Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2071(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0384/2011

Predložena besedila :

A7-0384/2011

Razprave :

PV 30/11/2011 - 16
CRE 30/11/2011 - 16

Glasovanja :

PV 01/12/2011 - 6.24
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0542

Sprejeta besedila
PDF 259kWORD 140k
Četrtek, 1. december 2011 - Bruselj
Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik
P7_TA(2011)0542A7-0384/2011

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik (2011/2071(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 121, 126 in 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter protokola št. 12 ter zadevnih določb protokolov št. 15 in 16 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem,

–  ob upoštevanju evropskega statističnega kodeksa ravnanja iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki,

–  ob upoštevanju členov 152 in 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (horizontalne socialne klavzule),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 12. maja 2010 o okrepitvi usklajevanja ekonomskih politik (KOM(2010)0250) in z dne 30. junija 2010 o usklajevanju gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU (KOM(2010)0367),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

–  ob upoštevanju zaključkov sveta Ecofin, sprejetih dne 15. februarja 2011 in dne 7. septembra 2010,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2011,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0384/2011);

A.  ker se je s krizo in povečanjem neenakosti in makrofinančnih neravnovesjih ter razlik v konkurenčnosti od uvedbe evra in delovanja finančnega sistema izkazala potreba Unije po reševanju makroekonomskih neravnovesij na podlagi simetričnega pristopa, kadar je to potrebno, v skladu s katerim bi odpravili čezmerni primanjkljaj in čezmerni presežek, bolje uskladili gospodarske in fiskalne politike ter izboljšali proračunski nadzor;

B.  ker mora izboljšani okvir gospodarskega upravljanja temeljiti na več medsebojno povezanih politikah za trajnostno rast in delovna mesta, ki morajo biti medsebojno skladne, zlasti na strategiji Unije za rast in delovna mesta (strategija Evropa 2020), s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodnih trgovinskih odnosov in konkurenčnosti, učinkovitem okviru za preprečevanje in odpravljanje čezmernih proračunskih primanjkljajev (pakt za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire, okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi ter makrobonitetnem nadzoru Evropskega odbora za sistemska tveganja;

C.  ker izkušnje in napake prvega desetletja delovanja ekonomske in monetarne unije kažejo, da je treba v Uniji izboljšati gospodarsko upravljanje, ki bi moralo temeljiti na močnejši nacionalni lastni odgovornosti glede skupno dogovorjenih pravil in pristopov politike ter na trdnejšem okviru nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami na ravni Unije;

D.  ker so izkušnje pokazale, da imajo čezmerni dolgovi in primanjkljaji v nekaterih državah članicah lahko močan negativen učinek prelivanja na druge države članice in na celotno evroobmočje;

E.  ker nacionalne parlamente izvolijo državljani na svobodnih volitvah, zato zastopajo in zagotavljajo pridobljene in prenesene pravice državljanov; ker je treba pri uvedbi evropskega semestra dosledno upoštevati pristojnosti teh parlamentov;

F.  ker je parlamentarno soglasje glede državnih proračunov eden izmed temeljev demokracije;

G.  ker si parlamenti držav članic Evropske unije delijo zakonodajno funkcijo z institucijami Unije in imajo pogosto le omejen nadzor nad ravnanjem vlad na področju evropske politike;

H.  ker večina državljanov Unije ni ustrezno obveščena o spremenjenih in zapletenih zakonodajnih postopkih v Evropski uniji; ker slaba preglednost postopkov odločanja in oblikovanja mnenja, zlasti v Evropskem svetu in Svetu ministrov, slabi zaupanje državljanov v evropsko povezovanje in demokracije Evropske unije ter ovira dejaven in konstruktiven nadzor s strani državljanov;

I.  ker se socialni nemiri zaradi varčevalnih ukrepov v različnih državah članicah Unije izražajo tudi v naraščajočem nezadovoljstvu z demokratično kakovostjo evropskega povezovanja; ker je demokratično verodostojnost evropskega povezovanja zelo ogrozil dosedanji način obvladovanja krize evra;

J.  ker učinkovitost nacionalnih gospodarskih politik na podlagi okrepljenega usklajevanja temelji na demokratični legitimnosti in odgovornosti teh politik, kar pa posledično temelji na poseganju parlamentov;

K.  ker je treba v okviru evropskega semestra zagotoviti večjo interakcijo med politiko zaposlovanja ter socialno in gospodarsko politiko in ker je treba to storiti v dobro vseh generacij in tako, da bomo spodbujali demokratično odgovornost, lastništvo in legitimnost vseh vpletenih akterjev, ker je pri tem bistvena vključenost Evropskega parlamenta v vseh pogledih;

L.  ker so se 24. marca 2011 države članice, pridružene paktu za evro plus, dogovorile, da bodo sprejele „odločne ukrepe na ravni EU za spodbujanje rasti, tako da bodo okrepile enotni trg, zmanjšale splošno zakonodajno breme in spodbudile trgovino s tretjimi državami“;

M.  ker je evropski semester institucionalni postopek okrepljenega usklajevanja med državami članicami pri izvajanju strategije EU, zlasti njene makroekonomske razsežnosti, ki ga vodijo institucije EU;

N.  ker se Evropski parlament in Svet v skladu s Pogodbami skupaj odločata o proračunu EU in ker nacionalne proračunske postopke ureja ustavni sistem vsake države članice; ker pa večje proračunsko usklajevanje ni v navzkrižju z načelom subsidiarnosti;

O.  ker je treba velik dosežek skupnega trga pri povezovanju evropskih gospodarstev povezati s sistemom proračunskega usklajevanja, da bi izkoristili znatne medsebojne učinke;

P.  ker je vzpostavitev stalnega predsedovanja Evropskega sveta v skladu z Lizbonsko pogodbo spremenila institucionalno ravnovesje Unije;

Q.  ker izključno medvladni sistem usklajevanja ne bi zadostoval za izpolnitev zahtev iz člena 121 PDEU, v skladu s katerim obravnavajo države članice svoje gospodarske politike kot zadevo skupnega interesa, in ne bi zagotovil potrebnih ukrepov Unije na področjih, za katera velja metoda Skupnosti;

R.  ker bi uvedba evropskega semestra morala privesti do močnejšega in jasnejšega vključevanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter do sprememb v njihovem načinu delovanja;

S.  ker ima Evropski parlament v proračunskem postopku pristojnost soodločanja;

T.  ker je okvir politike za ukrepe s področja zaposlovanja in za trg delovne sile, ki naj bi se izvajali v okviru uresničevanja ciljev strategije Evropa 2020, evropska strategija zaposlovanja in smernice zaposlovanja na podlagi člena 148 PDEU;

