Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike, ki se osredotoča na zdravje živali,

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varno hrano (EFSA) o zdravstvenih tveganjih bakterijskih sevov, ki proizvajajo betalaktamaze razširjenega spektra in/ali betalaktamaze AmpC v hrani in živalih, namenjenih prehrani ljudi, iz avgusta 2011,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 18. novembra 2009 o odpornosti na antibiotike (SANCO/6876/2009r6),

–  ob upoštevanju skupnega tehničnega poročila Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni in Evropske agencije za zdravila iz septembra 2009 naslovom Bakterije so izziv: čas je za ukrepanje – poziv k zmanjšanju razkoraka med pojavom večkratno odpornih bakterij v EU in razvojem novih protibakterijskih sredstev,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta 2002/77/ES z dne 15. novembra 2001 o preudarni uporabi protimikrobnih sredstev v humani medicini(1) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. oktober 2001 o predlogu tega priporočila Sveta(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2001 o strategiji Skupnosti za boj proti protimikrobni odpornosti (KOM(2001)0333),

–  ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) Poslovnika,

A.  ker protimikrobna sredstva lahko uničijo ali zavrejo rast bakterij, virusov in drugih mikroorganizmov (antibiotiki so mikrobna sredstva, ki delujejo zgolj na bakterije) in imajo zato pomembno vlogo pri izboljševanju javnega zdravja, saj pripomorejo k zmanjševanju števila smrti zaradi bolezni in okužb, ki so bile prej neozdravljive ali smrtne;

B.  ker so nekateri mikroorganizmi, ki so bili prej občutljivi na ta protimikrobna sredstva, zaradi njihove uporabe razvili tako imenovano protimikrobno odpornost;

C.  ker pretirana in nenadzorovana uporaba teh protimikrobnih sredstev pospešuje ta naravni proces, s tem pa je ogrožen doseženi medicinski napredek;

D.  ker se vsakič, ko se začne uporabljati nov antibiotik, pojavi odpornost pri ciljni bakteriji; ker je za vzdrževanje učinkovitih zmogljivosti boja proti nalezljivim boleznim potreben razvoj novih protimikrobnih sredstev in boljše ohranjanje obstoječih antibiotičnih virov, zato poudarja, da je prednostna naloga zagotoviti učinkovito in omejeno uporabo antibiotikov samo za nujno zdravljenje;

E.  ker je farmacevtska industrija približno štiri desetletja (od 40-ih do 70-ih let prejšnjega stoletja) zagotavljala reden dotok novih antibiotikov, tudi številne z novimi mehanizmi delovanja, s katerimi so zaobšli težave, ki jih je povzročala odpornost na zgodnejša sredstva; ker je bilo od tedaj razvitih in odobrenih samo nekaj novih protimikrobnih sredstev;

F.  ker je protimikrobna odpornost pomembno in pretežno nerešeno vprašanje, ki ogroža javno zdravje v Evropi in po svetu, saj povzroča, da je zdravljenje daljše in bolj zapleteno, zmanjšuje kakovost življenja, povečuje nevarnost smrti (vsako leto v EU umre 25 000 bolnikov zaradi okužb, ki jih povzročijo odporni mikroorganizmi), povzroča dodatne stroški zdravstvenega varstva in izgubo produktivnosti v višini vsaj 1,5 milijarde evrov letno;

G.  ker velik delež okužb v bolnišnicah povzročijo močno odporne bakterije, kakršna sta proti meticilinu odporna Staphylococcus aureus (MRSA) in C. difficile, kar resno ogroža varnost bolnikov;

H.  ker je protimikrobna odpornost postala tako pomembno vprašanje, da jo je Svetovna zdravstvena organizacija vzela za temo letošnjega svetovnega dneva zdravja 7. aprila 2011, in ker Evropska unija od leta 2008 vsako leto 18. novembra organizira evropski dan ozaveščanja o antibiotikih;

I.  ker neustrezna in nesmotrna uporaba protimikrobnih zdravil povzroča ugodne pogoje za pojav, širjenje in obstojnost odpornih mikroorganizmov;

J.  ker protimikrobno odpornost pri ljudeh pogosto povzročijo neustrezni odmerki antibiotikov, nepravilno zdravljenje in stalna izpostavljenost patogenov protimikrobnim zdravilom v bolnišnicah;

K.  ker lahko dobra higiena v obliki učinkovitega umivanja in sušenja rok pripomore k zmanjšanju potrebe po antibiotikih ter protimikrobnih sredstvih;

