Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji ter protokola in sklepne listine,

–  ob upoštevanju prošnje za članstvo v Evropski uniji, ki jo je Republika Hrvaška vložila 21. februarja 2003,

–  ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 20. aprila 2004 o prošnji Republike Hrvaške za članstvo v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 3. oktobra 2005, da z Republiko Hrvaško začne pristopna pogajanja,

–  ob upoštevanju rednih poročil Komisije o napredku Hrvaške na poti do pristopa, ki zajemajo obdobje 2005–2011,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Komisije o reformah na Hrvaškem na področju pravosodja in temeljnih pravic z dne 2. marca 2011,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003 o državah zahodnega Balkana,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2011,

–  ob upoštevanju vseh svojih prejšnjih resolucij in poročil o napredku Hrvaške in procesu širitve,

–  ob upoštevanju vseh prejšnjih priporočil skupnega parlamentarnega odbora EU in Hrvaške,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za ustavne zadeve (A7-0389/2011),

A.  ker je Hrvaška dvajset let po razglasitvi svoje neodvisnosti in približno osem let po vložitvi prošnje za članstvo v EU dosegla zgodovinski mejnik v procesu vključevanja v EU, saj je uspešno zaključila pristopna pogajanja; ker dosežki Hrvaške zaslužijo brezpogojno priznanje;

B.  ker je pristopni proces znatno prispeval k preobrazbi Hrvaške v trdno in zrelo demokracijo, temelječo na evropskih vrednotah; ker obeti za pristop delujejo kot močna spodbuda za reforme, saj mobilizirajo različne akterje iz političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja; ker se morajo reformna prizadevanja nadaljevati tudi po koncu pristopnih pogajanj in po pristopu, da bodo lahko država in državljani v celoti izkoristili prednosti članstva v EU;

C.  ker bo članstvo Hrvaške okrepilo EU, obogatilo evropsko kulturo in dediščino ter pomembno prispevalo k ohranjanju verodostojnosti procesa širitve, hkrati pa bo dober primer, kako je mogoče z vestnim izvajanjem vseh sprejetih obveznosti doseči vse vnaprej opredeljene cilje;

D.  ker je v procesu pristopa bistveno, da se o vsaki državi odloča glede na njene dosežke, da hitrost pristopnih pogajanj narekuje dejansko izpolnjevanje københavnskih meril ter da se tudi dokončen datum pristopa določi glede na stopnjo izpolnjevanja teh meril;

E.  ker nenehne reforme in njihovo celovito izvajanje, med drugim na področjih sodstva in temeljnih pravic ter boja proti korupciji, ostajajo izjemno pomembne za krepitev pravne države v korist vseh hrvaških državljanov;

F.  ker dejanska sprava med različnimi narodi in vzpostavitev dobrososedskih odnosov veliko prispevata k pristnemu procesu evropske integracije; ker sta pregon vojnih zločinov ter ponovno vključevanje beguncev in razseljenih oseb temeljna elementa spravnega procesa;

G.  ker bo imel uspešen pristop Hrvaške širše evropske in regionalne posledice ter bo pozitivno spodbudil proces evropske integracije tako v EU kot v regiji zahodnega Balkana; ker je obet članstva v EU močna spodbuda za države kandidatke in potencialne kandidatke v regiji, ki so na poti k evropski integraciji, da bi si prizadevale za potrebne politične, gospodarske in zakonodajne reforme ter krepile mir, stabilnost in spravo na temelju dobrososedskih odnosov; ker bi morala EU utrditi evropske obete za sosede Hrvaške in te države nenehno spodbujati k izpolnjevanju njihovih obveznosti na poti k polnopravnemu članstvu v EU;

1.  pozdravlja zaključek pristopnih pogajanj s Hrvaško, s katerimi se je zaključilo skoraj šest let pogajanj in več let priprav, ki so bistveno spremenile družbenopolitični, gospodarski in kulturni obraz države; poudarja, da je treba ohraniti zagon pri reformah, in meni, da ta proces še ni končan, temveč bi se moral nadaljevati z enako močjo in trdim delom tudi po zaključku pogajanj in pristopu; je prepričan, da bodo pozitivni rezultati tega procesa okrepili podporo državljanov Hrvaške za članstvo v EU in njihovo zaupanje vanjo ter da bodo ljudi spodbudili k udeležbi na referendumu o EU in k podpori pristopne pogodbe; podpira podpis pristopne pogodbe in poziva države članice EU, naj pravočasno sklenejo njeno ratifikacijo; veseli se sprejetja parlamentarnih opazovalcev s Hrvaške;