U.  ker je Evropski parlament k integriranim smernicam za zaposlovanje 2010 prispeval v postopku, podobnem soodločanju;

V.  ker je stopnja brezposelnosti v Evropi še vedno nad 9 %, velik izziv pa je še vedno zlasti brezposelnost mladih; ker je zato bistven del reform, ki jih je treba izvesti v sklopu makroekonomskega nadzora in tematskega usklajevanja v skladu s strategijo Evropa 2020, politika zaposlovanja, trga delovne sile in socialna politika;

W.  ker bi morala strategija Evropa 2020 in nova struktura upravljanja, vključena v evropski semester, EU pomagati pri reševanju krize in soočanju z njenimi vzroki; ker so visoke ravni socialnega varstva v EU ublažile najhujše posledice krize, posledice krize pa so daljnosežne, saj se je močno zmanjšala gospodarska dejavnost, občutno povečala brezposelnost, zelo zmanjšala produktivnost in močno oslabele javne finance;

X.  ker ima evropski semester dva cilja: preverjati izvajanje proračunske discipline v državah članicah ter hkrati nadzorovati pravilno uresničevanje programa Evropa 2020 z zagotavljanjem finančnih sredstev, potrebnih za njegovo izvedbo;

Y.  ker je mogoče neuspeh lizbonske strategije v glavnem pripisati vsem zadevnim akterjem, ki niso opredelili jasnega postopka spremljanje njenega izvajanja, in je treba iz te izkušnje izluščiti ustrezne nauke, ki bodo zagotovili uspeh programa Evropa 2020;

Z.  ker bi moral Evropski parlament glede na izkušnje, pridobljene pri monetarnem dialogu, dobiti vlogo v povezavi z demokratično odgovornostjo za gospodarske politike ter proračunski nadzor;

AA.  ker je Svet bistveno spremenil priporočila za posamezne države, ki jih je predlagala Komisija v okviru prvega leta evropskega semestra;

AB.  ker je treba dosledno spoštovati neodvisnost socialnih partnerjev pri kolektivnih pogajanjih in nacionalne sisteme določanja plač;

AC.  ob upoštevanju pridobljenih izkušenj v okviru medparlamentarnih srečanj, ki jih vsako leto organizira Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve;

Opis izzivov

1.  meni, da sedanje stanje krize zahteva odločen in ambiciozen odziv;

2.  ugotavlja, da so na vrhu o evroobmočju dne 26. oktobra 2011 sprejeli zakonodajni paket o gospodarskem upravljanju in niz ukrepov za spremembo tega paketa; meni, da bi morali v prihodnje pri kakršnem koli spreminjanju Pogodb popolnoma upoštevati postopek, določen v členu 48(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, mandat konvencije, sklicane skladno s tem členom, pa bi moral odražati potrebo po tem, da se EU opre na močno demokratično legitimnost in solidarnost;

3.  meni, da velja evropski semester do nadaljnjega za veljaven okvir izvajanja strategije EU in učinkovitega gospodarskega upravljanja, zlasti v državah članicah evroobmočja, ki jih povezuje skupna odgovornost, ter da gre institucijam in državam članicam EU za proces, ki teče skozi celotno leto in je v ozadju besedila;

4.  poudarja, da je uspeh strategije Evropa 2020 odvisen od zavezanosti EU kot celote ter od poistovetenja držav članic, nacionalnih parlamentov, lokalnih in regionalnih organov ter socialnih partnerjev; opozarja na pomen trdnega, konkurenčnega in pravilno delujočega socialnega tržnega gospodarstva, strukturnih reform in kolektivnih sporazumov v okviru strategije Evropa 2020, pa tudi na spodbujanje resničnega evropskega socialnega dialoga o makroekonomski politiki in ukrepih;

5.  znova poudarja, da morajo države članice obravnavati svoje gospodarske in fiskalne politike kot zadevo skupnega pomena ter da je zato treba okrepiti gospodarski steber ekonomske in monetarne unije, vključno z njegovo fiskalno razsežnostjo, in sicer z boljšim usklajevanjem uvajanja in izvajanja fiskalnih ukrepov ter z učinkovitim bojem proti davčnim goljufijam in izogibanjem ter odpravo obstoječih škodljivih ukrepov;

6.  meni, da morata uvedba evropskega semestra in okrepljeno usklajevanje ekonomske in fiskalne politike pustiti državam članicam EU dovolj možnosti in prilagodljivosti, da uveljavijo učinkovito proračunsko, ekonomsko in socialno strategijo skladno s strategijo Evropa 2020, ki bo usmerjena v pravično razdelitev in razvoj ter bo državljanom EU zagotovila ustrezno raven javnih storitev in infrastrukture; poziva Komisijo, naj v letnem pregledu rasti upošteva ukrepe, ki so jih sprejele države članice za dopolnitev enotnega trga;

7.  poudarja, da so razvoj in krepitev enotnega trga ter spodbujanje mednarodnih trgovinskih povezav bistveni za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti in obvladovanje makroekonomskih neravnovesij, ter poziva Komisijo, naj v letnem pregledu rasti upošteva ukrepe, ki so jih sprejele države članice za dopolnitev enotnega trga;

8.  poudarja, da so smernice za politike zaposlovanja v državah članicah kot tudi širše smernice ekonomske politike sestavni del evropskega semestra in so enako pomembne za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da so vsa priporočila v zvezi s politikami v skladu z integriranimi smernicami;

9.  obžaluje pomanjkanje jasnosti in prekrivanje instrumentov ter proračunskih vrstic, s katerimi naj bi bili prek proračuna EU doseženi cilji strategije Evropa 2020; opozarja, da evropski semester nudi priložnost za zagotovitev večjih medsebojnih učinkov med proračunom EU in proračuni držav članic;

10.  poudarja, da potrebuje strategija Evropa 2020 močnejšo ozemeljsko razsežnost; zato meni, da bo – ob upoštevanju posebnosti in različnih razvojnih ravni evropskih regij – neposredna vključitev regionalnih in lokalnih organov oblasti in partnerjev v načrtovanje in izvajanje ustreznih programov privedla do močnejšega občutka zavezanosti ciljem na vseh ravneh in zagotovila boljše zavedanje ciljev in dosežkov na kraju samem;

