Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982,

–  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti in Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria, sprejete na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju junija 1992,

–  ob upoštevanju Sporazuma Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o spodbujanju upoštevanja mednarodnih ohranjevalnih in upravljavskih ukrepov s strani ribiških plovil na odprtem morju, ki je bil sprejet na 27. zasedanju konference FAO novembra 1993 (sporazum o usklajevanju),

–  ob upoštevanju sporazuma iz leta 1995 za izvajanje določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982, ki se nanašajo na ohranjanje in upravljanje čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (sporazum ZN o staležih rib iz avgusta 1995),

–  ob upoštevanju kodeksa odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki ga je sprejela konferenca FAO oktobra 1995,

–  ob upoštevanju Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sprejete junija 1998 (aarhuške konvencije),

–  ob upoštevanju mednarodnega akcijskega načrta FAO za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (IPOA-IUU), ki ga je svet FAO potrdil junija 2001,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o akcijskem načrtu Skupnosti za izkoreninjenje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova iz maja 2002 (KOM(2002)0180),

–  ob upoštevanju deklaracije s svetovnega vrhunskega srečanja o trajnostnem razvoju od 26. avgusta do 4. septembra 2002 v Johannesburgu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o izvajanju akcijskega načrta EU proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (uredba IUU)(2), Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (uredba o dovoljenjih za ribolov)(3) in Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (uredba o nadzoru)(4),

–  ob upoštevanju sporazuma FAO o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (sporazum o ukrepih države pristanišča), ki je bil sprejet na 36. zasedanju konference FAO v Rimu novembra 2009,

–  ob upoštevanju poročila Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) za leto 2011 o nadnacionalnem organiziranem kriminalu v ribiški industriji,

–  ob upoštevanju referenčnega poročila Skupnega raziskovalnega središča Komisije „Preprečevanje nezakonitih dejavnosti v ribiškem sektorju – genetika, genomika, kemija in forenzika za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in v podporo sledljivosti ribjih proizvodov“, objavljenega leta 2011,

–  ob upoštevanju naslednje konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (UNCSD), ki bo junija 2012 v Braziliji,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0362/2011),

A.  ker je 71 % površine planeta Zemlje pokrite z oceani, kjer se shrani šestnajstkrat več ogljikovega dioksida kot na kopnem in ki imajo pri podnebju ter v sistemih za omogočanje življenja na vsem planetu osnovno vlogo, poleg tega pa zagotavljajo znatnemu deležu svetovnega prebivalstva hrano, preživetje, energijo in prometne poti;

B.  ker po poročilih nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov predstavlja od 11 do 26 milijonov ton letno, kar je enako vsaj 15 % svetovnega ulova, zaradi tega pa je ekonomsko, socialno in okoljsko vzdržno upravljanje izkoriščanja svetovnih morskih virov nemogoče;

C.  ker sporazum, potrjen na 10. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti oktobra 2010 v Nagoji, določa, da je do leta 2020 treba razpoloviti izgubljanje biotske raznovrstnosti;

D.  ker svetovni oceani predstavljajo habitat za 90 % življenja na Zemlji;

E.  ker sta dve tretjini svetovnih oceanov zunaj nacionalnih pristojnosti, ker ni celostne politike za upravljanje mednarodnih voda (odprto morje), ker sedanja nepopolna zakonodaja, ki temelji predvsem na načelih 17. stoletja o svobodi morij, ne upošteva številnih okoljskih načel, ki že dolgo veljajo za kopno in ozračje;

F.  ker je eden od ciljev sporazuma FAO o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova odpraviti „pristanišča ugodnosti“, ki omogočajo varno zavetje plovilom, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, in služijo kot vstopna pristanišča za trgovino z nezakonitim ulovom;

G.  ker je novi nadzorni sveženj EU, v katerem so uredba o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, uredba o nadzoru ter uredba o dovoljenjih za ribolov, celovit sklop instrumentov za boj proti tej nadlogi v oceanih, saj za države članice EU ter za tretje države določa odgovornosti kot države zastave, obalne države, države pristanišča in države trga;

H.  ker je EU največja svetovna uvoznica ribiških proizvodov in ena od glavnih svetovnih ribolovnih sil, kar ji nalaga pomembno odgovornost, da prevzame vodilno vlogo pri aktiviranju mednarodne skupnosti v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

1.  meni, da je nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov med največjimi grožnjami za biotsko raznovrstnost svetovnih oceanov;

