Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih o človekovih pravicah, in še posebej resolucij z dne 7. septembra 2010 in 20. januarja 2011,

–  ob upoštevanju resolucije sveta Združenih narodov za človekove pravice št. 16/9, s katero je bil vzpostavljen mandat posebnega poročevalca o položaju človekovih pravic v Iranu,

–  ob upoštevanju 123 priporočil, izdanih po splošnem rednem pregledu, ki ga je svet Združenih narodov za človekove pravice opravil februarja 2010,

–  ob upoštevanju imenovanja Ahmeda Šahida za posebnega poročevalca ZN o položaju človekovih pravic v Iranu, ki ga je 17. junija 2011opravil predsednik sveta Združenih narodov za človekove pravice, in vmesnega poročila o položaju človekovih pravic v Iranu, ki ga je posebni poročevalec predložil na 66. zasedanju generalne skupščine ZN 23. septembra 2011,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 15. septembra 2011 na 66. zasedanju generalne skupščine ZN o položaju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

–  ob upoštevanju poročila iranskega dokumentacijskega centra za človekove pravice z dne 10. junija 2011 o posilstvu kot mučilni metodi, ki jo uporabljajo organi v iranskih zaporih,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanjo in varnostno politiko z dne 15. in 26. septembra 2011 o pridržanju odvetnice za človekove Nasrin Sotude in prijetju šest neodvisnih filmskih ustvarjalcev, ter z dne 18. oktobra 2011 o obsodbah, izrečenih filmskemu ustvarjalcu Džafarju Panahiju in igralki Marzije Vafamehr,

–  ob upoštevanju stopnjevanja omejevalnih ukrepov EU na dan 10. oktobra 2011 kot odgovor na resne kršitve človekovih pravic v Iranu,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 62/149 z dne 18. decembra 2007 in št. 63/168 z dne 18. decembra 2008 o moratoriju na izvajanje smrtne kazni,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Konvencije o otrokovih pravicah, katerih podpisnica je Iran,

–  ob upoštevanju ustave Islamske republike Iran, zlasti členov 23–27 in 32–35, ki določajo pravico do svobodnega izražanja, zborovanja in združevanja ter pravico do izkazovanja verske pripadnosti, pa tudi temeljne pravice obtoženih in pridržanih oseb;

–  ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.  ker je za trenutni položaj človekovih pravic v Iranu značilen stalen vzorec sistematičnih kršitev temeljnih pravic; ker zagovorniki človekovih pravic (zlasti aktivisti za pravice žensk, otrok in manjšin), novinarji, blogerji, umetniki, študentski voditelji, odvetniki, sindikalisti in okoljevarstveniki še naprej živijo pod velikim pritiskom in ob stalni grožnji, da bodo prijeti;

B.  ker so najnujnejša vprašanja povezana s kopičenjem primanjkljaja na področju delovanja sodnega sistema, praksami, ki se ne razlikujejo od mučenja, krutim ali ponižujočem ravnanjem s priporniki, vključno s posilstvom, neenakim obravnavanjem žensk, preganjanjem verskih in etničnih manjšin in pomanjkanjem civilnih in političnih pravic, zlasti pa z nadlegovanjem in ustrahovanjem zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in akterjev civilne družbe;

C.  ker je število usmrtitev v Iranu v prvi polovici leta 2011 to državo uvrstilo na vodilno mesto glede uporabe smrtne kazni na prebivalca, v nasprotju s svetovnim trendom, ki si prizadeva za odpravo smrtne kazni;

D.  ker je v državi kljub temu, da je podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in da uradno prepoveduje usmrtitev oseb, mlajših od 18 let, glede na različna poročila usmrčenih več mladoletnih prestopnikov kot kjerkoli drugje na svetu;

E.  ker iranske oblasti do sedaj niso izpolnile svojih obveznosti pri Združenih narodih in ker so zavrnile sodelovanje s posebnim poročevalcem; ker sta bila v vmesnem poročilu omenjena vzorec sistematičnih kršitev in stopnjevanje kampanje zlorab; izraža strah pred vse večjo uporabo smrtne kazni za manjša kazniva dejanja, brez ustreznega sodnega postopka, in navaja, da je bilo doslej v letu 2011 vsaj 200 uradnih usmrtitev, 146 usmrtitev pa je bilo na skrivaj izvedenih v mestu Mašad na vzhodu države, v letu 2010 pa naj bi bilo na skrivaj usmrčenih več kot 300 ljudi;