Vloga Komisije
Uvod

11.  ugotavlja, da je bil evropski semester vzpostavljen za zagotavljanje trajnega zbliževanja gospodarske in fiskalne uspešnosti držav članic, tesnejše usklajevanje gospodarstev in premagovanje krize državnega dolga; ugotavlja, da je bil pregled letne rasti vzpostavljen kot prvotni osnovni dokument tega cikla;

12.  opozarja, da evropski semester ne sme posegati v posebne pravice Evropskega parlamenta, podeljene s PDEU; poziva Komisijo, naj pripravi predloge, ki bodo opredelili, kako se ti različni instrumenti razlikujejo, kako ustvarjajo učinke prelivanja med področji politik in kako se medsebojno skladajo;

Nauki prvega kroga

13.  poudarja, da mora kodifikacija evropskega semestra omogočiti potrebno prožnost za morebitno prilagajanje na podlagi naukov prve izvedbe; meni, da se mora Komisija pri ocenjevanju in prilagajanju osredotočiti zlasti na potrebo, da bi bil okvir bolj prilagojen evroobmočju in njegovim izzivom;

14.  ugotavlja, da se kakovost nacionalnih programov reform v okviru prvega evropskega semestra zelo razlikuje glede konkretnosti, preglednosti, izvedljivosti in izčrpnosti; poziva Komisijo, naj države članice pozove k izboljšanju kakovosti in preglednosti svojega prispevka in najboljše nacionalne programe reform vključi v standardno obliko naslednjih evropskih semestrov;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da nacionalne politike in cilji, objavljeni v nacionalnih programih reform, skupaj dosežejo raven, ki je dovolj ambiciozna za uresničitev krovnih ciljev strategije Evropa 2020; izraža zaskrbljenost, ker se v okviru prvega evropskega semestra to ni zgodilo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse države članice prispevale h krovnim ciljem v skladu s svojim potencialom, ter pripravi natančen načrt skupaj z ustreznim časovnim razporedom za potrebne ukrepe;

Letni pregled rasti

16.  meni, da bi pregled letne rasti moral biti v skladu s

   strategijo Evropa 2020,
   integriranimi smernicami (širšimi smernicami gospodarske politike in smernicami za zaposlovanje),
   specifičnimi sporazumi Sveta o evroobmočju ali Uniji kot celoti, kot je pakt za evro plus;

17.  ugotavlja, da letni pregled rasti, kot je bil potrjen na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, usmerja pripravo:

   nacionalnih programov reform držav članic,
   programov za stabilnost in konvergenco držav članic, na podlagi katerih Komisija za vsako državo pripravi priporočilo;

18.  ugotavlja, da priprava letnega pregleda rasti temelji na makroekonomskih napovedih za države članice in Evropsko unijo; poudarja, da morajo ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje evropskega gospodarskega upravljanja, spremljati podobni koraki za izboljšanje njegove legitimnosti in odgovornosti; zato opozarja pred tem, da pregled letne rasti ne bi ostal zgolj tehnični dokument, kot je sedaj, ki ne upošteva prispevka Evropskega parlamenta;

19.  poziva Komisijo, naj celoviti večrazsežnostni (pameten, trajnosten in vključujoč) pristop strategije Evropa 2020 bolje vključi v merila uspešnosti, ki se uporabljajo za ocenjevanje napredka držav članic, ter naj izda ustrezna priporočila za posamezno državo;

20.  poziva Komisijo, naj razširi niz kazalnikov, ki jih uporablja za spremljanje nacionalnih gibanj, ob upoštevanju dela, opravljenega zlasti v okviru nadaljnjega spremljanja sporočila „BDP in več“(KOM(2009)0433), ter načrta za učinkovito rabo virov v Evropi;

21.  zahteva, da se letni pregled rasti spremeni v „Letne smernice za trajnostno rast“, s poudarkom na krepitvi trajnostne rasti;

22.  poziva Komisijo, naj do 10. januarja vsako leto sprejme letne smernice za trajnostno rast s posebnim poglavjem o evroobmočju;

23.  poziva Komisijo, naj pri pripravi letnih smernic za trajnostno rast v čim večji meri uporablja raznovrstno znanstveno strokovno znanje in upošteva ustrezna priporočila Evropskega parlamenta, držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti;

24.  poziva Komisijo, naj v letnem pregledu trajnostne rasti jasno oceni najpomembnejše gospodarske in fiskalne težave EU in posameznih držav članic, predlaga prednostne ukrepe za njihovo reševanje ter opredeli pobude, ki so jih sprejele Unija in države članice, da bi okrepile povečano konkurenčnost in dolgoročne naložbe, odpravile ovire za trajnostno rast, uresničile cilje, določene v Pogodbah in aktualni strategiji Evropa 2020, izpeljale sedem vodilnih pobud ter zmanjšale makroekonomska neravnovesja;

25.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo strateške smernice za fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme skladne s strategijo Evropa 2020 za rast in delovna mesta; meni, da mora Unija pri določanju in izvajanju letnega pregleda trajnostne rasti upoštevati razvoj mikrofinančne zakonodaje, zlasti bonitetne ureditve, in dolgoročnih naložb, ki spodbujajo trajnostno konkurenčnost, rast in ustvarjanje delovnih mest; meni, da bi morali opraviti tudi oceno vpliva morebitnih dolgoročnih stroškov, nastalih zaradi nedelovanja držav članic, da bi dosegle cilje in strukturne reforme iz strategije Evropa 2020;

26.  meni, da mora priporočila za posamezno državo spremljati ocena družbenega vpliva, ki upošteva zahteve, povezane s spodbujanjem zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti, visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in prekvalifikacije ter varovanjem zdravja ljudi;

27.  poziva Komisijo, naj v letnih smernicah za trajnostno rast izrecno opredeli morebitne čezmejne učinke prelivanja pri glavnih ukrepih gospodarske politike, ki se izvajajo na ravni EU in v državah članicah;

28.  vabi komisarje, pristojne za evropski semester, k razpravi o letnih smernicah za trajnostno rast v pristojnih odborih Evropskega parlamenta takoj, ko kolegij omenjeni dokument sprejme;

Priporočila za posamezne države

29.  poziva Komisijo in Svet, naj v svojih smernicah in priporočilih, naslovljenih na posamezne države članice in EU kot celoto, zagotovita izvajanje in enako obravnavanje ciljev strategije Evropa 2020 in vodilnih pobud;

30.  opozarja, da direktiva Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(1) navaja, da „Komisija objavi metodologije, predpostavke in ustrezne parametre, ki so temelj njenih makroekonomskih in proračunskih napovedi“;

31.  priporoča, naj začnejo države članice to direktivo čim prej izvajati; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo primerljivost nacionalnih programov reform in vzpostavi skupna merila za njihovo ocenjevanje;

