovno dobiva pomembno svetovno vlogo, za kar so potrebne različne višje ravni znanj in spretnosti, število delovnih mest, za katera so potrebne nizke kvalifikacije, pa se močno zmanjšuje;

K.  ker bodo za uresničitev trajnostne rasti in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, varstvo okolja ter razvoj novih zelenih tehnologij potrebna ustrezna znanja in spretnosti;

L.  ker tehnološke spremembe in novi vzorci organizacije dela v sektorjih neizogibno vplivajo na zaposlitvene vzorce v posameznih poklicih v smislu potrebnih znanj in spretnosti ter na ravni usposobljenosti;

M.  ker so v gospodarstvu vse bolj zaželena ustvarjalna, interaktivna in komunikacijska znanja in spretnosti za reševanje problemov na delovnem mestu, medtem ko so nizkokvalificirani delavci in delavci, ki opravljajo rutinska dela, izpostavljeni velikemu tveganju izgube zaposlitve;

N.  ker so delavci z nizko stopnjo izobrazbe ter znanj in spretnosti poleg delavcev iz drugih ranljivih skupin bolj izpostavljeni tveganju izgube zaposlitve, negotovosti in revščini, če se jim ne zagotovijo možnosti ustreznega usposabljanja in prekvalifikacije, ki bi jim omogočila, da bi še naprej izpolnjevali zahteve trga;

O.  ker je dolgoročna učinkovitost usposabljanja in visokošolskega izobraževanja odvisna od različnih dejavnikov, npr. od razpoložljivosti kakovostnega izobraževanja in ponudbe usposabljanja, enakih možnosti, neoviranega dostopa za vse, razpoložljivosti storitev varstva, stalnih javnih naložb, stanja in učinkovitega upravljanja javnih financ ter bolje izraženih potreb posameznikov in trga dela;

P.  ker se je EU zavezala k izboljšanju ravni izobrazbe, zmanjšanju osipa v šolah na 10 % ali manj do leta 2020 in zvišanju deleža tistih, ki zaključijo terciarno ali enakovredno izobraževanje, na vsaj 40 %;

Q.  ker bo predvidoma naraščalo število delovnih mest, ki zahtevajo visoko tehnično in znanstveno usposobljenost, približno polovica vseh delovnih mest leta 2020 pa bo za srednjekvalificirane delavce, medtem ko se bodo za 35 % delovnih mest – v primerjavi s sedanjimi 29 % – zahtevale visoke kvalifikacije, in ker se bodo za trajnostno gospodarstvo zahtevale dodatne kvalifikacije v vseh poklicih in v vseh segmentih znanj in spretnosti;

R.  ker bodo migracije znotraj EU ter v EU in iz nje, pa tudi demografske spremembe, v mnogočem vplivale na prihodnjo velikost in sestavo delovno aktivnega prebivalstva v državah članicah, pomembno pa vplivajo tudi na povpraševanje po znanjih in spretnostih ter njihovo ponudbo, zlasti v tistih državah članicah, v katerih prebivalstvo hitro upada ali iz katerih je velik beg možganov;

S.  ker kompetence ter znanja in spretnosti delavcev migrantov pogosto niso zadosti priznani niti najbolj izkoriščeni in ker se delavci migranti pogosto soočajo s težavami pri dostopu do trga dela, izobraževanja in usposabljanja, tudi zato, ker ne poznajo svojih delavskih in socialnih pravic ter se ne vključujejo v delavska združenja; ker lahko zato politike vključevanja, ki olajšujejo dostop do izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve za priseljence, pomembno prispevajo k zadovoljevanju prihodnjih potreb na trgu dela;

T.  ker so ženske, čeprav so mikrokrediti pomembna orodja za žensko podjetništvo in ustanavljanje družinskih podjetij, še vedno slabo zastopane v poslovnem svetu Evropske unije, saj povprečno predstavljajo le 30 % vseh podjetnikov;

U.  ker je med študenti, ki diplomirajo na univerzah, več kot 60 % žensk, ker pa se premalo žensk in deklet odloča za naravoslovje, kar povzroča resno segregacijo po spolu v sektorju, ker se vrzel med spoloma pri zaposlovanju v sektorju informacijske tehnologije postopoma povečuje, namesto da bi se zmanjševala;

V.  ker so ženske na trgu dela v zapostavljenem položaju in niso sorazmerno zastopane pri delu s skrajšanim delovnim časom in pri pogosto negotovih novih oblikah delovnih razmerij ter se soočajo z ovirami pri dostopu do vseh socialnih pravic, socialne zaščite in prejemkov;

W.  ker lahko trajnostna gospodarska rast omogoči povečanje števila dostojnih delovnih mest in prispeva k okrevanju gospodarstev po vsej EU;

X.  ker EU v raziskave, razvoj, inovacije in izobraževanje, ki so temelj rasti in izboljšanja življenjskega standarda, še vedno vlaga manj kot njeni svetovni gospodarski partnerji in tekmeci; ker so potrebne velike naložbe v na znanju temelječe gospodarstvo, tehnično usposabljanje in posodobitev poklicnega usposabljanja;

Y.  ker je usmerjeno in prilagojeno nadgrajevanje znanj in spretnosti bistveno, da ljudje pridobijo nova znanja in spretnosti ter tako izkoristijo prehod v bolj trajnostno gospodarstvo; ker obstajajo prepričljivi ekonomski argumenti v prid nadgrajevanju znanj in spretnosti, vključevanju na trg dela in socialnemu vključevanju; ker bo imelo zmanjševanje naložb v nadgrajevanje znanj in spretnosti dolgoročne negativne učinke;

Izzivi na področju politik zaposlovanja

1.  opozarja, da so se države članice v okviru strategije Evropa 2020 dogovorile, da mora imeti do leta 2020 75 % moških in žensk v starosti od 20 do 64 let zaposlitev, pri čemer je ta cilj tesno povezan z gospodarsko rastjo ter vzdržnostjo sistemov socialne varnosti in javnih financ v Evropi; opozarja, da je sedanja stopnja zaposlenosti žensk 58,2-odstotna; poudarja, da je mogoče cilj na področju zaposlovanja doseči le z drastičnim znižanjem stopnje brezposelnosti med mladimi, večjo udeležbo žensk na trgu dela in učinkovitim izvajanjem prednostne naloge vključujoče rasti v okviru strategije; poudarja, da večina nacionalnih programov reform ne omogoča doseganja ciljev na področjih zaposlovanja in revščine, in poziva vse zainteresirane strani, naj okrepijo prizadevanja za uresničitev strategije Evropa 2020;

2.  znova poudarja, da pet krovnih ciljev Unije vključuje spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje razmer za inovacije, raziskave in razvoj, doseganje ciljev na področju podnebnih sprememb in energije, izboljšanje izobrazbenih ravni in spodbujanje socialne vključenosti;