L.  ker kljub prepovedi uporabe antibiotikov kot pospeševalcev rasti in želje po zmanjšanju potrošnje antibiotikov v neustrezne preventivne namene odpornost na protimikrobna zdravila vpliva na ljudi in na živali in je prenosljiva v obe smeri, zaradi česar je to resnično horizontalno vprašanje, za katerega je potreben usklajen pristop na ravni Unije; ker so zato potrebna dodatna prizadevanja za izboljšanje kmetijskih praks, s čimer bi pripomogli k zmanjšanju tveganja, povezanega z uporabo antibiotikov v veterinarske namene in razvojem odpornosti pri človeku;

M.  ker dobra rejska praksa zmanjša potrebe po antibiotikih;

N.  ker ukrepi proti odpornosti na protimikrobna sredstva v humani medicini ne morejo potekati ločeno od ukrepov za boj proti odpornosti na protimikrobna sredstva v veterinarski medicini, živalski krmi in pri pridelavi poljščin;

O.  ker obstaja evropska pobuda EPRUMA(3), ki vključuje več zainteresiranih strani in promovira odgovorno uporabo veterinarskih zdravil; ker koncept „Eno zdravje“ (angl. One-Health) zajema tako zdravila za humano uporabo kot zdravila za veterinarsko uporabo, pobuda EPRUMA pa priznava, da gre pri protimikrobnih zdravilih za vprašanje s tega področja;

P.  ker je protimikrobna odpornost pojav, ki ima očitno čezmejne posledice in ker ne moremo izključiti možnosti izjemnega dogodka, ki ga najverjetneje ne bi bilo možno nadzorovati s sedanjimi sredstvi in znanjem, imel pa bi lahko nepredvidljive zdravstvene, družbene in gospodarske posledice;

1.  je seznanjen z zaskrbljenostjo, da protimikrobna odpornosti vse bolj ogroža javno zdravje v Evropi in po svetu, kljub ukrepom, ki so bili sprejeti na evropski in mednarodni ravni;

2.  poziva k nadaljnji okrepitvi boja proti odpornosti na protimikrobna sredstva v humani medicini, pri čemer se je treba v naslednjem prednostnem redu osredotočiti na:

3.  poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga zakonodajni okvir za ukrepanje proti protimikrobni odpornosti, in sicer s promocijo pobud za odgovorno uporabo ter podpiranjem širjenja takih pobud in obveščanja o njih;

Preudarna uporaba protimikrobnih sredstev

4.  znova poudarja, da je nujno treba ukrepati, da se izognemo nadaljnjemu povečevanju odpornosti mikrorganizmov ali ga celo zaustavimo s tem, da zmanjšamo nepotrebno in neustrezno uporabo protimikrobnih sredstev;

5.  poudarja, da je končni cilj ohraniti protimikrobna zdravila kot učinkovito sredstvo za boj proti boleznim pri živalih in ljudeh in pri tem njihovo uporabo omejiti na nujno potrebno;

6.  je seznanjen, da sta poročilo Komisije o izvajanju priporočila Sveta iz leta 2001(4) in raziskava Eurobarometra iz leta 2010 ugotovila niz pomanjkljivosti ter vrzeli pri spodbujanju preudarne uporabe protimikrobnih sredstev;

7.  je seznanjen, da je dostop do informacij o protimikrobni odpornosti in posledicah potrošniškega obnašanja državljanov še vedno neenak po Uniji, zlasti glede izvrševanja zakonodaje o uporabi antibiotikov samo na zdravniški recept, saj je odstotek antibiotikov, ki so bili 2008 prodani brez zdravniškega recepta, kazal na znatne razlike med državami članicami;

8.   ugotavlja, da je Evropa toliko ranljiva, kolikor je ranljiv njen najšibkejši člen, zato je treba posebno pozorno ravnati v državah z izrazito visoko stopnjo protimikrobne odpornosti;

9.  poziva Komisijo, naj dodatno razvije priporočila Sveta z dne 15. novembra 2001 in pripravi predloge za znatno zmanjšanje uporabe antibiotikov ter za opredelitev in določitev splošnih načel in primerov najboljše prakse pri uporabi protimikrobnih sredstev ter zagotovi, da bodo ta načela in metode ustrezno izvajani v Evropski uniji;