32.  poziva Komisijo, naj po analizi programov stabilnosti in konvergenčnih programov ter nacionalnih programov reform ob ustreznem času predstavi svoja priporočila v Evropskem parlamentu ter naj izpostavi morebitne čezmejne učinke prelivanja, zlasti znotraj evroobmočja, upoštevaje predvidene medparlamentarne forume in razprav v Svetu o priporočilih za posamezne države;

33.  poziva Svet, naj julija v Parlamentu pojasni svoje bistvene spremembe k predlaganim priporočilom Komisije za posamezne države; zahteva, naj se Komisija udeleži te predstavitve in predloži svoja stališča o stanju;

34.  poziva Komisijo, naj organizira predstavitev, na kateri bi podala informacije v okviru letnega spremljanja, napovedanega v različnih vodilnih pobudah; želi , da ta predstavitev poteka v času med spomladanskim in poletnim zasedanjem Evropskega sveta ter da na njej sodelujejo vsi pomembni organi EU ter nacionalni in regionalni organi in druge zainteresirane strani;

35.   poziva Komisijo in Svet, naj okrepita vlogo makroekonomskega dialoga, ki je bil uveden na zasedanju Sveta junija 1999 v Kölnu, da bi se izboljšalo sodelovanje med organi, odgovornimi za gibanja plač ter gospodarsko, fiskalno in monetarno politiko;

36.  poziva, da je treba upoštevati učinke prelivanja zaradi gospodarskih dogodkov v Uniji na neevropske države ter si prizadevati za odpravo svetovnih gospodarskih neravnovesij; poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje v gospodarskem dialogu v okviru pristojnih institucij OZN; poleg tega opozarja, da je treba upoštevati tudi cilje, določene na mednarodni ravni;

Vloga Evropskega parlamenta

37.  opozarja, da je parlamentarna razprava o smernicah gospodarske politike temelj vseh demokratičnih sistemov;

38.  se zaveda, da kriza in razvoj dogodkov, zlasti v evroobmočju, zahtevata izpopolnitev evropske razsežnosti gospodarske politike držav članic, zlasti v evroobmočju;

39.  bo še bolj prilagodil svojo strukturo in metode dela aktualnim dogodkom v Svetu in Komisiji v zvezi s strukturo evroobmočja; se zaveda, da bo ekonomski dialog del odgovora na ta izziv; meni, da morata nova ali izpopolnjena organizacija in proces odločanja v Svetu in/ali Komisiji teči vzporedno s poglobljeno demokratično legitimnostjo in ustrezno odgovornostjo Evropskega parlamenta;

40.   poudarja, da je treba parlamentarno razsežnost izpopolniti vzporedno z razsežnostjo Sveta;

41.  bo pred spomladanskim zasedanjem Sveta glasoval o letnih smernicah za trajnostno rast s predlogi sprememb za Evropski svet; poziva, naj se za te smernice uporabi postopek soodločanja, ki naj se uvede pred naslednjo spremembo primarni pogodb; naroča predsedniku, naj na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta predstavi letne smernice za trajnostno rast, kakor so bile spremenjene in dopolnjene v Evropskem parlamentu;

42.  je zaskrbljen glede demokratične legitimnosti uvedbe evropskega semestra ter vztraja, da morajo imeti Evropski parlament in nacionalni parlamenti osrednjo vlogo pri zagotavljanju potrebne demokratične legitimnosti in nacionalne lastne odgovornosti;

43.  meni, da je Evropski parlament primeren kraj za gospodarski dialog ter sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in evropskimi institucijami;

44.  poziva države članice in njihove regije, naj nacionalne in regionalne parlamente, socialne partnerje, javne organe ter civilno družbo v večji meri vključijo v oblikovanje nacionalnih reformnih, razvojnih in kohezijskih programov ter se z njimi redno posvetujejo; v zvezi s tem poudarja pravočasno vključitev Odbora regij kot platforme za usklajevanje med regijami, da bi te poročale o dejanskem stanju regionalnega in lokalnega sodelovanja v evropskem semestru;

45.   poziva, naj se leta 2012 organizira medparlamentarna konferenca, h kateri bi pritegnili predstavnike odborov za proračun in zaposlovanje ter ekonomskih odborov iz Evropskega in nacionalnih parlamentov ter na kateri bi opredelili področje uporabe, metodo ter sredstva večrazsežnostne demokratične legitimnosti gospodarske politike na več ravneh, predvsem za zagotovitev, da bodo nacionalne politike in cilji, objavljeni v nacionalnih programih reform, skupaj dosegli dovolj ambiciozno raven za uresničitev krovnih ciljev strategije EU 2020; vseeno meni, da je treba pri tem zagotoviti dovolj časa za sprejetje nacionalnih proračunov;

46.   bo od leta 2013 dalje vsako leto pred spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta organiziral medparlamentarni forum, na katerem se bodo v Evropskem parlamentu zbrali člani pristojnih odborov v nacionalnih parlamentih, ter priporoča, naj to srečanje postane sestavni del letnega srečanja, ki ga organizira Odbor za ekonomske in monetarne zadeve za poslance nacionalnih parlamentov; predlaga, da bi ob tej priložnosti potekala srečanja političnih skupin, zadevnih odborov in plenarno zasedanje, ter vabi evropske socialne partnerje, naj se tega srečanja udeležijo in predstavijo svoja stališča;

47.  bo od leta 2013 dalje po spomladanskem zasedanju Evropskega sveta vsako leto organiziral drugo medparlamentarno srečanje, na katerem bodo predsedniki odborov, pristojnih za evropski semester v nacionalnih parlamentih in v Evropskem parlamentu (ECON, EMPL, BUDG, ENVI in ITRE), razpravljali o predlogih priporočil Komisije;

48.   svari pred uvedbo praks, ki ne bi bile potrjene v parlamentu ne na evropski ne na nacionalni ravni; poudarja, da morajo priporočila za posamezne države članice temeljiti na demokratičnih postopkih;

49.  poudarja vlogo ekonomskega dialoga z Evropskim parlamentom, predvidenega v svežnju o gospodarskem upravljanju, ki omogoča dialog med evropskimi institucijami ter z nacionalno ravnjo, da bi se začeli čezmejno in javno razpravo, povečali preglednost ter ustvarili skupni pritisk; meni, da lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta k izmenjavi mnenj povabi predsednika Komisije, Euroskupine in Evropskega sveta ter omogoči sodelovanje tudi državi članici, na katero se nanašajo sklepi glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in/ali postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem;