2.  je prepričan, da je nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov okoljski in ekonomski problem v morskih in sladkovodnih ribištvih po vsem svetu, ki spodkopava prizadevanja za upravljanje ribištev, ogroža trajnost ribjih staležev in zanesljivo preskrbo s hrano ter izkrivlja trg, hkrati pa ni mogoče izračunati njegovih socialnih in ekonomskih posledic za družbo kot celoto, tudi v državah v razvoju;

3.  poudarja, da predstavljajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov in z njim povezane komercialne dejavnosti nepošteno konkurenco za ribiče in druge, ki delujejo zakonito, ter ustvarja ekonomske težave za ribiške skupnosti, potrošnike in celoten sektor;

4.  poudarja vodilno vlogo na svetovni ravni, ki jo je prevzela EU z novim nadzornim svežnjem, v katerem so uredba o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, uredba o nadzoru ter uredba o dovoljenjih za ribolov; meni, da je ta sveženj celovit sklop instrumentov za boj proti tej nadlogi v oceanih, saj določa odgovornosti države zastave, obalne države, države pristanišča in države trga za države članice EU ter za tretje države, kakor tudi obveznosti pri dejavnostih njihovih državljanov; poziva k doslednemu izvajanju teh instrumentov;

5.  poudarja, da je potrebno večje usklajevanje med Komisijo, Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva ter državami članicami, s čimer bi izboljšali zbiranje informacij in njihovo izmenjavo ter pripomogli k doslednemu in preglednemu izvajanju zakonodaje Unije o ribištvu;

6.  meni, da mora biti država zastave še naprej odgovorna za zagotavljanje skladnosti plovil z ustreznimi pravili o upravljanju in drugimi pravili, za zbiranje podatkov in poročanje o ulovu ter za zagotavljanje sledljivosti, vključno s preverjanjem veljavnosti potrdil o ulovu, saj bi prenos odgovornosti na drugo državo oslabil boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

7.  vztraja, da je treba Komisiji in nadzornim organom v državah članicah dati na razpolago dovolj (človeških, finančnih in tehnoloških) virov, ki jim bodo omogočili celovito izvajanje uredb;

8.  poudarja, da morajo v interesu verodostojnosti Evropske unije Komisija in države članice odkriti in kaznovati izvajalce EU, ki kršijo zakonodajo EU, in glede na to meni, da nas čaka še veliko dela za uspešen boj Unije proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu na njenem ozemlju ter pri izvajalcih EU drugje;

9.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo zatiranje nezakonitega ribolova na morju in v celinskih vodah, ter poudarja, da je treba pregledati zadostnost nadzornih mehanizmov in njihovo izvajanje;

10.  poziva k pregledu skupne ribiške politike, pri čemer naj se oblikujejo spodbude za zakonit ribolov v interesu rib, okolja, potrošnikov in proizvajalcev v EU;

11.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 ugotovi, ali rekreacijski ribolov v EU obstaja v takem obsegu, da ga je dejansko mogoče označiti kot nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov;

12.  poziva Komisijo in države članice k sodelovanju pri ustanovitvi „evropske obalne straže“, da bi povečali zmogljivosti za spremljanje in nadzor ter se učinkovito bojevali proti današnjim in prihodnjim nevarnostim na morju, kot so terorizem, piratstvo, nezakonit, nedovoljen in nereguliran ribolov, nezakonita trgovina ali celo onesnaževanje morja;

13.  spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za spodbujanje izmenjave informacij za povezovanje pomorskega nadzora in zlasti informacij za zbliževanje obalne straže na evropski ravni;

14.  meni, da je treba cilje EU v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu podpreti s potrebnimi sredstvi, zlasti finančnimi, da bi tako zagotovili spodbujanje teh ciljev, državam članicam pa je treba dodeliti zadostna sredstva, da bodo lahko izvajale veljavne predpise; obenem poudarja, da je treba za morebitno sprejemanje novih metod (npr. sistemov za elektronsko sledenje itd.) v prihodnosti na ravni proračuna EU zagotoviti razpoložljiva finančna sredstva za njihovo izvajanje;

15.  poziva Komisijo, naj objavlja letne ocene uspešnosti držav članic pri izvajanju predpisov skupne ribiške politike, v katerih so opredeljene morebitne šibke točke, potrebne izboljšanja, in naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, tudi razkritje držav članic, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, da bi zagotovili spoštovanje teh predpisov v celoti in s tem ustvarili zanesljiv in pregleden sistem nadzora;