10.  priznava, da o antibiotikih in njihovi učinkih obstaja veliko napačnih predstav in da naj bi po raziskavi Komisije 53 % Evropejcev še vedno verjelo, da antibiotiki ubijejo viruse, 47 % pa, da so učinkoviti zoper prehlad in gripo (posebni Evrobarometer št. 338 o protimikrobni odpornosti, april 2010),

11.  ugotavlja, da če pacienti ne upoštevajo navodil, na primer ne dokončajo celega zdravljenja ali ne sledijo priporočilom o doziranju, to močno prispeva k protimikrobni odpornosti;

12.  poziva Komisijo, naj preuči vprašanje neustrezne uporabe in prodaje protimikrobnih sredstev na zdravniški recept ali brez njega z vidika obnašanja vseh udeležencev skozi celotno verigo, od zdravnika in lekarnarja do bolnika, ter izvaja celovito dolgoročno strategijo ozaveščanja vseh udeleženih;

13.  poudarja, da je treba v okviru preudarne rabe protimikrobnih sredstev posvetiti pozornost tudi temu, da zadevni akterji bolje uporabljajo razpoložljive antibiotike, in sicer da natančno preučijo doziranje, trajanje zdravljenja in kombinacijo zdravil;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo temeljito umivanje in sušenje rok, zlasti v bolnišnicah, da bi preprečile širjenje okužb in zmanjšale potrebo po antibiotikih;

15.  zato pozdravlja evropski dan ozaveščanja o antibiotikih, ki je vsako leto 18. novembra in je namenjen ozaveščanju o nevarnosti protimikrobne odpornosti za javno zdravje ter z več ukrepi v državah članicah poziva k odgovornejši uporabi antibiotikov;

Nadzor in spremljanje protimikrobne odpornosti

16.  poudarja, da je dobro delujoč sistem nadzora in spremljanja pomemben za zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o odpornosti patogenov na protimikrobna sredstva ter o okužbah, ki jih povzročijo, saj omogoča analizo trendov, zgodnje opozarjanje o širjenju odpornosti na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije in nadzor nad njo, pa tudi zbiranje podatkov o izdanih zdravniških receptih za protimikrobna sredstva in njihovi uporabi, da se omogoči nadzor celotne porabe;

17.  zato pozdravlja delo, ki sta ga začela evropski sistem za spremljanje protimikrobne odpornosti in projekt evropskega nadzora rabe protimikrobnih sredstev v veterini, zdaj pa nadaljuje Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, in sicer zbiranje kakovostnih, primerljivih podatkov za celotno EU o protimikrobni odpornosti, hkrati pa priznava, da v nekaterih državah še vedno obstajajo številne težave pri dostopu do podatkov in v zvezi z njihovo kakovostjo; pozdravlja tudi delo, s katerim so začeli pri projektu evropskega nadzora nad uporabo protimikrobnih zdravil, zdaj pa z njim nadaljuje Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni, na zbiranju kakovostnih, primerljivih podatkov za celotno EU o rabo protimikrobnih sredstev;

18.  poudarja, kako pomembna je diagnostika v boju proti protimikrobni odpornosti, in poziva k večjim naložbam na tem področju, pa tudi k učinkovitejši in boljši rabi obstoječih diagnostičnih orodij;

19.  poziva Komisijo, Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni in druge pristojne agencije EU, naj nemudoma začnejo skupno delovati z namenom razvijanja usklajenega in celostnega sistema nadzora protimikrobne odpornosti in rabe protimikrobnih sredstev v Evropi, vključno s sistemom zgodnjega odzivanja na nove mehanizme odpornosti in nove odporne seve;

Potreba po raziskavah in razvoju novih protimikrobnih sredstev in njihovih alternativ

20.  priznava, da smo zaradi naraščajočega razkoraka med pogostostjo okužb z odpornimi mikroorganizmi ter upadom raziskav in razvoja novih protimikrobnih sredstev soočeni z grožnjo, da se bo sektor javnega zdravstva vrnil nazaj v čas pred obstojem antibiotikov;

21.  meni, da je upadanje raziskav in razvoja posledica nedelovanja trga, in poziva Komisijo, naj po regulativni poti ali z drugimi oblikami ukrepov pripravi predloge za oblikovanje ali izboljšanje pobud za farmacevtsko industrijo, da bi se povečale naložbe v raziskave in razvoj novih protimikrobnih sredstev in možnih alternativ;

22.  ponovno poudarja, da je znotraj okvirnega programa EU za raziskave potrebnih več raziskav o novih protimikrobnih sredstvih, pa tudi o možnih alternativah, ter spodbuja skupno raziskovanje na ravni EU, ki lahko pripelje do povečanja učinkovitosti;