3.  opozarja na velike ovire, ki onemogočajo, da bi se zaposlenost v EU občutno povečala, da bi odpravili strukturno brezposelnost in ustvarili nova delovna mesta ter s tem okrepili produktivnost in spodbudili večjo konkurenčnost; meni, da izzivi, ki jih je treba prednostno obravnavati poleg zagotovitve bolje delujočih trgov dela, vključujejo neustrezne in nezadostne ravni znanja in spretnosti številnih delavcev ter nizke ravni izobrazbe v nekaterih evropskih državah v primerjavi z mednarodnimi stopnjami; meni, da bo celovit pristop pri oblikovanju temeljev potrebnih znanj in spretnosti bistven, da bi čim bolj izkoristili možnosti novega trajnostnega gospodarstva, in poziva Komisijo, naj to na podlagi zahtev Parlamenta obravnava v načrtovanem sporočilu o delovnih mestih v novem trajnostnem gospodarstvu;

4.  poudarja, da se stopnja zaposlenosti in gospodarska uspešnost vzajemno podpirata pri doseganju še posebej visokih stopenj gospodarske rasti in kakovostnih zaposlitev; kljub temu močno priporoča, da države članice upoštevajo celotni sklop smernic strategije Evropa 2020 za politike zaposlovanja in širše smernice ekonomske politike, ob tem pa zagotovijo, da politike, ki jih izvajajo, ustrezajo nacionalnim, regionalnim in lokalnim okoliščinam ter predvsem razmeram v posameznih državah članicah;

5.  poudarja, da so ključni elementi socialne politike, kot so davki, javni socialni programi, urejanje določenih vidikov dela, zdravstvo in izobraževanje, še vedno v pristojnosti držav članic; meni, da morajo socialne politike ustrezati nacionalnim, regionalnim in lokalnim okoliščinam ter predvsem razmeram v posameznih državah članicah;

6.  poziva k boljšemu usklajevanju ekonomskih politik med državami članicami, da bi spodbujale trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest ter omogočile učinkovito konkurenco ob upoštevanju regionalnih razlik po vsej Evropi glede zaposlovanja in stopenj brezposelnosti; poziva države članice, naj spoštujejo pravila o proračunski disciplini, da bi zmanjšale nevarnost za prevelik primanjkljaj, in poziva k izvajanju učinkovitega proračunskega nadzora, pri čemer naj se omogočijo javne naložbe v skladu s cilji EU na področju rasti in zaposlovanja; poudarja pa pomen socialne ocene učinka, kot to zahteva Pogodba, ter poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo socialne stroške zmanjšanja izdatkov, zlasti za izobraževanje in aktivne politike trga dela, kar bi lahko ogrozilo napredek pri ukrepih proti pomanjkanju kvalificirane delovne sile v Evropi in zagotavljanju gospodarske uspešnosti;

7.  podpira vodilno pobudo Komisije v okviru strategije Evropa 2020 kot okvir za spodbujanje konkurenčnosti in zaposlenosti ter kot premik v smeri trajnostnega, pametnejšega in vključujočega gospodarstva; poudarja, da je pri izvajanju programa pomembna regionalna razsežnost; poziva Komisijo, naj v okviru vodilne pobude oblikuje prednostne ukrepe na področju zaposlitve ter znanj in spretnosti, pri tem pa naj ustrezno upošteva spodbujanje ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej v okviru trajnostnega in vključujočega gospodarstva, temelječega na znanju;

8.  meni, da je treba program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta obravnavati v povezavi z raziskovalnim okvirnim programom EU ter da bi lahko sinergija med obema programoma prispevala k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest;

9.  poudarja, da je treba zaradi nedavnih gospodarskih sprememb in sprememb na trgu dela ter glede na prihodnje izzive, kot so demografske spremembe in prehod v trajnostno gospodarstvo, oblikovati boljše strategije na področju zaposlovanja, izobraževanja in organizacije dela, da bi izboljšali konkurenčnost EU ter delovne in življenjske razmere v EU in ustvarili nova delovna mesta, s tem pa spodbudili pametno rast, ki bo združevala polno zaposlenost in socialno blaginjo ter trajnostno proizvodnjo in življenjske vzorce; v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je splošen dostop do vseživljenjskega učenja, izobrazbe ter znanja in spretnosti za vse starostne skupine; poudarja, da obstajajo ekonomski argumenti v prid nadgrajevanju znanj in spretnosti, vključevanju na trg dela, socialnemu vključevanju, učinkovitemu odpravljanju diskriminacije in boljšemu izkoriščanju vrednot vseh delavcev; opozarja, da imajo uskladitev dela in družinskega življenja, izobraževanje in izboljšanje človeškega kapitala tudi negospodarske koristi za posameznika;

10.  poudarja, da je treba nacionalne ureditve za zagotavljanje prožne varnosti pregledati glede na nove socialno-ekonomske razmere ter jih po potrebi okrepiti in prilagoditi posebnim potrebam posameznih držav članic, da bi zagotovili prožen, vključujoč in aktiven trg dela, učinkovito usposabljanje, ki je dostopno vsem, in ustrezne sisteme socialne varnosti; poziva države članice, naj poleg izvajanja reform trgov dela tudi okrepijo socialno varnost za preprečevanje revščine in zaščitijo brezposelne ter izboljšajo kakovost delovanja javnih služb za zaposlovanje; poudarja, da prožne varnosti ni razumeti kot „ene rešitve za vse“;

11.  poudarja pomembnost neformalnega učenja in pridobivanja znanj in spretnosti v okviru medgeneracijskega sodelovanja, pri katerem lahko izkušeni starejši delavci mlade naučijo novih znanj in spretnosti;

12.  obžaluje, da mnogi delavci še naprej težko usklajujejo delo in družinsko življenje; poziva države članice, naj vsem staršem, zlasti ženskam, staršem iz enostarševskih družin, prikrajšanim osebam in invalidom omogočijo vključevanje v delovno življenje, pa tudi v procese vseživljenjskega učenja; kot pogoj za to poudarja, da bi morale biti organizacija dela in možnosti usposabljanja združljive s starševskimi obveznostmi ter strukture otroškega varstva učinkovitejše in dostopnejše, starši pa bi morali prejeti ustrezno podporo; poleg tega poziva države članice, naj uvedejo politike in programe v podporo družinskih negovalcev;

13.  meni, da je koristno spodbujati okolje, ki je naklonjeno delu na daljavo, kadarkoli je tako mogoče uskladiti zahteve družinskega in poklicnega življenja;