F.  ker prijemajo, zaslišujejo in nadlegujejo sorodnike Irancev, ki so v sodnem postopku ali v zaporu, tudi zunaj Irana in v EU; ker so tisoči Irancev zapustili svojo državo in poiskali zatočišče v sosednjih državah;

G.  ker sta bila voditelja opozicije Mir-Husein Musavi in Mehdi Karubi nezakonito pridržana v hišnem priporu, 14. februarja 2011 pa samovoljno pregnana; ker so ti voditelji skupaj s svojimi politično aktivnimi soprogami v nekaterih obdobjih postali žrtev prisilnih izginotij v neznane lokacije, pri čemer so pretrgali vse vezi s prijatelji in družinami, v teh obdobjih pa jim je tudi resno pretilo mučenje;

H.  ker je bilo v februarju in marcu 2011 na stotine ljudi prijetih, vsaj tri osebe pa so umrle med uličnim pohodom tisočih protestnikov v podporo demokratičnemu gibanju v sosednjih arabskih državah in proti pridržanju voditeljev opozicije Mir-Huseina Musavija in Mehdija Karubija;

I.  ker so v aprilu varnostne enote ubile več deset protestnikov, ki so bili povečini arabske narodnosti, v jugozahodni provinci Kuzestan pa prijele na desetine oseb; ker je bilo prav tako na desetine oseb prijetih in poškodovanih med okoljskimi protesti v provinci Zahodni Azerbajdžan, do katerih je prišlo zaradi usihanja jezera Urmija;

J.  ker se stopnjuje pritisk na verske manjšine, zlasti na bahajsko manjšino, konvertite in disidentske šiitske humaniste; ker bahajci kljub temu, da so ena od največjih nemuslimanskih verskih manjšin, trpijo zaradi hude diskriminacije, vključno s prepovedjo šolanja, in ker sodni postopki proti sedmim zaprtim voditeljem še vedno trajajo, več kot 100 pripadnikov skupnosti pa ostaja v priporu; ker je bilo po nekaterih poročilih v prvi polovici leta 2011 prijetih vsaj 207 kristjanov; ker se sunitski muslimani srečujejo z diskriminacijo v zakonodaji in v praksi ter ne smejo v celoti uveljavljati svoje pravice do izkazovanja verske pripadnosti; ker se ob podpori države še nadaljuje kampanja za očrnjenje (šiitske) sufijske bratovščine Nematulahi, pri čemer se vse vrste misticizma označuje za satanske ter preganja sufijske vernike, najbolj kričeč primer tega pa je oboroženi napad v Kavarju septembra 2011, v katerem je bila ena oseba ubita, več pa resno poškodovanih;

K.  ker so bile prijete osebe, ki so se spreobrnile iz islama, in ker si nekateri prizadevajo, da bi člen 225 osnutka kazenskega zakonika predpisoval obvezno smrtno kazen za obsojene moške odpadnike; ker protestantskemu pastorju Jusefu Nadarkhaniju še grozi preganjanje zaradi odpadništva;

L.  ker imajo iranska revolucionarna garda, tajne službe in milica Basidž aktivno vlogo pri ostri in brutalni represiji v Iranu;

M.  ker se pripadniki lezbične, gejevske, biseksualne in transseksualne skupnosti srečujejo z nadlegovanjem, preganjanjem, krutim kaznovanjem in celo s smrtno kaznijo; ker se te osebe soočajo z diskriminacijo na podlagi njihove spolne usmerjenosti, vključno z dostopom do zaposlitve, stanovanja, izobrazbe in zdravstvenega varstva ter s socialno izključenostjo;

N.  ker so bile zaporne kazni, izrečene vidnim študentskim aktivistom Bahare Hedajat, Mahdije Golru in Madžidu Tavakoliju potem, ko so bili obtoženi propagande proti režimu, podaljšane za šest mesecev; ker je 15. septembra 2011 politična aktivistka in doktorandka Somaje Tohidlu po tem, ko je odsedela enoletno zaporno kazen v zaporu Evin, prejela 50 udarcev z bičem; ker je Somaje Tohidlu že odsedela 70-dnevno zaporno kazen; ker so bile obe zaporne kazni in kazen 50 udarcev z bičem izrečene zaradi bloganja in drugih internetnih dejavnosti; ker je 9. oktobra 2011 študentski aktivist Pajman Aref, preden so ga izpustili iz zapora, prejel 74 udarcev z bičem, češ da naj bi žalil iranskega predsednika;