23.  ugotavlja, da pomanjkanje hitre diagnostike prispeva k prepogosti uporabi antibiotikov in vse večjim stroškom za razvoj novih;

24.  priznava, da je treba spodbujati dopolnilne ukrepe, na primer uporabo učinkovitih cepiv za preprečevanje infekcij, kot je zapisano v sklepih Sveta o inovativnih spodbudah za učinkovite antibiotike z dne 1. decembra 2009;

Celosten pristop

25.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ukrepi v zvezi z protimikrobno odpornostjo in javnim zdravjem del celostnega pristopa k protimikrobni odpornosti, in priznava povezavo z ukrepi za boj proti odpornosti na protimikrobna sredstva v veterinarski medicini, živalski krmi in pri pridelavi poljščin, zlasti glede tveganja navzkrižnega prenosa;

26.  poziva Komisijo, naj obravnava pomanjkanje informacij o vseevropski uporabi antibiotikov v zdravilih za veterinarsko uporabo in naj zbere visokokakovostne in primerljive podatke po vrstah za vsako državo članico;

27.  pozdravlja prizadevanja za uskladitev in izboljšanje regulativnega vrednotenja novih antibiotikov;

28.  poziva Komisijo, naj še naprej podpira evropski sistem za spremljanje protimikrobne odpornosti in projekt evropskega nadzora nad rabo protimikrobnih sredstev v veterini pri zbiranju podatkov o uporabi antibiotikov, kar bo lahko osnova za prihodnje ukrepe, s katerimi bi zagotovili odgovorno uporabo;

29.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge za ukinitev antibiotikov v preventivne namene v živinoreji;

30.  poudarja, da bi se morala sektorja živinoreje in intenzivnega ribogojstva osredotočiti na preprečevanje bolezni z dobro higienske prakso, nastanitvijo in rejo živali, pa tudi s strogimi biološkimi varnostnimi ukrepi, namesto na uporabo antibiotikov v preventivne namene;

31.  še posebej poziva k vzpostavitvi dobre prakse za živinorejo, s katero bi čim bolj zmanjšali tveganje protimikrobne odpornosti; poudarja, da je treba to prakso uporabljati predvsem pri mladih živalih, zbranih od različnih rejcev, s čimer se povečuje tveganje za prenosljive bolezni;

32.  ugotavlja, da neustrezno odloženi farmacevtski ostanki končajo v naših vodnih virih in s tem povečujejo nenamerno izpostavljenost številnim snovem, povezanim z odpornostjo na antibiotike; poziva Komisijo, naj spodbuja nadaljnje raziskave posledic dolgotrajne izpostavljenosti ostankom zdravil preko vode in zemlje;

33.  poziva k temu, da se, kolikor je mogoče, ločuje med aktivnimi sestavinami in mehanizmi učinka, ki se uporabljajo v humani in veterinarski medicini, da se zmanjša tveganje prenosa odpornosti na antibiotike z živine na ljudi, vendar poudarja, da to ne sme povzročiti omejevanja obstoječih načinov zdravljenja, ki so učinkoviti;

34.  meni, da bi bilo treba v kmetijstvu dovoliti uporabo antibiotikov, ki se jih uporablja v skrajni sili in delujejo na problematične človeške patogene, le pod dovoljenimi pogoji v kombinaciji s spremljanjem odpornosti, po možnosti na individualni osnovi;

Mednarodno sodelovanje

35.  poziva Komisijo, naj okrepi tesno sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo, Svetovno organizacijo za zdravstveno varstvo živali in drugimi ustreznimi organi in organizacijami na mednarodni ravni, da bi na svetovni ravni učinkoviteje obravnavali protimikrobno odpornost; v tej zvezi pozdravlja ustanovitev čezatlantske projektne skupine EU-ZDA o nujni protimikrobni odpornosti;;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna finančna sredstva in človeške vire za izvajanje ustreznih strategij;

o
o   o

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 34, 5.2.2002, str. 13. (2) UL C 112 E, 9.5.2002, str. 106. (3) Evropska platforma za odgovorno uporabo zdravil pri živalih. (4) Delovni dokument osebja Komisije; spremljevalni dokument drugega poročila Komisije in Sveta na podlagi poročil držav članic o izvajanju priporočila Sveta (2002/77/ES) o preudarni uporabi protimikrobnih sredstev v humani medicini