Odgovori
Zagotavljanje razpoložljivosti usposobljene delovne sile

14.  pozdravlja uvedbo evropskega observatorija zaposlovanja in pobudo Komisije za oblikovanje panorame EU za znanja in spretnosti ter reformo mreže evropskih služb za zaposlovanje EURES, da bi imeli iskalci zaposlitve boljši pregled in dostop, ter za spodbujanje poklicne mobilnosti v EU; poudarja, da ima EURES ključno vlogo pri svetovanju mobilnim delavcem in iskalcem zaposlitve o njihovih pravicah ter da to prispeva k oblikovanju pravega notranjega trga, in pozdravlja začetek pilotnega projekta „Tvoja prva zaposlitev EURES“, ki je namenjena mladim iskalcem zaposlitve v 27 državah članicah EU; poleg tega poudarja vlogo mreže EURES v čezmejnih regijah in meni, da bi bilo treba njenim čezmejnim partnerstvom zagotoviti vire, ki so potrebni za soočanje z izzivi na evropskem trgu dela;

15.  poudarja, da je treba povečati udeležbo v vseživljenjskem učenju, zlasti v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi zagotovili zaposljivost, in nadgraditi znanja in spretnosti delovne sile ter okrepiti konkurenčnost; poudarja, da je treba povečati tudi delež udeleženih v nadaljnjem usposabljanju, da bodo lahko osebe z višjo usposobljenostjo tudi do pozne starosti našle sebi ustrezno delovno mesto in opravljale svoj poklic; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba zagotoviti spodbude za zaposlene in delodajalce, zlasti v malih in srednjih podjetjih; meni tudi, da je treba oblikovati celovitejše strategije vseživljenjskega učenja ter prilagoditi sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe na trgu dela, ki se hitro spreminjajo, tehnološki razvoj in nove pristope k organizaciji dela;

16.  obžaluje, da so države članice v času krize zmanjšale svoj proračun za izobraževanje in usposabljanje, ter poziva Komisijo in države članice, naj več vlagajo v sistem izobraževanja in usposabljanja;

17.  poziva k boljšemu spremljanju prihodnjega povpraševanja po znanjih in spretnostih v Evropi po strokovnih področjih in stopnji izobrazbe ter k takojšnjemu prenosu ugotovitev v politike držav članic na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja ter druge ustrezne politike držav članic; poudarja, da je treba povečati privlačnost delovnih mest in poklicev za mlade delavce, in da je treba zlasti mlade ljudi stalno obveščati o gibanjih na trgu dela, da se bodo lahko osredotočili na razvoj znanj in spretnosti, ki jih trg dela dejansko potrebuje; meni, da bi bilo „zavezništvo za znanje“, ki povezuje podjetja, socialne partnerje in izobraževalne ustanove, koristen instrument za odpravljanje razkoraka na področju inovacij, znanj in spretnosti, saj bi bistveno prispevalo k uveljavljanju gospodarskih in družbenih interesov, zlasti glede na ključni izziv, ki je doseganje polne zaposlenosti, izkoreninjenje revščine, socialna vključenost in zagotavljanje trajne gospodarske rasti svetovnega gospodarstva;

18.  poudarja, kako pomembno je zgodnje prepoznavanje potreb po znanjih in spretnostih, pri čemer predlaga vsaj 10-letno obdobje, ter poziva države članice in, kadar je to utemeljeno, tudi regije, naj ustanovijo center za spremljanje zaposlovanja, ki bo osredotočen na prihodnje potrebe; poleg tega poudarja, da je pomembno razvijati zanesljivejše sisteme za predvidevanje potrebnih znanj in spretnosti ter primanjkljajev v EU in državah članicah, pa tudi nadalje vlagati v nadgrajevanje znanj in spretnosti ter boljše usklajevanje kvalifikacij z delovnimi mesti; ponovno poudarja, da je treba javnosti zagotoviti dostop do kakovostnih informacij, ter poziva k izmenjavi izkušenj in najboljše prakse v zvezi s tem; poudarja, da morajo zato ponudniki izobraževanja in usposabljanja, tudi univerze in raziskovalnimi centri, tesneje in učinkoviteje sodelovati z javnimi službami za zaposlovanje, socialnimi partnerji, podjetji in delodajalci;

19.  poudarja, da je treba izboljšati profil in privlačnost poklicev ter delovnih mest, kjer je na trgu dela premalo delavcev;

20.  poziva Komisijo, naj poveča prepoznavnost in finančno podporo programa Leonardo da Vinci, ki ljudem omogoča pridobivanje novih znanj, spretnosti in kvalifikacij ter ki naredi poklicno usposabljanje bolj privlačno za vse; poudarja tudi, da je usposabljanje na delovnem mestu posebej pomembno, in poziva k podpori nacionalnih shem, ki spodbujajo tovrstne priložnosti za poklicni razvoj;

21.  ugotavlja, da je raven izvajanja podprograma Erasmusa blizu 100 %; opozarja na dobro dokumentirane dokaze, da Erasmus bistveno olajša študij v tujini in študentom zagotavlja širši obseg znanj in spretnosti ter da to posledično močno izboljša zaposlitvene možnosti za študente, ki sodelujejo v programu Erasmus, in s tem pomembno prispeva h konkurenčnosti Evrope;

22.  poudarja pomembnost visokokakovostnega javnega izobraževalnega sistema, ki zagotavlja prost in enak dostop za vse;

23.  meni, da je bistvenega pomena ustvariti okolje za tesno sodelovanje med raziskovalnimi inštituti in industrijo ter spodbujati in podpirati industrijska podjetja, da vlagajo v raziskave in razvoj; poudarja, da imajo visokošolske ustanove in ustanove za usposabljanje bistveno vlogo v regionalnih gospodarstvih držav članic ter da so edinstvena mesta, kjer se lahko inovacije, izobraževanje in raziskave združijo in omogočijo ustvarjanje delovnih mest, razvoj podjetniških ter drugih znanj in spretnosti in več zaposlitvenih možnosti; v zvezi s tem priznava vlogo pobude za dialog med univerzami in podjetji; poziva lokalne in regionalne organe, naj spodbujajo sistem za okoljsko ravnanje in presojanje (EMAS), ter vse gospodarske sektorje, naj si prizadevajo, da bi pridobili registracijo EMAS;

24.  poziva Komisijo, naj v okviru programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta nadalje spodbuja ustanovitev sektorskih svetov za zaposlovanje ter znanje in spretnosti na evropski ravni, ki bi morali postati platforma za zbiranje in izmenjavo podatkov, ki so na voljo v državah članicah in regijah, na podlagi katerih bi uskladili prizadevanja vseh zadevnih strani, hkrati pa bi ti sveti podpirali dejavnosti socialnega dialoga;

25.  meni, da je bistvenega pomena znatno povečati naložbe v izobraževanje, raziskave in inovacije, ter zato ocenjuje, da je treba za spodbujanje držav članic v tej smeri, ko se ocenjuje njihov srednjeročni proračunski cilj, še posebej dobro pretehtati državne izdatke za izobraževanje, raziskave in strokovno usposabljanje;

26.  ugotavlja, da je treba ustrezno podpreti instrumente, kot so raziskave o profilih in poklicih, potrebnih v različnih sektorjih, ki so izvedene na osnovi socialnega partnerstva;