O.  ker je bila znanemu iranskemu filmskemu ustvarjalcu Džafarju Panahiju izrečena šestletna zaporna kazen, ki je bila po pritožbi potrjena; ker sta bili znani igralki Marzije Vafamehr zaradi nastopanja v filmu, ki je opisoval težke razmere, v katerih delujejo iranski umetniki, izrečeni enoletna zaporna kazen in kazen 90 udarcev z bičem; ker so 17. septembra 2011 iranski organi pridržali šest neodvisnih ustvarjalcev dokumentarnih filmov, Mohsena Šahrnazdarja, Hadija Afarideha, Katajuna Šahabija, Naserja Safariana, Šahnama Bazdarja in Mojtabo Mir Tahmaseba, ter jih obtožili, da delajo za iransko podružnico BBC in da vohunijo za omenjeno poročevalsko hišo;

P.  ker je bilo od leta 2009 prijetih na desetine odvetnikov, ker so opravljali svoj poklic, vključno z Nasrin Sotude, Mohamadom Seifzadehom, Hutanom Kijanom in Abdolfatahom Soltanijem; ker je bila Nobelova nagrajenka Širin Ebadi dejansko prisiljena oditi v izgnanstvo po tem, ko so oblasti zaprle njen center za zagovornike človekovih pravic, in ker se odvetniki, ki branijo politične pripornike in zapornike vesti, soočajo z vse večjim osebnim tveganjem;

Q.  ker so iranske oblasti napovedale, da si prizadevajo ustvariti splet, ki bi bil vzporeden odprtemu svetovnemu spletu in ga nekoč nadomestil; ta splet bi spoštoval načela islama in bil „halal“; ker bi tak splet iranskim oblastem dejansko omogočil popoln nadzor nad vsem spletnim prometom in vsebinami, pri tem pa resno kršil svobodo izražanja in omejil dostop do informacijskih in komunikacijskih omrežij;

R.  ker se je veliko poročalo, da so družbe s sedežem v EU iranskim oblastem zagotavljale tehnično pomoč in tehnologije po naročilu, te pa so bile nato uporabljene za spletno iskanje zagovornikov človekovih pravic ter aktivistov in njihovo sledenje ter služile kot orodje za kršenje človekovih pravic;

1.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja stanja človekovih pravic v Iranu, vse večjega števila političnih zapornikov, nenehnih in številnih usmrtitev, tudi mladoletnikov, razširjenega mučenja, nepoštenega sojenja, izredno visokih varščin ter hudega omejevanja svobode obveščanja, izražanja, zbiranja, prepričanja, izobraževanja in gibanja;

2.  izreka priznanje vsem Irancem, ki se borijo za zaščito temeljnih svoboščin, človekovih pravic in demokratičnih načel ter želijo živeti v družbi brez zatiranja in zastraševanja;

3.  močno obsoja uporabo smrtne kazni v Iranu ter v skladu z resolucijama 62/149 in 63/138 generalne skupščine Združenih narodov poziva iranske oblasti, naj do odprave smrtne kazni uvedejo moratorij za usmrtitve;

4.  poziva k spremembi iranskega kazenskega zakonika, da bo sodnim in upravnim organom prepovedoval uporabo telesnega kaznovanja; opozarja, da tako kaznovanje, ki sodi med mučenje, ni v skladu s členom 7 mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; močno obsoja bičanje študentskih aktivistov Somayeha Tohidlouja in Paymana Arefa;

5.  je pripravljen podpreti dodatne sankcije za posameznike, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic; poziva EU in države članice, ki so stalne članice varnostnega sveta Združenih narodov, naj predlagajo preiskavo o tem, ali zločini, ki so jih zagrešile iranske oblasti, sodijo med zločine proti človeštvu;

6.  poziva iranske oblasti, naj izpustijo vse politične zapornike, tudi politična voditelja Mir-Huseina Mousavija in Mehdija Karroubija, odvetnika s področja človekovih pravic Nasrina Sotudeha in Abdolfattaha Soltanija, študentske aktiviste Bahareha Hedayata, Abdollaha Momenija, Mahdieha Golrooja, in Majida Tavakolija, novinarja Abdolrezo Tajika, pastorja Yousefa Nadarkhanija, filmska ustvarjalca Jafara Panahija in Mohammada Rasoulofa ter vse ostale ljudi, navedene v poročilu posebnega poročevalca Združenih narodov Ahmeda Shaheeda stanju človekovih pravic v Iranu;

7.  globoko obžaluje pomanjkanje pravičnosti in preglednosti sodnega postopka v Iranu, pa tudi ustrezno strokovno usposabljanje vseh, ki so vanj vključeni, ter poziva iranske oblasti, naj zagotovijo pravičen in odprt postopek;