16.  pozdravlja odločitev Komisije o uvedbi „ribolovnega dovoljenja na točke“, ki bo za države članice dodatni instrument in ga bodo lahko uporabile pri ugotavljanju nepravilnosti v vsaki fazi prodajne verige ter naložile stroge kazni v primeru kršitev;

17.  meni, da je zaradi izredne mobilnosti ribjih staležev, ribiških flot in kapitala, ki jih podpira, pa tudi zaradi globalnosti trga z ribami boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu lahko učinkovit predvsem z mednarodnim sodelovanjem na bilateralni in multilateralni ravni ter z izmenjavo izčrpnih, natančnih in pravočasnih informacij o ribiških plovilih, njihovih dejavnostih in ulovu ter drugih ustreznih zadevah;

18.  poziva Evropsko unijo, naj v okviru trgovinskih sporazumov, sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju ter razvojne politike EU odločno vztraja pri učinkovitem boju tretjih držav proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter spodbuja podpis, ratifikacijo in izvajanje sporazuma FAO o usklajevanju in Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu ter raznih drugih sistemov dokumentacije o ulovu, ki so jih že sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

19.  poudarja, da morajo vse tretje države, s katerimi je EU sklenila sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, uporabljati pravila Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah delavcev, zlasti o socialnem dampingu, do katerega prihaja zaradi nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

20.  poudarja, da so s tehnološkim napredkom, tudi z razvojem vesoljskih in satelitskih tehnologij, večinoma odpravljene pretekle omejitve pri nadzoru, spremljanju in obvladovanju ribolovnih dejavnosti ter da je danes za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu bistvena predvsem politična volja za učinkovito in odgovorno ukrepanje, ki jo morajo izkazati vlade;

21.  poziva države članice, naj tako kot druge storilce okoljskih ali gospodarskih kaznivih dejanj iščejo in kaznujejo plovila, lastnike, podjetja, družbe ali posameznike, ki se ukvarjajo z dejavnostmi nezakonitega, nedovoljenega in nereguliranega ribolova, tudi z mešanjem nezakonitega in zakonitega ulova, ter jim po obsodbi naložijo stroge kazni, med drugim po potrebi za resne ali ponovne prestopke stalni odvzem dovoljenj in prepoved dostopa do pristaniške infrastrukture;

22.  obžaluje dejstvo, da so bile subvencije EU dodeljene plovilom, ki so jih v preteklosti že ujeli pri nezakonitem ribolovu;

23.  poziva Komisijo, naj zahteve za pridobitev različnih vrst finančne pomoči spremeni tako, da bodo vključevale finančne sankcije in odrekanje možnosti financiranja za lastnike plovil, ki jim je bil dokazan nezakonit ribolov;

24.  poziva Komisijo, naj ne dodeljuje pomoči iz Evropskega sklada za ribištvo plovilom, ki so vključena v nezakonite, neprijavljene in neregulirane dejavnosti;

25.  poudarja, da mora ribiška industrija prevzeti večjo odgovornost za doseganje trajnostne uporabe morskih virov; meni, da je nujno izboljšati preglednost na vseh področjih ter pri vseh dejavnostih ribiške industrije in da se je treba dogovoriti o mednarodnih merilih za določitev dejanskih upravičenih lastnikov plovil in njihovih ribolovnih pravic ter o pogojih za njihovo objavo kakor tudi o spremljanju ribiških plovil v mednarodnih vodah;

26.  meni, da bi morala biti Evropska unija zgled s sprejemanjem in spodbujanjem politike preglednosti pri odločanju o upravljanju ribištva v mednarodnih organih in tretjih državah, s katerimi ima EU odnose na področju ribištva;

27.  meni, da ribolov, ki upošteva ukrepe, sprejete na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni in ki temelji na odgovorni in trajnostni uporabi virov, omogoča gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest v EU in v državah v razvoju, medtem ko ima nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov hude posledice na gospodarski, socialni in okoljski ravni, te posledice pa so še bolj škodljive za države v razvoju, saj ovirajo uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, zlasti ciljev 1, 7 in 8;

28.  poudarja čezmejni značaj ribolovnih dejavnosti in potrebo po sodelovanju na dvostranski in večstranski ravni v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, da bi ukrepe v boju proti takemu ribolovu izvajali vsi na pregleden, nediskriminacijski in pravičen način, obenem pa upoštevali finančne, tehnične in človeške zmožnosti držav v razvoju, zlasti majhnih otoških držav;

29.  poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost svojih politik, da bo razvojna politika, ki se bori proti revščini, sestavni del politike EU, katere cilj je poleg okoljskih in trgovinskih vprašanj tudi boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