50.  želi, da bi v njegovih prostorih potekal ekonomski dialog s predsedniki držav in vlad držav članic, ki nameravajo uporabiti evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo ter evropski mehanizem za stabilnost, še preden se slednji začne uporabljati; poudarja, da mora Evropski parlament, glede na vlogo, ki naj bi jo imela evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za stabilnost, organizirati predstavitev z njunim vodstvenim osebjem;

51.  poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita skladnost gospodarskih pogojev in programov za prilagoditev v okviru vseh programov reševanja s cilji Unije v zvezi s socialnim in trajnostnim razvojem, zlasti pa s smernicami za zaposlovanje in širšimi smernicami gospodarske politike ter cilji strategije Evropa 2020; poziva, naj se priporočila, ki so bila v okviru evropskega semestra naslovljena na države članice, vključijo v finančno pomoč, da bi bile te zahteve glede skladnosti izrecno upoštevane;

52.  bo jeseni s pomočjo širokega nabora izvedencev, vključno z mednarodnimi zunanjimi neodvisnimi svetovalci, ter ob posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, predvsem s socialnimi partnerji, opravil pregled makroekonomskega stanja Unije, da bi spodbudil razpravo in pri izmenjavi mnenj s Komisijo pred pripravo letnega pregleda rasti razpolagal z drugim mnenjem z ekonomskega področja;

53.  meni, da bi moral biti Evropski parlament priznan kot primeren evropski demokratični forum, ki lahko ob koncu evropskega semestra zagotovi skupno oceno;

54.  želi postati partner v makroekonomskem dialogu in sodelovati v njem, da bi uresničil svoje cilje v zvezi z zagotovitvijo sodelovalne naravnanosti makroekonomske politike;

Vloga Sveta

55.  poziva Evropski svet, naj povabi predsednika Evropskega parlamenta k sodelovanju na njegovih srečanjih o evropskem semestru;

56.   poziva Svet in Komisijo, naj mu v skladu s pravili svežnja o gospodarskem upravljanju vsako leto v prvih tednih poročata o gibanjih in dosežkih v preteklem evropskem semestru z natančnim pregledom dejavnosti in ukrepov;

57.  ugotavlja, da so bili roki, ki so veljali pri prvem evropskem semestru, kratki ter da zato pri nadaljnjih izvedbah obstaja tveganje, da sodelovanje nacionalnih parlamentov ne bi bilo optimalno, če bi morala katera od držav članic predložiti načrt korektivnih ukrepov ali prilagoditi programe za stabilnost in konvergenco ter nacionalne programe reform v skladu s priporočili Sveta;

58.  poziva države članice, naj predložijo čim natančnejše informacije o ukrepih in instrumentih, predvidenih v nacionalnih programih reform za uresničevanje zastavljenih nacionalnih ciljev, vključno z rokom izvedbe, pričakovanimi učinki, morebitnimi učinki prelivanja, tveganjem neuspešne izvedbe, stroški in morebitno uporabo strukturnih skladov EU;

59.   poziva države članice, naj zagotovijo strokovno neodvisnost nacionalnih statističnih organov v skladu z določbami iz svežnja za upravljanje, in naj upoštevajo evropski statistični kodeks ravnanja iz Uredbe (ES) št. 223/2009, da bi lahko Komisiji predložile visokokakovostne statistične podatke, ki jih je treba oceniti med evropskim semestrom;

60.  meni, da je uspešnost evropskega statističnega sistema izrazito odvisna od uspešnega dela nacionalnih računskih sodišč ter njihovega temeljitega in točnega preverjanja kakovosti javnofinančnih podatkov in od postopka prenosa podatkov z oseb javnega prava na nacionalne statistične urade;

61.  poziva Svet, naj okrepi makroekonomski dialog, zlasti z vzpostavitvijo ustreznih makrodialogov na nacionalni ravni, da bi sprostil ves potencial makroekonomskega sodelovanja, in sicer z izkoriščanjem možnosti za zaposlovanje z močno in uravnoteženo dinamiko rasti;

62.  meni, da je nujno potrebno, da se v stalni dialog med evropskimi institucijami vključi Evropska centralna banka;

Drugo

63.  poziva k razvoju koncepta evropske zakladnice, da bi okrepili izvedbene zmogljivosti evropskega semestra ter gospodarskega stebra ekonomske in monetarne unije; meni, da je treba pri prihodnjem institucionalnem razvoju upoštevati razvoj evropskega instrumenta za finančno stabilnost in evropskega mehanizma za stabilnost;

64.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da poteka usklajevanje gospodarskih politik na ravni EU z različnimi zavezujočimi in nezavezujočimi instrumenti in obveznostmi(2), ki bi utegnili ogroziti pravno varnost reda EU in ki po mnenju javnosti povzročajo zmedo glede natančne opredelitve obveznosti, ki so jih glede na svoj status članice ali nečlanice evroobmočja prevzele države članice;

65.  ugotavlja, da države članice ne upoštevajo skupno dogovorjenih pravil, zlasti pakta za stabilnost in rast, ki določa, da letni proračunski primanjkljaj držav članic ne sme presegati 3 % BDP in da mora biti javni dolg manjši od 60 % BDP; poziva države članice, naj spoštujejo pakt za stabilnost in rast ter druga skupno dogovorjena pravila;

66.  poudarja, da celovit nadzor nad gospodarskimi politikami, če naj bo učinkovit, ne sme biti omejen na oceno fiskalne in strukturne politike držav članic EU, ampak mora biti usklajen s cilji in ukrepi, sprejetimi na ravni EU, pa tudi z obsegom in značilnostmi finančnih virov Unije; ob tem poudarja bistveno odločilno politik in ukrepov EU v okviru strategije Evropa 2020, namreč kohezijske politike, raziskav in inovacij;

67.   poudarja, da smernice za države članice deloma zadevajo področja politik, kot so plače in pokojnine, ki so v pristojnosti držav članic in socialnih partnerjev, vendar jih Evropska unija v skladu s členom 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije podpira in dopolnjuje; poudarja, da je treba zagotoviti demokratično odgovornost ter upoštevati načela subsidiarnosti in socialnega dialoga, da bi ohranili politični prostor, potreben za nacionalno izvajanje;

68.   opozarja, da uredba Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij navaja, da je treba pri „uporabi te uredbe (…) v celoti spoštovati člen 152 PDEU, priporočila, izdana v skladu s to uredbo, pa morajo pri oblikovanju plač upoštevati nacionalne prakse in institucije. Upoštevati je treba člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, skladno s tem uredba ne posega v pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do industrijske akcije v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami“;