8.  poziva iransko vlado, naj posebnemu poročevalcu Združenih narodov Ahmedu Šahedu nemudoma dovoli vstop v Iran, da bi poročal o sedanji krizi na področju človekovih pravic; ugotavlja, da vlada s tem, ko nikakor noče sodelovati pri nalogi posebnega poročevalca in mu vztrajno ne dovoli vstopa v državo, kaže, da ne namerava sprejeti pomembnejših ukrepov za izboljšanje stanja človekovih pravic;

9.  poziva iranske oblasti, naj pokažejo, da so trdno odločene sodelovati z mednarodno skupnostjo pri izboljšanju stanja človekovih pravic v Iranu, ter poziva iransko vlado, naj izpolni svoje obveznosti, tako po mednarodnem pravu kot po mednarodnih konvencijah, ki jih je podpisala; poudarja pomen svobodnih in pravičnih volitev;

10.  poziva iranske oblasti, naj iz zapora nemudoma izpustijo člane iranske umetniške skupnosti in naj to skupnost prenehajo preganjati z odvzemanjem prostosti ali drugimi oblikami nadlegovanja; ugotavlja, da tako ravnanje ni skladno z mednarodnimi načeli o človekovih pravicah, ki jih je Iran prostovoljno podpisal; poudarja, da je pravica do svobodnega izražanja prek umetnosti in pisanja zapisana v členu 19 mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Iran podpisal;

11.  poziva Iran, naj sprejme ukrepe, ki bodo v celoti zagotovili spoštovanje pravice do svobode vere ali prepričanja, tudi z zakonodajo in prakso, ki bo popolnoma skladna s členom 18 mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ter poudarja, da je treba zato vsem brezpogojno in v celoti zagotoviti pravico, da izberejo drugo vero, če se tako odločijo;

12.  poziva Iran, naj nemudoma sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili, da bodo člani bahajske skupnosti na vseh področjih zaščiteni pred diskriminacijo, da bodo kršitve njihovih pravic nemudoma raziskane, da bodo krivci kazensko preganjani in da bodo članom te skupnosti zagotovljena učinkovita pravna sredstva;

13.  obsoja Iran zaradi nezakonitega motenja storitev iranske podružnice BBC in televizijskih signalov Deutsche Welle s satelitov Hotbird in Eutelsat W3A ter poziva Eutelsat, naj preneha zagotavljati storitve iranskim državnim televizijskim postajam, dokler bo Iran uporabljal njegove storitve za blokiranje neodvisnih televizijskih programov;

14.  izraža zaskrbljenost zaradi uporabe (evropske) cenzure, tehnologije filtriranja in nadzora za nadzor in cenzuro pretoka informacij in komunikacij ter za izsleditev državljanov, zlasti zagovornikov človekovih pravic, kot v nedavnem primeru podjetja Creativity Software; poziva evropska podjetja, naj izpolnijo svojo družbeno odgovornost in Iranu ne dobavljajo blaga, tehnologije in storitev, ki bi lahko ogrožali državljanske in politične pravice iranskih državljanov;

15.  poudarja, da sta dostop do informacij in sredstev obveščanja ter necenzuriran dostop do interneta (internetna svoboda), kot je 6. maja 2011 izjavil svet za človekove pravice, splošni pravici, ki sta nujni za demokracijo in svobodo izražanja ter zagotavljata preglednost in odgovornost;

16.  poziva iranske oblasti, naj razveljavijo ali spremenijo vso zakonodajo, ki predpisuje diskriminacijo, preganjanje in kaznovanje ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti ali spola, ter naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse, ki so zaprti zaradi sporazumnih spolnih dejanj ali spolne usmerjenosti;

17.  poziva države članice, naj zagotovijo varno zatočišče za iranske državljane, ki so zapustili svojo državo, na primer prek pobude za mesta zatočišča;

18.  poziva iranske oblasti, naj dovolijo mirne proteste in odpravijo številne težave, s katerimi se sooča iransko prebivalstvo; izraža veliko zaskrbljenost zaradi prihajajoče ekološke katastrofe na območju jezera Urmija in poziva k odločnim vladnim ukrepom, ki naj bi stabilizirali ekologijo na tem območju, od katerega so odvisni milijoni Irancev;

19.  poziva predstavnike EU in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj spodbujajo iranske oblasti k ponovni vzpostavitvi dialoga o človekovih pravicah;

20.  poziva evropsko službo za zunanje delovanje, naj se osredotoči na državljane EU v iranskih zaporih in stori vse, da bi zagotovila njihovo dobro počutje in izpustitev;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, uradu vrhovnega voditelja, predsedniku iranskega vrhovnega sodišča ter iranski vladi in parlamentu.