30.  poudarja neposredno povezavo med nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom ter ravnjo upravljanja v državi, ter poziva, naj vse ukrepe za zunanjo pomoč spremlja trdna politična volja države prejemnice, da bo v svojih vodah prepovedala nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ter na splošno izboljšala upravljanje v ribiškem sektorju;

31.  spodbuja Komisijo in države članice, naj razširijo svoje programe finančne, tehnološke in tehnične pomoči, vključno z uradno razvojno pomočjo ter sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, za podporo programom spremljanja, obvladovanja in nadzora v vodah držav v razvoju, pri tem pa prednost namenijo regionalnim in ne dvostranskim programom; poleg tega spodbuja večjo usklajenost med vsemi donatorji iz Evrope in od drugod pri financiranju tovrstnih programov;

32.  meni tudi, da bi morala EU sodelovanje v sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju dejavno uporabiti za učinkovitejši boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

33.  poziva Komisijo, naj v sporazumih, ki jih sklepa z državami v razvoju, po potrebi poveča finančna sredstva, namenjena ribiškemu sektorju, da bodo te države lahko okrepile svoje institucionalne, človeške in tehnične zmogljivosti v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter bolj upoštevale ukrepe svetovnih in regionalnih organizacij za upravljanje ribištev in evropsko zakonodajo;

34.  poudarja, da je treba vključiti civilno družbo ter na podjetja v ribiškem sektorju prenesti odgovornost, da bodo zagotovila uporabo zakonitih ribolovnih metod ter v okviru socialne in okoljske odgovornosti podjetij sodelovala z oblastmi v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

35.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se doda sporazum FAO o ukrepih države pristanišča, sporazum ZN o staležih rib in sporazum FAO o usklajevanju na seznam instrumentov, ki jih morajo izvajati države, če želijo biti upravičene do splošnega sistema preferencialov plus, ki se trenutno pregleduje; zahteva ukinitev izvoznih dovoljenj za vse države, ki tržijo proizvode, ki izhajajo iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; meni, da bi morala Evropska unija sodelovati s temi državami, da bi prepovedali trženje takih proizvodov;

36.  opozarja na povezanost vprašanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova z vprašanjem sporazumov o gospodarskem partnerstvu v ribiškem sektorju v okviru trgovine, za katero veljajo pravila Svetovne trgovinske organizacije; poudarja težave zaradi odstopanja od pravil o poreklu za nekatere predelane ribiške proizvode, zlasti v primeru Papue Nove Gvineje, kar preprečuje sledljivost teh proizvodov in tako omogoča nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov;

37.  meni, da bi si morala EU prizadevati za naslednje cilje v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, v katere je včlanjena:

38.  poziva k nujni širitvi mreže regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, da bi se vanjo vključila vsa ribištva na odprtem morju in vsa območja, bodisi z ustanavljanjem novih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva bodisi s širitvijo pristojnosti obstoječih; meni, da je zaradi globalne narave nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova nujno zelo okrepljeno sodelovanje med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva pri izmenjavi informacij ter sankcijah za plovila in pogodbenice Konvencije;

39.  meni, da mora biti pravica do ribolova na odprtem morju v takšni meri, kot jo omogoča mednarodno pravo, pogojena s tem, ali država upošteva ustrezne mednarodne organe in ali v celoti izvaja vse ukrepe upravljanja, ki jih sprejmejo ti organi;

40.  ugotavlja, da je FAO glavni vir strokovnega znanja in priporočil pri obravnavanju svetovnih vprašanj o ribištvu in ribogojstvu, saj sta razvoj in upravljanje ribištva bolje združena z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom okolja;

41.  v celoti podpira sedanjo pobudo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za vzpostavitev svetovne evidence ribiških plovil, ladij za prezvoz zamrznjenih proizvodov in oskrbovalnih ladij, ki bi morala čimprej postati obvezna in vključevati vsa plovila z bruto tonažo nad 10 BT;

42.  spodbuja hiter razvoj sistema za oceno uspešnosti države zastave, ki ga razvija Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in ki bi bil sredstvo pritiska na države, ki ne izpolnjujejo svojih mednarodnih pravnih obveznosti; poziva, da je treba poiskati učinkovit mehanizem za sankcioniranje držav, ki ne zagotavljajo, da plovila pod njihovo zastavo ne podpirajo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in se z njim ne ukvarjajo ter da spoštujejo vso zadevno zakonodajo; poziva države članice, naj pravično in pregledno ter brez diskriminacije drugih držav izvajajo tržne instrumente za odpravo nezakonitega ribolova; podpira odločitev organizacije FAO o uvedbi mednarodnih posvetovanj na temo učinkovitosti držav zastave pri izpolnjevanju obveznosti iz mednarodnega prava;