27.  poziva evropske odbore za socialni dialog, naj prispevajo k boljšemu ujemanju med obstoječimi oblikami usposabljanja ter sedanjim in prihodnjim povpraševanjem, in sicer s časovnim načrtom z jasnimi cilji in kazalniki, ki bodo omogočali spremljanje napredka;

28.  poudarja, da je treba delodajalce vključiti v upravljanje izobraževalnih ustanov, v oblikovanje učnih programov, učnih metod in vajeništva, v ocenjevanje in v razvoj kvalifikacij; poudarja, kako pomembne so spodbude za delodajalce, ki nudijo usposabljanje za nizko- ali nekvalificirane osebe, saj s tem nastajajo priložnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj neposredno na delovnem mestu;

29.  obžaluje, da še vedno preveč ljudi v EU prezgodaj opusti šolanje; opozarja, da bi znižanje deleža osipnikov za samo eno odstotno točko na trg dela lahko pripeljalo 500.000 potencialnih delavcev; zato poziva države članice k izvajanju učinkovitejših politik za preprečevanje zgodnje opustitve šolanja, temelječih na visokokakovostnem sodobnem izobraževanju in poklicnem usposabljanju, k odpravi ovir za nadaljevanje šolanja, k zagotavljanju alternativnih oblik izobraževanja in usposabljanja in možnosti prekvalificiranja za učence z učnimi težavami ali invalide ter k razvoju učinkovitih povezav med začetnim usposabljanjem in poslovnim svetom; poudarja, kako pomembno je zgodnje izobraževanje ne le za razvoj prihodnjih funkcionalnih znanj in spretnosti ljudi, temveč tudi njihovih sposobnosti za učenje, specializacijo in nadaljnji razvoj, ter poziva k oblikovanju skladnega in celovitega dolgoročnega pristopa k predšolski vzgoji in otroškemu varstvu v skladu s sporočilom Komisije na to temo;

30.  obžaluje, da veliko za delo sposobnih invalidov ni vključenih na trg dela, in poziva države članice, naj izvajajo politike, ki ponujajo alternative na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja invalidov;

31.  poziva države članice, naj podpirajo javno financirane in ustrezno regulirane ustanove za začetno izobraževanje, ki vključujejo predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, poklicno usposabljanje in visokošolsko izobraževanje, pri čemer mora biti v njih zaposleno ustrezno kvalificirano in usposobljeno učno in pomožno osebje, ki dela za dobro plačilo in v dobrih pogojih;

32.  poudarja pomembnost javnih izobraževalnih sistemov, ki so dostopni vsem in spodbujajo enake možnosti za vse;

33.  pozdravlja predlog Komisije o spodbujanju evropskih centrov odličnosti v okviru novih akademskih specializacij za delovna mesta prihodnosti in o spodbujanju mobilnosti mladih na tem področju; poudarja, da je pomembno zagotoviti pogoje za rast grozdov inovativnih podjetij, ki lahko bistveno spodbudijo lokalni gospodarski razvoj in omogočijo ustvarjanje novih delovnih mest v regiji; meni, da so ob vse hitrejšem prestrukturiranju gospodarstva za trajnostno rast nujno potrebni usposobljena delovna sila, upravljavska znanja, inovacije, znanost, tehnologija in zelena delovna mesta;

34.  spodbuja države članice k vključevanju kompetenc na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, digitalne pismenosti, podjetništva, ključnih prečnih sposobnosti, kot so sporazumevanje v tujih jezikih in sposobnosti za osebno izpolnitev in razvoj, aktivnega državljanstva, ustvarjalnosti, kulturne ozaveščenosti in medkulturnega razumevanja ter ključnih kompetenc na področju okolja, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja v vse stopnje izobraževalnih sistemov; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati in priznavati poklicna in socialna znanja in spretnosti, da bi povečali zaposlitvene priložnosti za ljudi; poudarja, da je zmožnost sporazumevanja v tujih jezikih koristna, ter podpira učenje jezikov in razvoj poučevanja jezikov;

35.  poudarja, da je potrebno izobraževanje, ki bo usmerjeno v inovacije; poudarja, da je treba spodbujati neshematično in abstraktno razmišljanje in tehnično izobraževanje, da bi lahko izpolnili potrebe v prihodnosti;

36.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vsi otroci že zelo zgodaj razvili temeljna znanja in spretnosti na področju informacijske tehnologije, zato bi morali te vključiti v osnovnošolski učni program ter vsem Evropejcem omogočiti poceni in preprost dostop do interneta;

37.  glede na napovedi, da bo leta 2015 primanjkovalo od 384 000 do 700 000 strokovnjakov na področju informacijske tehnologije, približno milijon strokovnih delavcev v zdravstvu in še približno milijon raziskovalcev, poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo, da bi zagotovile dovolj usposobljenih človeških virov na teh področjih;

38.  ugotavlja, da je internacionalizacija izobraževanja socialnega, kulturnega in gospodarskega pomena, zato poziva Komisijo, naj omogoča mednarodno mobilnost raziskovalcev, študentov in predavateljev v EU in zunaj nje;

39.  izraža zaskrbljenost, ker visoko usposobljeni posamezniki sprejemajo zaposlitve pod svojimi zmožnostmi ali nekvalificirano delo, kar vodi v „izgubo možganov“ v EU;

40.  poziva države članice, naj razvijejo programe usposabljanja za učitelje, ki jim bodo zagotovili osnovo, na podlagi katere se bodo lahko bolje prilagajali spremembam na trgu dela ter razvijali ustrezna znanja in spretnosti na vseh ravneh izobraževanja;

41.  spodbuja države članice, naj se zavzemajo za usposabljanje na delovnem mestu, vključno z dualnim sistemom izobraževanja/usposabljanja, da bi mlade ljudi že v zgodnjih fazah seznanile s trgom dela ter spodbudile kakovosten okvir za pripravništva in vajeništva, ki bi v čim večji meri vodila v stabilno zaposlitev; poleg tega poziva ustrezne zainteresirane strani, naj zagotovijo, da se pripravništva in vajeništva opravljajo pod nadzorom poklicnih mentorjev ter da vodijo v pridobivanje resničnih znanj, spretnosti in izkušenj, ki ustrezajo potrebam na trgu dela, in v zagotavljanje novih delovnih mest; poziva države članice, naj določijo minimalne standarde za pripravništva v zvezi z dohodki in socialnimi pravicami, ter poziva k uvedbi evropskega okvira kakovosti za pripravništva, ki bo opredeljeval dostojne delovne pogoje in pravila, ki bodo preprečevala, da bi pripravništva uporabljali za nadomeščanje redne zaposlitve;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izmenjavo z dokazi podprtih politik v zvezi s prehodom iz sistema izobraževanja in usposabljanja na trg dela ter učno mobilnostjo, ki prispevajo k razvoju znanj in spretnosti ter zaposljivosti mladih;