Sektorski prispevek k evropskemu semestru

69.  meni, da lahko v sklopu uresničevanja skupnih ciljev strategija Evropa 2020 in evropski semester kot okvir za okrepljeno gospodarsko in socialno upravljanje pripomoreta k okrepitvi skupnega pristopa k izzivom, odzivanju in vrednotenju razmer v državah članicah na področju zaposlovanja in socialnih zadev, če ne bosta ostala zgolj formalni pobudi in če bo Evropski parlament dejansko vključen v ta proces, v nasprotju z dogajanjem v prvem evropskem semestru, tudi v zvezi s prvim letnim pregledom rasti, ki je zaznamoval začetek novega obdobja gospodarskega upravljanja v EU;

70.  poziva Svet in Komisijo, naj pri zagotavljanju smernic politike za države članice, na primer na področju izobraževanja, zaposlovanja in socialnih zadev, makroekonomske politike ter proračuna, upoštevata načeli subsidiarnosti in socialnega dialoga na področju plač in pokojnin ter v skladu s členom 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije spoštujeta pristojnosti držav članic in socialnih partnerjev, da bi ohranili politični prostor, potreben za nacionalno izvajanje, in naj se pred oblikovanjem priporočil posvetujeta s socialnimi partnerji; poudarja, da je treba na vseh ravneh zagotoviti demokratično odgovornost;

71.  poziva Komisijo, naj pri svoji oceni napredka pri doseganju ciljev Evrope 2020 in z njo povezanih pobud uporabi vse razpoložljive podatke in strokovno znanje, med drugim tudi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev;

72.  želi, da bi se Komisija in Svet v svojih priporočilih osredotočila zlasti na socialno politiko za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja, dostopa do zaposlitve, ponovnega vključevanja brezposelnih na trg dela in boljšega usklajevanja sistemov socialnega varstva v državah članicah, skupaj z uresničitvijo notranjega trga in odpravo vseh ovir za konkurenco; želi, da bi bila priporočila pripravljena dosti vnaprej, da bi lahko dejansko vplivala na odločitve v zvezi z nacionalnim proračunom;

73.  izjavlja, da želi dejavno prispevati k izvajanju ambiciozne strategije Evropa 2020 v EU in v državah članicah ter k evropskemu semestru, tudi glede zaposlovanja in socialnih vidikov, ki so bistveni za evropske državljane; nadalje izjavlja, da to namerava izvesti na podlagi specifičnih ukrepov in s prispevki k pomembnim pobudam, kot je evropsko leto aktivnega staranja; izjavlja tudi, da bo storil vse v svoji moči za zagotovitev, da bodo ti vidiki strategije Evropa 2020 ter zaposlovanje in socialna vprašanja Evropejcev ostali vse leto na vrhu političnega dnevnega reda;

74.  poleg tega namerava izraziti svoja stališča o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020 s posebno resolucijo, ki naj bi bila sprejeta za namene spomladanskega zasedanja Evropskega sveta;

75.  izjavlja, da je pripravljen sodelovati v rednem dialogu o politiki in pri izmenjavi mnenj o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020 ter evropskem semestru z nacionalnimi parlamenti in drugimi zainteresiranimi stranmi, tudi socialnimi partnerji, podjetji in nevladnimi organizacijami, zato:

   (a) poziva Komisijo, naj mu predstavi letni pregled rasti skupaj z osnutkom skupnega poročila o zaposlovanju, predlogom letnih smernic za zaposlovanje in predlogi priporočil za posamezne države članice na osnovi člena 148(4) PDEU,
   (b) poziva k preglednosti med zainteresiranimi stranmi evropskega semestra in ob tem spodbuja svoj odbor za zaposlovanje (EMCO), naj drugim pristojnim odborom redno posreduje ugotovitve nadzora zaposlovanja,
   (c) poziva socialne partnerje, socialne nevladne organizacije in druge zainteresirane strani, naj redno izmenjujejo mnenja s Parlamentom, zlasti glede izvajanja zaposlovalne in socialne politike ter o napredku pri uresničevanju s tem povezanih ciljev EU; zahteva, naj se pripravljalni dokumenti za izmenjavo mnenj vnaprej pošljejo članom pristojnega parlamentarnega odbora;

76.  poziva Komisijo, naj ga obvešča o rezultatih dejavnosti, ki se izvajajo v sklopu programa vzajemnega učenja, še posebej na področjih, ki so bila poudarjena v strateškem vodenju Evropskega sveta; poudarja, da je pomembno redno spremljanje stopnje dostopa do sredstev, dodeljenih programu, in deleža njihove porabe, saj je tako mogoče v realnem času presoditi, kakšni popravni ukrepi bi morda bili potrebni za zagotovitev, da običajne birokratske pasti ne bodo preprečile uresničitve ciljev programa;

77.  je prepričan, da imata politika zaposlovanja in socialna politika osrednjo vlogo v celotni strategiji Evropa 2020 in v njenem upravljanju; meni, da je treba zaradi krize ti področji politike okrepiti in da je evropski semester bistvenega pomena pri doseganju tega cilja;

78.  meni, da bi morali v okviru evropskega semestra in za učinkovito izvajanje smernic zaposlovanja od 7 do 10 države članice spodbujati, da posebno pozornost namenijo specifičnim temam, kot so olajšanje dostopa mladih do izobraževanja, svetovanje in usposabljanje ter preprečevanje zgodnje opustitve šole, spodbujanje vseživljenjskega učenja in vključevanja starejših na trg delovne sile, preprečevanje neprijavljenega dela, omogočanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter izboljšanje otroškega varstva;

79.  poziva Svet in Komisijo, naj izčrpno ocenita, ali so predlagani ukrepi iz nacionalnih programov za boj proti revščini in socialni izključenosti ter za povečanje stopnje zaposlenosti v skladu s cilji strategije Evropa 2020 in krovnimi cilji; poziva države članice, ki niso določile nacionalnih ciljev ali ki se niso ustrezno zavezale, da bodo do leta 2020 dosegle 75-odstotno stopnjo zaposlenosti moških in žensk v Evropi, naj si zastavijo ta cilj in se pri tem osredotočijo predvsem na odpravo glavnih strukturnih pomanjkljivosti trgov delovne sile;