43.  poziva k hitremu sprejetju ukrepov za odpravo uporabe „zastav ugodnosti“, ki ribiškim plovilom omogočajo nezakonito delovanje brez kaznovanja, kar zelo ogroža morski ekosistem, ribje staleže, obalne skupnosti in zanesljivo preskrbo s hrano, zlasti v državah v razvoju in v zakoniti ribiški industriji, ki spoštuje zakone;

44.  poudarja, da je treba zagotoviti nevpletenost subjektov iz EU v tovrstne oblike piratskega ribolova, zato države članice poziva, naj zagotovijo, da njihovi državljani ne podpirajo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ali se z njim ukvarjajo;

45.  podpira prizadevanja Komisije za vzpostavitev javnega registra s seznamom lastnikov plovil, ki so bili dokazano vpleteni v nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov; meni, da je treba register uskladiti s tistim, ki ga vodi Agencija Skupnosti za nadzor ribištva v Vigu;

46.  meni, da bi morala organizacija, vključena v sistem Združenih narodov, brez odlašanja začeti opravljati neodvisne ocene uspešnosti tako držav zastave kot regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

47.  priznava pomanjkanje mednarodnega sodelovanja pri upravljanju negativnih učinkov drugih človekovih dejavnosti poleg ribištva, ki vplivajo na morsko okolje, ter poziva Komisijo, naj se zavzame za ustanovitev svetovnega organa, ki bo zapolnil to vrzel, po možnosti pod okriljem ZN;

48.  poudarja, da je idejo odgovornosti države trga treba razviti v sredstvo za odpravo trgov za ribiške proizvode iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; meni, da mora EU nemudoma razpravljati z drugimi večjimi državami trga, tudi in ne zgolj z ZDA, Japonsko in Kitajsko, kako medsebojno sodelovati in čim prej razviti mednarodne pravne instrumente za zaustavitev, pregon in kaznovanje trgovanja z ribami iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije in v okviru sistema Združenih narodov;

49.  poudarja, da sta ohranitev in razvoj evropskega ribiškega sektorja deloma odvisna od strogega nadzora ribiških proizvodov iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, s katerimi se trguje na evropski in svetovni ravni; poudarja pomen tega sektorja za regionalno načrtovanje, varnost hrane, ohranjanje delovnih mest in virov v vodah Skupnosti;

50.  meni, da Evropska unija že ima instrumente za odvračanje od nezakonitega ribolova, in je prepričan, da bi, ker je Unija eden od največjih svetovnih trgov za ribje proizvode, odvračilni učinek nedvomno imel praktične posledice, če bi te instrumente pravilno uporabili; zato poziva, naj se izvozna potrdila Evropske unije ne podeljujejo tistim državam ali pogodbenicam, ki pri uvedbi instrumentov, kot so sistemi dokumentacije o ulovu ali ukrepi države pristanišča, ne sodelujejo z regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva oziroma naj se potrdila takim državam odvzamejo;

51.  poudarja, da je trgovina eno najmočnejših orožij v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu; zato ponovno obžaluje neusklajenost generalnih direktoratov za pomorske zadeve in ribištvo ter za trgovino, saj si prvi zastavlja vedno več ciljev za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, medtem ko je edini cilj drugega očitno ta, da trge Skupnosti še bolj odpre za uvoz ne glede na izvor proizvodov in ne glede na to, kakšen nadzor je zajamčen, dovoljuje pa tarifne preferenciale in odstopanja od pravil o poreklu, s čimer lahko povzroči le to, da evropske trge prevzamejo flote in države, ki dokazano vsaj dopuščajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov;

52.  v zvezi s tem meni, da je treba trgu, zlasti uvoznikom, pripisati večjo odgovornost za njihova dejanja, saj je trg verjetno najpomembnejši vzrok nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

53.  poudarja, da ima potrošnik vedno pravico vedeti, ali je kupljeni proizvod ulovljen na zakonit način;

54.  poziva tako Komisijo kot države članice, naj izboljšajo obveščanje potrošnikov o različnih načinih označevanja, npr. o sistemu okoljskega označevanja organizacije Marine Stewardship Council, saj omogočajo preglednost in potrošnikom jamčijo nakup trajnostno in zakonito ulovljenih rib;