43.  poziva Komisijo, naj v prihodnji zakonodajni pobudi o poklicnih kvalifikacijah okrepi vzajemno priznavanje diplom in poklicnih kvalifikacij ter predstavi mehanizem za okrepljeno vzajemno priznavanje usposobljenosti, znanj in spretnosti, vključno z znanji in spretnostmi, pridobljenimi v okviru neformalnega in priložnostnega usposabljanja, in ga razširi tudi na delavce iz tretjih držav; meni, da bi moral ta mehanizem temeljiti na ustreznih evropskih okvirih, kot sta evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF) in evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET);

44.  poziva nacionalne statistične urade, naj razvijejo ustrezne kazalnike za merjenje znanj in spretnosti ter kakovosti na različnih ravneh nacionalnega izobraževalnega sistema;

45.  meni, da bi lahko Evropska služba za zunanje delovanje in zlasti delegacije EU v tretjih državah prevzele pomembno vlogo z zagotavljanjem informacij o potrebnih znanjih in spretnostih v Evropi in o razpoložljivih delovnih mestih ter nudile pomoč v postopkih za prihod v Evropo;

46.  ugotavlja, da je zaradi demografskih sprememb veliko starejših potencialnih prostovoljcev, kar je v naših skupnostih ogromen neizkoriščen vir; poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za starejše prostovoljce in za vse večje število starejših državljanov z bogatimi izkušnjami, ki so pripravljeni biti prostovoljci, razvije akcijski program za starejše, ki bi lahko potekal vzporedno s programom Mladi v akciji in bi ga dopolnjeval, ter naj spodbuja posebne programe za medgeneracijsko prostovoljstvo in mentorstvo;

47.  meni, da je bilo v okviru strategije za podaljšanje aktivnega življenja premalo narejenega za pomoč starejšim pri pridobivanju znanj in spretnosti na področju informacijske tehnologije, ter poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo obširne izobraževalne programe za to skupino;

48.  poudarja, da je treba ohraniti obrtniško tradicijo ter z njo povezana znanja in spretnosti, kot tudi uvesti strategije za obrtniške male podjetnike, da bi s tem ohranili kulturno identiteto obrtniškega sektorja; v zvezi s tem opozarja, kako pomembno je podpirati poklicno usposabljanje, povezano z delom, in mobilnost mladih obrtnikov in žensk; meni, da je lahko spodbujanje pripravništva kot sredstva za vključevanje mladih v sektor dejavna politika, ki jo je vredno spodbujati, ter poziva države članice, naj v zvezi s tem sprejmejo potrebne ukrepe; poudarja pomen humanistike kot področja za raziskovanje preteklosti in boljše ohranjanje kulturne identitete;

Spodbujanje povpraševanja po delu in ustvarjanja delovnih mest

49.  opozarja, da imajo mala in srednja podjetja svojo vlogo v evropskem gospodarstvu zaradi svojega števila in strateške vloge v boju proti brezposelnosti; opozarja, da 85 % delovnih mest v EU zagotavljajo mala in srednja podjetja, ki ustvarijo 58 % vse dodane vrednosti v Uniji; poziva vse ustrezne zainteresirane strani, naj odpravijo vse ukrepe, ki bi utegnili ovirati ustanavljanje in prost pretok podjetij; poziva države članice in Komisijo, naj poenostavijo ustanavljanje malih in srednjih podjetij ter spodbujajo njihovo rast, pri tem pa posebno pozornost namenijo ženskemu podjetništvu, jim zagotovijo ugoden regulativni in fiskalni okvir, olajšajo dostop do trga, sestavijo seznam ovir za zaposlovanje, karseda zmanjšajo stopnjo birokracije in izboljšajo dostop teh podjetij do finančnih sredstev;

50.  meni, da sta za spodbujanje zaposlovanja potrebni bolj usmerjena raba inovacij in konkurenčnejša industrijska osnova; meni, da je treba spodbujati zaposlovanje mladih, poslovne modele na podlagi raziskav in razvoja ter posebne spodbude za zaposlovanje širše palete iskalcev zaposlitve;

51.  pozdravlja predlog Komisije, da bi v prihodnje uvedla poenostavljen postopek izdaje dovoljenj, veljavnih po vsej EU, za časovno omejeno bivanje delavcev koncernov, ki prihajajo iz tretjih držav;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj več vlagajo v ustvarjanje delovnih mest ter spodbujajo podjetništvo, ustanavljanje podjetij in samozaposlovanje, da bi ustvarile zaposlitvene priložnosti in zmanjšale socialno izključenost; meni, da sta oblikovanje ustreznega okolja in spodbud za razvoj podjetij ter podpiranje uvajanja novih tehnologij sicer pomembna, vendar ne dovolj za razvoj evropskih gospodarstev; zato poudarja, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na spodbujanje podjetniške miselnosti, znanj in spretnosti na različnih ravneh izobraževanja, na svetovanje novim podjetnikom ter na učinkovit razvoj znanj in spretnosti zaposlenih v malih in srednjih podjetjih; poudarja vlogo Evropskega tehnološkega inštituta in Evropske investicijske banke, zlasti programov, kakršna sta Jasmine in Jeremie, pri spodbujanju ustanavljanja in razvoja podjetij ter zagotavljanju podpore za potrebe malih in srednjih podjetij;

53.  poziva Komisijo, naj deluje v skladu z načelom „najprej pomisli na male“ in pri pripravi zakonodaje na področju zaposlovanja upošteva potrebe malih in srednjih podjetij;

54.  poudarja pomembnost brezplačnega in pametno reguliranega interneta za nove podjetnike, ki ustvarjajo nova delovna mesta; meni, da je zaupanje uporabnikov interneta v sistem in njihovo prepričanje, da njegova neokrnjenost ne bo ogrožena, ključno za razvoj novih spletnih poslovnih modelov;

55.  poudarja, da je v Evropski uniji premalo inovativnih podjetij, ki se intenzivno osredotočajo na raziskave in razvoj, ter da mala in srednja podjetja zaradi velikega pomanjkanja znanj in spretnosti za inoviranje in pomanjkljive digitalne pismenosti ne morejo uvajati inovativnih pametnih poslovnih modelov in nove tehnologije;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej sodelujejo, da bi oblikovale povezan in konkurenčen trg tveganega kapitala, ki je ključen za ustanavljanje in rast inovativnih malih in srednjih podjetij;