2.  poudarja, da je v začasnih določbah pristopne pogodbe predvideno odstopanje od največjega števila sedežev v Evropskem parlamentu, ki je določeno v pogodbah, in sicer do konca parlamentarnega obdobja 2009–2014; je odločen, da v skladu s členom 14(2) PEU pravočasno pred volitvami leta 2014 predstavi svoj predlog sklepa o določitvi nove sestave Evropskega parlamenta; opozarja, da je treba v celoti upoštevati vse ustrezne institucionalne vidike pristopa;

3.  poudarja, da imata postopka za sprejetje pristopne pogodbe z Republiko Hrvaško in za sprejetje protokolov, ki jih zahtevata Irska in Češka republika, različni podlagi v pogodbah, in sicer člen 49 PEU za prvo oziroma člen 48 PEU za druge, zato jih pravno ni mogoče vključiti v en sam akt;

4.  je trdno prepričan, da je zaključek pristopnih pogajanj dokaz verodostojnosti procesa širitve EU; poudarja, da napredek na poti do članstva odraža dejstvo, da so obeti za članstvo še vedno spodbuda za politične in gospodarske reforme in da je evropska integracija sredstvo za spravo držav tudi zunaj meja EU;

5.  pričakuje, da bo Komisija objektivno spremljala nadaljnje priprave na pristop ter pomagala hrvaškim oblastem pri izpolnjevanju zavez in obveznosti, ki so jih sprejele med pogajanji; pozdravlja, da je v pristopni pogodbi omenjena udeležba civilne družbe v celotnem postopku spremljanja, in poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi to določbo in se temeljito posvetuje s predstavniki civilne družbe; meni, da je mogoče z mehanizmom za spremljanje pred pristopom zagotoviti Hrvaški dodatno podporo pri njenih nenehnih prizadevanjih za reforme; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pomoč iz instrumenta za predpristopno pomoč še naprej čim bolj ustrezna in učinkovita;

6.  poudarja, da se je treba osredotočiti predvsem na zaveze, dane na področju sodstva, notranjih zadev in temeljnih pravic – vključno z zaščito svobode medijev kot enega ključnih instrumentov demokracije, pa tudi z neprekinjenim izvajanjem pravosodnih reform in učinkovitostjo sodstva, nepristranskim obravnavanjem primerov vojnih zločinov, bojem proti korupciji, varstvom manjšin, upravljanjem meja, sodelovanjem policije, bojem proti organiziranemu kriminalu in pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah – ter na zaveze na področju politike konkurence, da bi se ustrezno prestrukturirala ladjedelniška in jeklarska industrija; meni, da mora Hrvaška pred pristopom doseči pozitivne rezultate na teh področjih;

7.  bo sledil postopku spremljanja in poziva Komisijo, naj ga še naprej redno obvešča o tem, v kakšnem obsegu hrvaške oblasti spoštujejo zaveze iz pristopne pogodbe, da bodo lahko s pristopom 1. julija 2013 v celoti prevzele vse obveznosti članstva; poziva hrvaške oblasti, naj pregledno in vključujoče izvajajo obveznosti in k temu pritegnejo hrvaški parlament in civilno družbo ter naj redno ocenjujejo napredovanje reform; si pridržuje pravico, da na Komisijo in hrvaške oblasti naslavlja priporočila skozi celotni postopek spremljanja;

8.  ob priznavanju dobrega napredka, doseženega na področju reforme sodstva, spodbuja Hrvaško, naj še naprej izvaja reforme sodstva v skladu s priporočili Komisije, saj je učinkovit, neodvisen in nepristranski pravosodni sistem pomemben za gospodarski razvoj in krepi zaupanje državljanov v pravno državo; poziva Hrvaško, naj se spoprime s preostalimi izzivi na tem področju, zlasti kar zadeva izboljšanje učinkovitosti sodstva in izvajanje določb o neodvisnosti, nepristranskosti in odgovornosti sodstva ter o objektivnih in na zaslugah utemeljenih merilih za imenovanje in napredovanje sodnikov;

9.  sicer pozdravlja odločenost Hrvaške v boju proti korupciji, a obenem meni, da je ena najpomembnejših prednostnih nalog boj proti korupciji na visoki ravni – v sodstvu, organih kazenskega pregona, javni upravi in v podjetjih v državni lasti – ki jo je treba odločno preganjati povsod, z doslednim izvajanjem zakonodaje in uspešnim kazenskim pregonom; ugotavlja, da je treba še okrepiti preglednost in integriteto v javni upravi in policiji; je prepričan, da je bistvenega pomena učinkovito izvajanje zakonodaje na področju javnih naročil, da se zagotovi preglednost v javnem sektorju, državljanom omogoči dostop do informacij o javni porabi in poveča preglednost financiranja strank;

10.  poziva hrvaške oblasti, naj dodatno okrepijo upravne zmogljivosti organov za boj proti korupciji, tudi z zgledovanjem po najboljši praksi EU, ter spodbujajo kulturo odgovornosti v politiki, javnem sektorju in sodstvu kot pogoj za izgradnjo in krepitev pravne države; poudarja, da so potrebna nenehna prizadevanja, da bi se izboljšali rezultati pri učinkovitem obravnavanju primerov organiziranega kriminala in korupcije ter da bi se okrepila zakonodaja, ki podjetjem, povezanim s kriminalnimi združbami, prepoveduje sodelovanje pri javnih naročilih; meni, da je pomembno nadaljnje reformiranje organov kazenskega pregona, da bi postali učinkoviti, uspešni, depolitizirani in spoštljivi do državljanskih pravic in svoboščin;

11.  spodbuja Hrvaško, naj okrepi svoja prizadevanja pri pregonu vojnih zločinov, naj izvaja novo strategijo za boj proti nekaznovanju, ki je ključna za zagotavljanje pravice in doseganje trajne sprave v regiji, ter naj se resno sooči s primeri nekaznovanosti, v katerih so bile žrtve srbske narodnosti ali so bili domnevni storilci pripadniki hrvaških varnostnih sil; poziva hrvaško vlado, naj – kot pomemben korak v boju proti nekaznovanosti – nameni ustrezna finančna sredstva in zagotovi popolno podporo hrvaškemu sodstvu, da se pospeši preiskovanje vojnih zločinov; poleg tega spodbuja hrvaške oblasti, naj še naprej dejavno sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in naj upoštevajo vsa preostala priporočila urada tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo; poziva Hrvaško in Srbijo, naj v celoti sodelujeta na področju pravosodja, zlasti kar zadeva kazenskopravni pregon vojnih zločinov;

12.  poziva vlado, naj dodatno spodbuja in učinkovito olajša vračanje beguncev in razseljenih oseb, pri čemer naj bo posebej pozorna na položaj povratnikov srbske narodnostni, ter naj izboljša njihove življenjske in delovne pogoje; poziva hrvaške oblasti, naj še naprej začenjajo s projekti družbene in gospodarske oživitve za ranljive skupine, zlasti za begunce, ter naj poiščejo učinkovite in trajnostne poti za izvajanje ukrepov na stanovanjskem področju in pri zaposlovanju, in sicer na način, ki bo skladen z drugimi socialnimi programi in programi zaposlovanja; pričakuje, da bodo vse države v tej regiji izvajale politiko brez predsodkov na področju vračanja beguncev;

13.  pozdravlja dosežen napredek na področju pravic žensk in enakosti spolov; kljub temu je zaskrbljen, ker so ženske še naprej daleč premalo zastopane v organih odločanja na gospodarskem in političnem področju; poziva hrvaške oblasti, naj nemudoma zagotovijo dokončno izvajanje zakona o enakosti spolov, bolj aktivno spodbujajo udeležbo žensk v politiki, okrepijo položaj žensk na trgu dela in uvedejo načelo enakega plačila;