55.  izraža svojo polno podporo novim smernicam, ki jih je februarja 2011 sprejel odbor FAO za ribištvo, katerih cilj je uskladiti sistem za označevanje ribjih proizvodov v boju proti nezakonitemu ribolovu; meni, da je treba pri označevanju jasno navesti tudi komercialno in znanstveno oznako ribe, vrsto ribištva in predvsem območje izvora;

56.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje razvoj svetovnega sistema dokumentacije o ulovu;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo razvoj in uporabo tehnologij, s katerimi bi zagotovili celovito in učinkovito sledljivost ribjih proizvodov v celotni dobavni verigi, tudi satelitski nadzor ribolova in spremljevalnih plovil ter elektronske označbe za sledenje rib, podprejo pa naj tudi vzpostavitev svetovnih zbirk podatkov o ribji DNK ter drugih genetskih zbirk podatkov, s pomočjo katerih bi opredelili ribje proizvode in njihov geografski izvor, kot je opisano v poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije „Preprečevanje nezakonitih dejavnosti v ribiškem sektorju – genetika, genomika, kemija in forenzika za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in v podporo sledljivosti ribjih proizvodov“;

58.  poziva Komisijo in Svet, naj povečata sredstva za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu na vseh ravneh;

59.  pozdravlja nedavno poročilo o vlogi nadnacionalnega organiziranega kriminala v ribiški industriji, ki ga je pripravil Urad ZN za droge in kriminal, ter njegovo razlago, kako organizirane kriminalne združbe širijo svoj vpliv v ribiški industriji, tudi v dejavnostih pred ribolovom (dobava plovil in posadke, polnjenje goriva itd.) in po njem (trženje, razpošiljanje);

60.  izraža zaskrbljenost, ker se osebe, vpletene v nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, ukvarjajo tudi s takimi kriminalnimi dejavnostmi, kot je izkoriščanje ljudi in trgovina z ljudmi, pranje denarja, korupcija, prikrivanje ukradenega blaga, davčna utaja in goljufije na področju carine, tak ribolov pa bi bilo treba obravnavati kot obliko organiziranega mednarodnega kriminala; poudarja, da je potreben celovitejši in bolj povezan pristop k boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

61.  v celoti podpira priporočila iz poročila Urada ZN za droge in kriminal, vključno s širitvijo mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju kriminalnih dejavnosti na morju, večjo preglednostjo lastništva ribiških plovil in dejavnosti ter z odvračanjem od prodaje ribiških plovil družbam, pri katerih ni mogoče ugotoviti identitete upravičenega lastnika, kakor tudi od upravljanja plovil s strani takih družb;

62.  ugotavlja, da je Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu med pogodbami, ki jih je ratificiralo največ držav, in da pogodbenice obvezuje k medsebojnemu sodelovanju na področju preiskav, pregona in sodnih postopkov v primerih mednarodnega organiziranega kriminala, s čimer se ustvarjajo pomembne sinergije za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

63.  meni, da mora postati nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov eno od prednostnih področij za Interpol, ki mora zato dobiti sredstva in preiskovalna pooblastila za nadzor nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter boj proti njemu z vidika nadnacionalnega kriminala;

64.  poziva Komisijo, naj preuči Laceyev zakon iz ZDA in presodi, ali bi lahko določene elemente tega zakona uporabili tudi v evropskem okviru, zlasti kar zadeva odgovornost za zakonitost ulovljenih rib, ki jo zakon nalaga trgovcem na drobno;

65.  poziva Komisijo, naj zgoraj navedena načela, kjer je to ustrezno, vključi v določbe svojih dvostranskih sporazumov o ribolovu;

66.  vztraja, da mora EU na prihodnjem vrhunskem srečanju o trajnostnem razvoju v Braziliji leta 2012 ob 30. obletnici konvencije ZN o pomorskem pravu predlagati prednostno obravnavo vprašanja mednarodnega upravljanja oceanov;

67.  opozarja, da je boj proti nezakonitemu ribolovu na svetovni ravni bistven za globalni trajnostni razvoj ter da mora biti zato nujno in izrecno vključen v sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju, zaveze trgovinske politike, cilje politike razvojnega sodelovanja in prednostne naloge zunanje politike Evropske unije;

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom držav članic, sekretariatom regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, kjer je Evropska unija pogodbenica, ter odboru FAO za ribištvo.

(1) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 502. (2) UL L 286, 29.10.2008, str. 1. (3) UL L 286, 29.10.2008, str. 33. (4) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.