57.  meni, da je treba v celoti vzpostaviti neoviran in konkurenčen enotni trg, da bi omogočili prosto gibanje delavcev; poleg tega meni, da mora dokončno oblikovanje enotnega trga dopolnjevati delovna zakonodaja, ki zagotavlja enake pogoje za vse, močno usklajevanje sistemov socialne varnosti in zmožnost delavcev, da ohranijo ali prenesejo pridobljene pravice, zlasti pravice iz pokojninskega zavarovanja, prek meja; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo s socialnimi partnerji, da bi odpravile ovire za mobilnost študentov in delavcev, ter spodbujajo izmenjavo najboljših praks in izkušenj na tem področju, da bi ocenile, kako se notranji trg razvija z vidika socialne varnosti za zaposlene ter glede plač in delovnih pogojev v državi gostiteljici; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba preprečiti plačni damping;

58.  odločno obsoja neprijavljeno delo, ki ogroža družbo in delavce; poziva države članice, naj izvajajo redne in pogostejše preglede, določijo ustrezne kazni in uvedejo kampanje za ozaveščanje o pravicah delavcev in dolgoročno neugodnem položaju delavcev, zaposlenih na črno; poleg tega poziva države članice, naj preventivne ukrepe in sankcije združujejo s pobudami, s katerimi bi se izognile zatekanju k neprijavljenemu delu in bi neprijavljeno delo preoblikovale v redno zaposlitev;

59.  meni, da ima zdravstveni sektor ključno vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poleg tega meni, da je sektor zdravstva in socialnega varstva zaradi demografskih sprememb vir zaposlitev in da bo postajal še pomembnejši ter da bo v odločilni meri prispeval k socialnemu vključevanju; poziva k razvoju gospodarstva nege in oskrbe, da bi izpolnili resnične potrebe in zagotovili visoko kakovostne dostopne storitve nege in oskrbe za vse ter dobre delovne pogoje in plačilo, da bi se izognili zatekanju k neprijavljenemu delu; poziva Komisijo, naj podpre konvencijo Mednarodne organizacije dela, ki jo dopolnjuje priporočilo o delavcih v gospodinjstvu, da bi se izboljšali delovni pogoji za delavce v tem sektorju; poziva Komisijo, naj poleg drugih primernih trajnostnih rešitev, ki podpirajo neodvisno življenje, izvede študijo o negovalcih, zaposlenih na domovih uporabnikov, da bi ugotovila, ali zakonodaja EU zagotavlja zadostno socialno varnost za to kategorijo delavcev, ki so pogosto ženske;

60.  poudarja priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, ki jih ponujajo sektorji socialnega in zdravstvenega varstva, nege in oskrbe ter izobraževanja ter zahteva velike in trajnostne naložbe v te ključne storitve in infrastrukture ter dostojne delovne pogoje za zagotavljanje kakovostnih storitev; se veseli akcijskega načrta Komisije za reševanje pomanjkanja zdravstvenih delavcev;

61.  poziva Komisijo, države članice, socialne partnerje in druge zainteresirane strani k zagotavljanju učinkovite, poenostavljene in sinergijske porabe finančnih sredstev EU, npr. iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ter instrumentov, kot je mikrofinančni instrument, za ustvarjanje novih delovnih mest, tudi v socialnem gospodarstvu; poudarja prednosti usmerjanja naložb iz strukturnih skladov v izobraževanje in usposabljanje v tehnološko naprednih sektorjih z visoko dodano vrednostjo in v sektorje, ki so posebej pomembni za prehod na modele bolj trajnostne rasti; meni, da je treba posebno pozornost nameniti tistim državam članicam, v katerih je stopnja brezposelnosti visoka in je povprečni mesečni dohodek pod pragom revščine;

62.  poudarja pomen sinergij med različnimi evropskimi skladi ter decentraliziranega pristopa pri njihovi uporabi, da bi se odzvali na zahteve trga dela; meni, da je treba posameznikom in podjetjem zagotoviti tudi ustrezne spodbude za naložbe v usposabljanje; v zvezi s tem poudarja prispevek kohezijske politike k vodilni pobudi EU za Evropo, gospodarno z viri , in njen potencial za trajnostno rast, o katerem je treba razmisliti;

63.  se strinja z večjim vplivom instrumentov kohezijske politike, vključno z Evropskim socialnim skladom, s poudarkom na zgostitvi finančnih sredstev na manjše število prednostnih nalog, boljšimi razmerami za institucionalne reforme, krepitvijo načela partnerstva, usmerjenostjo k jasnim in merljivim ciljem ter sklenitvijo pogodb o naložbah v razvoj in partnerstvom med Komisijo in državami članicami;

64.  poziva Komisijo, naj pregleda obstoječ okvir evropskih sistemov neposredne pomoči podjetjem in preuči možnosti, da bi večji del podpore podjetjem namenili ustvarjanju novih delovnih mest, razvijanju znanja in spretnosti delavcev in izvajanju programov nadaljnjega usposabljanja;

Izboljšanje delovanja trga dela

65.  opozarja, da so politike prožne varnosti v središču programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta, in se strinja z oceno Komisije, da je kriza postavila nacionalne ureditve prožne varnosti na resno preizkušnjo, tudi tam, kjer so bili na trgu dela uvedeni obsežni ukrepi za zunanjo prožnost, ne da bi pri tem dodatno utrdili sisteme socialne varnosti; kljub temu poudarja, da je treba trg dela reformirati brez spodkopavanja uspešnih politik, konsenza in medsebojnega zaupanja med nacionalnimi vladami in socialnimi partnerji; poudarja, da je treba politiko prožne varnosti prilagoditi socialnim okoliščinam in posebni strukturi nacionalnih trgov dela ter interesom delodajalcev in delojemalcev;

66.  vseeno poudarja, da zgolj prožna varnost ne more odpraviti krize, ter poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj nadaljujejo izvajanje potrebnih reform na trgu dela ter pri tem posebno pozornost namenijo vključevanju delavcev iz ranljivih in prikrajšanih skupin na trg dela; v zvezi s tem priporoča uporabo pristopa od spodaj navzgor, da bi olajšali dialog in vključevanje vseh ravni političnega in družbenega upravljanja;

67.  meni, da je treba v času novih socialnih in ekonomskih sprememb pregledati in okrepiti štiri stebre prožne varnosti – prožna in zanesljiva pogodbena razmerja, aktivne politike trga dela, vseživljenjsko učenje in sodobni sistemi socialne varnosti – ter jih uravnovesiti, da bi se odzvali na potrebe delavcev in podjetij na sodobnih trgih dela, ustvarili dostojna delovna mesta in zagotovili zaposljivost delavcev, ustrezno socialno varstvo in spoštovanje načela enakega plačila za enako delo, skupaj z enakostjo med spoloma; meni, da je v tem procesu ključna krepitev institucij trga dela, da bi imeli delavci korist od prehodov med delovnimi mesti, poklici, sektorji ali zaposlitvenimi statusi; poleg tega meni, da bi morali imeti pri tem pregledu v okviru socialnega dialoga odločilno vlogo socialni partnerji;

68.  na podlagi člena 152 Pogodbe o delovanju Evropske unije poziva Komisijo, naj pospeši spodbujanje vloge socialnih partnerjev, zlasti po posameznih industrijskih panogah na ravni Evropske unije, upoštevaje njihovo neodvisnost;

69.  na podlagi člena 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije podpira dialog med socialnimi partnerji in jih spodbuja k sklepanju pogodbenih razmerij, tudi sporazumov; za izvajanje sporazumov, sklenjenih na evropski ravni, socialnim partnerjem v vseh industrijskih panogah priporoča, naj za zadeve iz člena 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije uporabijo postopek iz člena 155(2) te pogodbe;

70.  spodbuja države članice, naj razvijajo delo na domu, to je vse oblike dela na daljavo, vse oblike organizacije in/ali opravljanja dela, ki so mogoče zunaj običajnega časovnega in krajevnega formata z uporabo telekomunikacijskih sredstev in interneta v obliki opravljanja storitev ali delovnega razmerja;

Spodbujanje vključujočega trga dela

71.  poudarja, da mora Evropa, da bi iz gospodarske krize izšla še močnejša, postala bolj konkurenčna in skladna, dosegala večjo rast in zaposlenost ter dolgoročno zaščitila sisteme socialne varnosti, bolje izkoristiti potencial svoje delovne sile vseh starostnih skupin, izboljšati delovanje svojih trgov dela ter socialno vključevanje in socialno varnost, pa tudi okrepiti kvalifikacije, znanje in spretnosti delovne sile;

72.  v zvezi s tem poudarja, da je treba z zagotavljanjem ustrezne varnosti za delavce in boljšim vključevanjem na trg dela zmanjšati njegovo razdrobljenost, da bi povečali priložnosti za vstop in napredovanje na trgu dela za vse delavce z vsemi oblikami zaposlitve, še posebej za tiste iz najbolj prikrajšanih in ranljivih skupin;

73.  poudarja pomembnost vključevanja pravic invalidov v proces izvajanja programa in v vse vidike strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj z ustreznimi ukrepi spodbuja razvoj in dostop do univerzalno oblikovanih dobrin in storitev v skladu s členom 29 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, tudi z izmenjavo najboljših praks;

74.  poudarja, da so se plače v številnih državah članicah povečale manj kot produktivnost, in z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da narašča število „revnih zaposlenih“, ki kljub dohodku ne uspejo preseči praga revščine, zato meni, da je prednostna naloga oblikovati in izvesti odločen ukrep za rešitev teh razmer;

75.  poudarja pomembnost boja proti brezposelnosti med mladimi, ki mora biti prednostna naloga; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo vključevanje mladih na trg dela, tudi s spodbudami za mlade in za delodajalce ter z razvijanjem pripravništev in vajeništev; v zvezi s tem poudarja, da so lajšanje prehoda iz šole na delovno mesto, osebno usmerjanje in spremljanje ter zagotavljanje priložnosti za pridobivanje resničnih znanj in spretnosti ter njihovo dolgoročno posodabljanje, v skladu z zahtevami trga dela, odločilnega pomena; poleg tega poudarja, da mora biti ta vodilna pobuda tesno povezana z vodilno pobudo „Mladi in mobilnost“;

76.  poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezne pogoje za čim daljše udejstvovanje starejših delavcev na trgu dela ter vključevati medgeneracijsko solidarnost in sodelovanje v okviru zaposlovanja in izvajanja pobud za daljše delovno aktivno življenje, kot so delitev delovnega mesta, ponovno ocenjevanje znanj in spretnosti ter poklica, prostovoljstvo med zaposlenimi in postopno upokojevanje, tudi med samostojnimi zunanjimi zaposlenimi;

77.  glede na staranje prebivalstva v Evropi poziva države članice, naj oblikujejo nabor instrumentov za olajšanje dostopa starejših do trga dela, ter poziva, da je treba spodbujati in obsežno podpirati usmerjanje in vključevanje starejših v okviru partnerstva za inovacije na področju dejavnega in zdravega staranja, pa tudi ustvariti pobude za delodajalce glede na to, da podjetja ne kažejo toliko zanimanja za starejše delavce; poudarja, da je pomembno tem ljudem zagotoviti dodatno usposabljanje in pridobivanje novih spretnosti, kar jim bo omogočilo vrnitev na trg dela; v zvezi s tem poudarja, da je treba izkoristiti tudi znanje in izkušnje starejših, na primer prek projektov mentorstva;

78.  glede na vse večjo brezposelnost poziva države članice, naj posodobijo in okrepijo javne službe za zaposlovanje, da bi imele večjo vlogo kot ponudniki storitev za delavce in delodajalce v vseh življenjskih obdobjih, meni, da lahko javne službe za zaposlovanje v tesnem sodelovanju z lokalnimi delodajalci nudijo storitve ocenjevanja znanj in spretnosti, izdelovanja profilov ter individualnega poklicnega usmerjanja in svetovanja, zagotavljajo pa lahko tudi informacije o podjetniških priložnostih in nizu programov usposabljanja in prekvalificiranja;

79.  poziva Komisijo in države članice, naj uradno priznajo prispevek socialnega gospodarstva, ki zagotavlja 10 % delovnih mest v EU in je ključno za gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo EU; meni, da je treba okrepiti njegov razvoj, da bo prispevalo k socialno vključujočemu ustvarjanju bogastva in razvoju vključujočih trgov dela, ohranjanju delovnih mest v sektorjih in podjetjih, ki so v krizi in/ali jim grozi propad, k večji stabilnosti delovnih mest, ohranjanju znanja in spretnosti ter k utiranju poti do dela za skupine, ki so posebej prikrajšane;

80.  poudarja, da bi boljše in močnejše politike za spodbujanje enakosti med spoloma ter usklajevanje delovnega, družinskega in zasebnega življenja morale prispevati k večji udeležbi žensk in moških, ki so delovno aktivni, na trgu dela; poudarja, da je pomembno okrepiti moč žensk, da vstopajo in ponovno vstopajo na trg dela in napredujejo na njem, zlasti tistih, ki se soočajo s težavami pri vračanju na delo po porodniškem dopustu ali dopustu za nego in varstvo otroka;

81.  meni, da si je treba prizadevati za spodbujanje tehniških in inženirskih študij, na primer matematike, informatike, naravoslovnih znanosti in tehnologije, med dekleti in za boj proti spolnim stereotipom in poklicni segregaciji žensk v izobraževanju in na trgu dela; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi spodbudile udeležbo žensk na vodilnih položajih;

82.  meni, da se je zaradi protidiskriminacijske zakonodaje EU raven zaščite v EU bistveno zvišala; kljub temu meni, da se je treba bolj boriti proti diskriminaciji – tudi večvrstni – različnih skupin pri zaposlovanju, usposabljanju in delu, da bi se načelo enakega obravnavanja dejansko izvajalo; meni, da bi bilo treba večje vključevanje žensk na trg dela spodbujati tudi s politikami socialnega varstva, usmerjenimi v otroško varstvo in podporo družinam, z izvajanjem programov za vključevanje načela enakosti med spoloma ter z ukrepi, ki spodbujajo prostovoljno zaposlovanje žensk in moških na netradicionalnih delovnih mestih, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti sektorjem, v katerih tradicionalno prevladujejo moški;