80.  ugotavlja, da ukrepi, sprejeti v sklopu nacionalnih načrtov reform, gospodarskega upravljanja in evropskega semestra, ne bi smeli prispevati k družbeni krizi v številnih državah z bolj krhkimi gospodarstvi, kar vedno bolj otežuje življenja družin, zlasti žensk in otrok, ki so glavne žrtve naraščajoče revščine, brezposelnosti ter negotovega in slabo plačanega dela;

81.  poudarja, da je treba okrepiti in institucionalizirati makroekonomski socialni dialog, in meni, da morajo biti socialni partnerji vključeni v razvoj ukrepov, ki jih Komisija želi sprejeti v okviru evropskega semestra in izvajanja novega gospodarskega upravljanja, socialni partnerji pa bi morali Komisiji predložiti mnenje ali, kadar je to primerno, priporočilo o teh ukrepih;

82.  poudarja, da je pomembno zagotoviti medsebojno krepitev in interakcijo med mikro- in makroekonomsko politiko, pa tudi med politiko zaposlovanja in socialno politiko, saj je to odločilnega pomena za uresničitev splošnih ciljev strategije Evropa 2020;

83.  je še naprej zavezan, da bo posebno pozornost namenil medsebojnemu vplivanju zaposlovanja in socialnih razmer ter makroekonomskih razmer, kar je poudaril tudi v svojih prispevkih o evropskem semestru, ter poziva Komisijo, naj sledi istemu pristopu;

84.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo trajnostna in vključujoča rast, povezana z zaposlovanjem in ustvarjanjem novih delovnih mest, v središču vseh političnih predlogov v okviru evropskega semestra;

85.  opozarja, da je treba zagotoviti, da se financiranje ciljev strategije Evropa 2020 ustrezno upošteva v letnem proračunu EU in držav članic; poudarja, da bi lahko to najlažje, najbolj demokratično, najbolj v skladu z evropskimi načeli in najučinkoviteje dosegli z organiziranjem medparlamentarne razprave o skupnih proračunskih usmeritvah držav članic in Unije na začetku vsakega evropskega semestra; meni, da bi taka razprava občutno zmanjšala podvajanje struktur, hkrati bi državam članicam omogočala, da v večji meri upoštevajo evropsko razsežnost pri oblikovanju osnutka proračuna, Evropskemu parlamentu pa bi omogočila, da bi bolje upošteval nacionalne interese;

86.  opozarja na pomembno vlogo proračuna EU pri financiranju programa Evropa 2020, za katerega se vsako leto nameni več kot polovica virov Skupnosti; kljub temu opozarja, da bi morali – glede na vsebino prednostnih ukrepov in delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami – največji del sredstev za financiranje te strategije zagotoviti iz nacionalnih ali regionalnih proračunov; zato ugotavlja, da je treba v delu postopka v okviru evropskega semestra, ki zadeva izvajanje programa Evropa 2020, upoštevati proračun EU in nacionalne proračune;

87.  poudarja bistveno vlogo kohezijske politike kot ključnega instrumenta za Evropo 2020; meni, da je močna in dobro financirana kohezijska politika zaradi svojih dolgoročnih razvojnih programov, proračunske razsežnosti in decentraliziranega upravnega sistema in vključevanja prednostnih nalog EU za nadaljnji razvoj uspešen in učinkovit instrument za izpolnitev ciljev Evrope 2020 ter preprečitev prihodnjih gospodarskih in finančnih kriz; v zvezi s tem poudarja pomembnost vključevanja regij pri doseganju cilja EU do leta 2020;

88.  poudarja, da ima zaradi večstopenjskega pristopa k upravljanju regionalna politika usklajeno metodologijo za celovit pristop ter zanesljiv nadzorni sistem za privabljanje naložb in spodbujanje novih pobud na kraju samem, kar bi lahko primerno podprlo učinkovitost gospodarskih politik in razvoj večje sinergije med proračunom EU in proračuni držav članic; zato poziva Evropsko komisijo, naj predloži posebna priporočila, kako je v ta namen mogoče uporabiti strukturne sklade v okviru operativnih programov;

89.  meni, da je za kohezijsko politiko bistveno, da sodeluje pri premagovanju izzivov zmanjševanja strukturnih neravnovesij in notranjih konkurenčnih neskladij, ter poudarja pomembnost prilagajanja politik posebnim pogojem in potrebam v regijah, da se poveča njihov potencial in ublažijo njihove pomanjkljivosti;

90.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima regionalna politika pri razvoju nacionalnih programov v okviru evropskega semestra, zlasti z določanjem ciljev in ukrepov za krepitev ekonomske, družbene in teritorialne kohezije;

91.  poudarja, da je za veliko držav članic pomembno, da izboljšajo konkurenčnost svojih regij za ublažitev makroekonomskih neravnovesij;

92.  zato meni, da mora biti kohezija usmerjena tudi v krepitev regionalnih (ne le nacionalnih) zmogljivosti in vloge zainteresiranih strani; meni, da se kohezijska politika zaradi krepitve regionalnih zmogljivosti v povezavi z nacionalnimi zmogljivostmi ponovno izkazuje kot nujno orodje za doseganje zahtevanih sinergij;

93.  poudarja, da mora evropski semester predhodnega usklajevanja gospodarskih politik odsevati spodbujanje prehoda v okoljsko trajnostno gospodarstvo;

94.  pozdravlja pobudo iz sedanjega letnega pregleda rasti za odpravo okoljsko škodljivih subvencij in poziva k oceni izvajanja te politike med evropskim semestrom 2012.

95.  poziva Evropski svet in Komisijo, naj se v evropskem semestru bolj osredotočita na enotni trg, ki predstavlja gospodarski steber EU, da bi v celoti izkoristili potencial notranjega trga, pritegnili javni in zasebni kapital za financiranje infrastrukturnih in inovativnih projektov ter spodbudili učinkovito rabo energije; poudarja, da mora biti enotni trg v središču evropskega gospodarskega upravljanja, ki se osredotoča na spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, zaposlovanja in socialne kohezije z odpravo notranjih neravnovesij, ustvarjanjem gospodarskega zbliževanja in spodbujanjem konkurenčnosti;

96.  poziva, naj bo vsako spomladansko zasedanje Evropskega sveta delno posvečeno ocenjevanju razmer na enotnem trgu in podprto s postopkom spremljanja; poziva predsednika Evropskega sveta, naj Parlamentu vsako leto predstavi ukrepe, ki bodo izvedeni po spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, tudi na področju enotnega trga;

97.  poziva Komisijo, naj izvede letno oceno izvajanja enotnega trga v državah članicah v okviru njihovih nacionalnih programov reform ter v tem okviru preuči napredek pri prenosu in naknadnih pregledih;