14.  podpira prizadevanja za spodbujanje vzdušja strpnosti v državi; spodbuja hrvaške oblasti, naj si še naprej prizadevajo za boj proti vsem oblikam diskriminacije, naj izvajajo zakonodajo proti diskriminaciji ter odločno obravnavajo primere zločinov iz sovraštva, sovražnega govora, rasističnih groženj in nestrpnosti do etničnih in LGBT manjšin; nadalje poziva Hrvaško, naj še naprej ravna v duhu strpnosti in sprejme ustrezne ukrepe za zaščito tistih, ki so še vedno lahko žrtve groženj ali ustrahovanja;

15.  je močno zaskrbljen zaradi nasilja nad udeleženci parade ponosa lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) v Splitu 11. junija 2011 in zaradi nezmožnosti hrvaških oblasti, da bi zaščitile udeležence; poziva hrvaške oblasti, naj temeljito raziščejo storjena kazniva dejanja in kazensko preganjajo storilce ter oblikujejo strategije za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnosti; poziva hrvaške oblasti, naj čim prej sprejmejo in izvajajo akcijski načrt za boj proti homofobiji;

16.  poziva hrvaške oblasti, naj nadaljujejo z bojem proti trgovini z ljudmi;

17.  spodbuja Hrvaško, naj dodatno okrepi pravice delavcev in sindikatov, socialni dialog v procesu odločanja in v oblikovanju politik ter naj spodbuja izgradnjo zmogljivosti za socialne partnerje, tudi z nadaljnjo krepitvijo ekonomskega in socialnega sveta;

18.  priznava, da je svoboda izražanja zagotovljena v hrvaški zakonodaji in se na splošno tudi spoštuje; spodbuja hrvaške oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe za zagotavljanje neodvisnosti in strokovnosti medijev; poziva hrvaške oblasti, naj še naprej izkazujejo svojo zavezanost zagotavljanju, da politika ne bi posegala v delovanje medijev in da bi regulativni organi delovali neodvisno;

19.  poziva Hrvaško, naj glede na obstoječe gospodarske težave nadaljuje s strukturnimi reformami gospodarstva, naj spodbuja zaposlovanje z oživitvijo trga dela in naj se zavzema za fiskalno konsolidacijo, da bi okrepila konkurenčnost ter tako omogočila, da država dohiti države članice in izkoristi vse prednosti pristopa k EU; šteje za pomembno, da oživitev gospodarstva spremlja okoljska modernizacija, tudi z izboljšanjem energetske učinkovitosti, okrepitvijo politik na področju obnovljivih virov energije ter z usklajevanjem politike prostorskega razvoja in energetske politike; spodbuja vlado, naj izboljša splošno poslovno okolje, naj nameni posebno pozornost malim in srednjim podjetjem ter naj si še naprej prizadeva za reformo hrvaškega socialnega sistema, da bi zagotovila vzdržnost javnih financ; poziva hrvaške oblasti, naj poskrbijo za večjo preglednost procesa prostorskega razvoja ter naj v celoti upoštevajo javni interes in okoljske standarde;

20.  poziva države članice, naj uporabijo sklepe o prehodnih določbah glede dostopa hrvaških delavcev do njihovih trgov dela na podlagi dejanskih informacij in zgolj v razmerah resnih motenj na nacionalnem trgu dela;

21.  poziva države članice, ki želijo izvajati prehodna obdobja in omejiti prost dostop do svojih trgov dela, naj Komisijo obvestijo o številu delavcev, ki jih pričakujejo na svojem ozemlju;

22.  opozarja, da je treba med prihodnjimi pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in v odločitvah glede sistema lastnih sredstev Unije celovito obravnavati finančne posledice širitve;

23.  poziva vse udeležene strani, naj Hrvaško v največji možni meri – v njeni vlogi države pristopnice – pritegnejo k vsem izmenjavam mnenj in pogajanjem o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; je prepričan, da bi morali hrvaški opazovalci v Evropskem parlamentu, predstavniki v Svetu in opazovalci v Odboru regij izkoristiti priložnost, da bi širili svojo vizijo Unije in prispevali k oblikovanju proračuna in prednostnih nalog EU za obdobje do leta 2020;

24.  je seznanjen s stališčem EU o finančnih in proračunskih določbah, ki so bile opredeljene na konferenci o pristopu Hrvaške in temeljijo na datumu pristopa 1. julija 2013; ugotavlja, da bi zahtevana finančna sredstva za pristop Hrvaške, po proračunskih razdelkih in podrazdelkih, za zadnje polletje zadnjega proračunskega leta sedanjega večletnega finančnega okvira znatno povečala odhodke proračuna EU; ugotavlja, da bodo finančna sredstva za Hrvaško, rezervirana v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, precej zmanjšana glede na prvotno predvidene zneske za leto 2013, kar bo nekoliko izravnalo neto učinek na proračun EU;

25.  je seznanjen s stališčem Coreperja, da se celotna raven odhodkov za proračunsko leto 2013 ne bi smela spremeniti, vseeno pa opozarja, da se ob predstavitvi, med pogajanji in pri sprejemu veljavnega večletnega finančnega okvira leta 2006 ni upoštevalo morebitnega pristopa Hrvaške v času njegove veljavnosti;

26.  zato poziva Komisijo, naj v začetku leta 2012 po podpisu pristopne pogodbe decembra 2011, kot je bilo načrtovano in kot določa točka 29 medinstitucionalnega sporazuma, predlaga revizijo večletnega finančnega okvira za proračunsko leto 2013, da se prepreči položaj, ko bi se pristop Hrvaške financiral s prerazporeditvami;

27.  spodbuja hrvaške oblasti, glede na še vedno prisotne slabosti v upravni zmogljivosti ustreznih hrvaških institucij, naj dodatno okrepijo upravne strukture in institucionalne zmogljivosti, potrebne za dobro izvajanje skupnega pravnega reda, da bo država po pristopu kar najbolje izkoristila prednosti članstva v EU;

28.  pozdravlja sprejetje izjave o spodbujanju evropskih vrednot v jugovzhodni Evropi, ki jo je hrvaška vlada sprejela julija 2011; poziva Hrvaško, naj se še naprej zavzema za širitev EU in spodbujanje evropskih vrednot miru, blaginje, svobode, pravne države, demokracije in socialnega tržnega gospodarstva v regiji; spodbuja Hrvaško, naj še naprej krepi dobrososedske odnose, naj ostane pomemben in dejaven zagovornik regionalnega sodelovanja na vseh ravneh ter naj ohrani zavezanost prenašanju prizadevanj za spravo v praktične ukrepe, ki prinašajo koristi z gospodarskega, socialnega in človeškega vidika za vse državljane regije;

29.  poziva, naj se po celotnem zahodnem Balkanu v okviru programov, ki imajo več upravičencev, poveča uporaba finančnih instrumentov v podporo malim in srednjim podjetjem, razvoju infrastrukture in poslovnega okolja; ugotavlja, da je regionalno sodelovanje izjemnega pomena za gospodarski razvoj sosednjih držav Hrvaške in za plodovito sodelovanje z njimi;

30.  poziva k napredku pri reševanju odprtih dvostranskih vprašanj s sosednjimi državami, zlasti s Srbijo, predvsem kar zadeva določitev meje, pogrešane osebe, vračanje premoženja in begunce, ter je trdno prepričan, da odprta vprašanja dvostranske narave sicer ne bi smela zaustaviti procesa pristopa držav kandidatk in potencialnih kandidatk z zahodnega Balkana k EU, na splošno pa bi jih bilo treba rešiti pred pristopom in zato pozdravlja temu namenjeno izjavo hrvaškega parlamenta z dne 21. oktobra 2011;

31.  meni, da je uspeh pristopa v veliki meri odvisen od podpore in predanosti državljanov, spodbuja hrvaške oblasti in civilno družbo, naj s pomočjo Komisije sprožijo obsežno in objektivno kampanjo obveščanja o obveznostih, posledicah in prednostih, ki izhajajo iz pristopa k EU, da bodo hrvaški državljani v celoti seznanjeni s svojo izbiro na referendumu ter da bodo lahko evropski projekt prepoznali tudi kot svoj projekt;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Hrvaške.