83.  poleg vidika človekovih pravic opozarja tudi na ekonomske argumente v prid nediskriminaciji; poziva države članice, naj čim prej dosežejo sporazum in sprejmejo predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; poziva Komisijo, naj še naprej podpira premagovanje tehničnih ovir v Svetu na poti k dosegi takega sporazuma, saj bo odločna protidiskriminacijska politika EU okrepila strategijo EU 2020;

84.  vztraja, da morajo biti tudi zaposleni na starševskem dopustu vključeni v dejavnosti usposabljanja, ki jih organizira delodajalec, če želimo ohraniti kvalifikacije, spretnosti in znanja delavk v spreminjajočem se gospodarskem okolju ter pomagati tistim, ki to želijo, da se vrnejo na delo;

85.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo ukrepe za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter si prizadevajo za vključevanje žensk na trg dela s spodbujanjem upravljanja raznolikosti, poklicnim spodbujanjem žensk in podpiranjem oblikovanja novih delovnih mest s prožnejšimi oblikami delovnih pogojev;

86.  poudarja, da bi morale nova delovna mesta spremljati tudi nove oblike dela, ki bodo delavcem z vzdrževanimi otroki omogočile drugačen delovni čas in možnost krajšega delavnika ali dela na daljavo;

87.  želi opomniti, da priložnosti za povečanje zaposlenosti med ženskami niso samo v zdravstvenem sektorju, pač pa tudi v zasebnem varovanju, logistiki (tudi prevozu), poslovnih storitvah, na primer v zavarovalništvu in svetovanju, ekološkem sektorju in na trajnostnih delovnih mestih;

88.  poziva Komisijo in države članice, naj s subvencijami za mlade akademkinje podpirajo in razvijajo posebne programe, namenjene zaposlovanju žensk v tehničnih poklicih, pri tem pa naj se zgledujejo po najboljši praksi v nekaterih državah članicah, kot je na primer avstrijski program „Excellentia“, ki je omogočil podvojitev števila univerzitetnih profesoric v znanosti in tehnologiji ter pripomogel k ustanovitvi visoko kakovostnih raziskovalnih središč z ženskim vodstvom;

89.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo zasebni in javni sektor k sprejetju vseh možnih in potrebnih ukrepov, da bi odpravili razliko med plačami in glavne neenakosti z vidika dostopa, plačila, poklicnega razvoja, sodelovanja in upravljanja, s čimer bi povečali udeležbo žensk na trgu dela; v zvezi s tem poudarja pomen preglednosti v obliki boljše statistike in uporabne opredelitve „dela enake vrednosti“; pozdravlja najavo Komisije o pregledu pokojninskega sistema za tiste, ki imajo zaradi obdobij brezposelnosti, bolezni ali nege in oskrbe prekinitve prispevkov v pokojninsko blagajno, kar zadeva predvsem ženske;

Izboljšanje kakovosti delovnih mest in delovnih razmer

90.  meni, da je treba poleg prizadevanj za polno zaposlenost tudi okrepiti prizadevanja za izboljšanje kakovosti delovnih mest ter delovnih in življenjskih razmer vseh zaposlenih, tudi zdravja in varnosti pri delu ter enakosti med spoloma;

91.  meni, da je treba spodbujati kakovost delovnih mest kot večrazsežnostni koncept, ki zajema tako delovna razmerja kot samo delo; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za pregled opredelitve in skupnih kazalnikov kakovosti delovnih mest, da bi bili bolj uporabni pri ocenjevanju in primerjanju uspešnosti politik držav članic; meni, da je socialni dialog pomemben za spodbujanje dostojnega dela, kakovostnih zaposlitev in ustreznega socialnega varstva, zato poziva ključne zainteresirane strani na področju odnosov med delodajalci in delojemalci na ravni EU, naj si prizadevajo razviti skupen evropski pristop na tem področju in dejavno sodelujejo pri pregledu opredelitve in kazalnikov kakovosti delovnih mest;

92.  meni, da je dostopnost delovnega mesta, zlasti v povezavi z grajenim okoljem in informacijskimi tehnologijami, pomemben delovni pogoj, ki je tudi ključen za poklicno vključevanje invalidov;

93.  podpira predlog Komisije o pregledu zakonodaje o zdravju in varnosti pri delu ter opozarja, da nevarno delovno okolje, nenehno menjavanje služb in vse večji stres negativno vplivajo na fizično in duševno zdravje delavcev; poziva Komisijo, naj obravnava problem nepriznavanja z delom povezanih tveganj in bolezni;

94.  poudarja, da je treba povezati prizadevanja zainteresiranih strani za izboljšanje kakovosti delovnih mest in uporabiti ustrezne politične instrumente, vključno z zakonodajo, usklajevanjem politik, izmenjavo dobrih praks in avtonomnimi sporazumi med socialnimi partnerji;

95.  meni, da veliko število in vse večji delež poklicnih bolezni, zlasti porast kostno-mišičnih obolenj, bistveno vpliva na kakovost delovnih mest, zato je treba okrepiti prizadevanja, da bi jih preprečili in tako zagotovili trajnostnost starajoče se družbe;

96.  meni, da bi morale biti pravice delavcev, dialog med socialnimi partnerji, to je med delavci in delodajalci, ter ustrezno socialno varstvo, ki preprečuje revščino zaposlenih, temelj kakovosti zaposlovanja in s tem tudi pojma kakovosti delovnih mest;

97.  spodbuja Komisijo, naj dokonča svoje delovanje v predzakonodajni fazi in pripravi zakonodajne predloge, ki jih je napovedala v programu, pri čemer mora v celoti upoštevati izid ekonomske in socialne ocene učinka ter avtonomijo socialnih partnerjev; pozdravlja namero Komisije, da bo pregledala učinkovitost zakonodaje v zvezi s kakovostjo delovnih mest in delovnimi razmerami ob ustreznem upoštevanju premikov na tem področju;

98.  poudarja, da je treba spremljati doseganje ciljev na področju zaposlovanja in izvajanje strategij za njihovo uresničevanje ter jih usklajevati s cilji in strategijami na drugih pomembnih področjih, kot so javnofinančni sektor in ustrezne politike na področju inovacij;

o
o   o

99.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 116. (2) UL L 308, 24.11.2010, str. 46. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0262. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0263. (5) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0455. (7) Sporočilo Komisije za javnost IP/10/1673. (8) Objave Cedefop, ISBN 978-92-896-0536-6. (9) UL L 23, 27.1.2010, str. 35. (10) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 23.