98.  poziva Komisijo, naj države članice, za katere se je pri oceni njihovih nacionalnih programov reform izkazalo, da sredstev EU ne izrabljajo optimalno, opozori na posamezna področja z neizkoriščenim potencialom;

99.  pozdravlja dejstvo, da je izkoriščanje potenciala enotnega trga v letnem pregledu rasti 2011 navedeno kot eden od desetih ciljev, ki jih je treba uresničiti do leta 2012;

100.  poziva Svet in Komisijo, naj evropski semester še bolj sistematično povezujeta s sedanjimi pobudami EU, kot so pregled stanja notranjega trga in akt za enotni trg z izvajanjem njegovih 12 glavnih prednostnih točk, da bi tako v celoti upoštevala dokončno oblikovanje enotnega trga in zagotovila doslednost evropske gospodarske politike;

101.  poziva zlasti Komisijo, naj v letni pregled rasti 2012 vključi 12 prednostnih ukrepov akta za enotni trg, ki jih je treba sprejeti do konca leta 2012;

102.  meni, da sta obnovitev enotnega trga in zlasti izvajanje akta za enotni trg bistvena pogoja za doseganje trajnostne rasti v Evropi do leta 2020; meni, da so za zagotovitev evropske konkurenčnosti na svetovni ravni nemudoma potrebne izboljšave na bistvenih področjih, kot so storitveni sektor, javna naročila, raziskave, inovacije, izobraževanje, energetika in elektronsko trgovanje;

103.  poudarja, da je treba pri izvajanju evropskega semestra upoštevati strategijo Evropa 2020, poleg tega meni, da morajo biti pobude, sprejete v okviru akta za enotni trg, usklajene s cilji sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter da morajo prispevati k uresničevanju teh ciljev;

104.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo podporo za mala in srednja podjetja, ki so v skladu z ugotovitvami iz letnega pregleda rasti temelj gospodarstva enotnega trga, zlasti s celovitim izvajanjem akta za mala podjetja ter s paketom ukrepov odpravijo ovire, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja pri dostopu do financiranja;

105.  poziva Komisijo, naj sprejme učinkovite ukrepe za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij ter inovativnih novoustanovljenih podjetij do financiranja ter zagotovi izboljšanje poslovnega okolja v EU, poenostavi postopke in zmanjša upravna bremena za podjetja na enotnem trgu;

106.  poziva države članice, naj v proces evropskega semestra vključijo vidik enakosti spolov z upoštevanjem potreb in položaja žensk pri izvajanju smernic, podanih v letnem pregledu rasti; izreka pohvalo državam članicam, ki so uveljavile načelo enakosti spolov v svojih nacionalnih programih reform v prvem evropskem semestru in posvečajo posebno pozornost ženskam pri pripravi in spremljanju politike zaposlovanja, boja proti revščini in izobraževalne politike; je razočaran nad tistimi državami članicami, ki so opustile vsakršno omembo spola v svojih nacionalnih programih reform;

107.  poziva Svet, naj zagotovi, da bo lahko odbor FEMM po tem, ko bo Komisija predstavila smernice politik za posamezne države, o vidikih spola v nacionalnih programih reform in teh smernicah razpravljal s pristojnim predsednikom sveta EPSCO;

108.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito sodelovanje organizacij civilne družbe, vključno z organizacijami žensk, pri pripravi osnutkov, izvajanju in ocenjevanju nacionalnih programov reform;

109.  poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform določijo kvalitativne cilje glede odpravljanja razlik v plači med ženskami in moškimi, izboljšanja ženskega podjetništva in vzpostavljanja otroškega varstva in oskrbe starejših;

110.  poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform določijo posebne kvantitativne cilje glede zaposlovanja žensk na splošno in posebne ukrepe, ciljno usmerjene v skupine žensk z zelo nizko stopnjo zaposlenosti, kot so na primer mlade in starejše ženske, migrantke, invalidke, samohranilke in Rominje;

111.  poziva Komisijo in države članice, naj v civilni družbi, med socialnimi partnerji in v širši javnosti povečajo ozaveščenost o glavnih ciljih za leto 2020 ter o nacionalnih ciljih, vključno s cilji na področju zaposlovanja, ločenimi po spolu;

112.  poziva Komisijo, naj civilno družbo in socialne partnerje spodbudi k pripravi vzporednega letnega poročila o napredku držav članic v zvezi z glavnimi cilji ter izvajanjem ukrepov, predlaganih v nacionalnih programih reform, ki bi bilo primerljivo z vzporednimi poročili na temo izvajanja Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW);

113.  obžaluje zmanjšanje javnih izdatkov in naložb na področju izobraževanja v številnih nacionalnih proračunih, ponovno poudarja potrebo po prednostni razvrstitvi javnih naložb v področja, ki spodbujajo trajnostno rast, kot so raziskave in inovacije ter izobraževanje, ter poudarja, da so glede na visoke stroške zaradi marginalizacije mladih na trgu dela naložbe v izobraževanje in usposabljanje gospodarskopolitičen ukrep; poudarja, da je pomembno zagotoviti nenehno in obsežno vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje učiteljev, pri čemer si je treba vseskozi usklajeno in po vsej EU prizadevati za doseganje drugih skupnih izobraževalnih ciljev; poudarja, da ima bistveno vlogo program vseživljenjskega učenja;

114.  odločno poziva Komisijo, naj pri opredelitvi sedanjih in prihodnjih trendov zaposlovanja med ekonomskim semestrom te trende uporabi za usklajevanje strategij na področju usposabljanja z visokošolskimi institucijami;

o
o   o

115.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu svetu, nacionalnim parlamentom, Evropski centralni banki in predsedniku Euroskupine.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Členi 121, 126, 148 PDEU, protokol št. 12, priložen k Lizbonski pogodbi, resolucija Evropskega sveta o paktu za stabilnost in rast z dne 17. junija 1997, sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 20. marca 2005, Uredba (ES) št. 1466/97, Uredba (ES) št. 1467/97, kodeks ravnanja „Podrobni opis izvajanja pakta stabilnosti in rasti ter smernice o obliki in vsebini programov stabilnosti in konvergenčnih programov“, ki ga je 7. septembra 2010 potrdil Ekonomsko-finančni svet, sklepi Ekonomsko-finančnega sveta iz oktobra 2006 in oktobra 2007, pakt „evro plus“, o katerem so se 24. in 25. marca 2011 dogovorili voditelji držav in vlad evroobmočja in ki so se mu pridružile Bolgarija, Danska, Latvija, Litva, Poljska in Romunija.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov