Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o nekaterih vidikih zračnih prevozov (09114/2011 – C7-0123/2011 – 2010/0296(NLE))

P7_TA(2011)0434 A7-0307/2011

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09114/2011),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Zelenortski otoki o nekaterih vidikih zračnih prevozov (16459/2010 + COR1 + COR2),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2), točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0123/2011),

–  ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A7-0307/2011),

1.  odobri sklenitev Sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Zelenortski otoki.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o zavarovalnih jamstvenih shemah (2011/2010(INI))

P7_TA(2011)0435 A7-0243/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. julija 2010 z naslovom Bela knjiga o zavarovalnih jamstvenih shemah (KOM(2010)0370),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1094/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2006 o krizi družbe Equitable Life Assurance Society(3),

–  ob upoštevanju končnega poročila z dne 23. maja 2007 svojega preiskovalnega odbora o krizi družbe „Equitable Life Assurance Society“ (A6-0203/2007),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0243/2011),

A.  ker je finančna kriza pokazala, da je zaupanje potrošnikov v finančni sistem hitro omajano, če ni ustreznih odškodninskih postopkov v zvezi z njihovimi izgubami, do katerih pride zaradi propada finančne institucije,

B.  ker so lahko zavarovalne jamstvene sheme dragoceno orodje za zmanjšanje tveganj, s katerimi se imetniki zavarovalnih polic ali, kjer je to ustrezno, upravičenci soočijo v primeru propada zavarovalne družbe,

C.  ker potreba po zavarovalnih jamstvenih shemah, njihova funkcija in struktura niso v skladu niti s sistemi zajamčenih vlog niti z odškodninskimi shemami za vlagatelje, in sicer zaradi različnih poslovnih modelov zavarovateljev in ker so potrošniki v primeru zavarovateljevega propada izpostavljeni tveganju v različnem obsegu,

D.  ker v državah članicah obstaja veliko število zavarovalnih jamstvenih shem, ki omogočajo različno raven varstva potrošnikov na podlagi različnih vrst produktov in različnih modelov financiranja,

E.  ker pri imetnikih zavarovalnih polic ali, kjer je to ustrezno, upravičencih ni opaznejših izgub zaradi finančne krize, evropska zavarovalna panoga pa je krizo prestala razmeroma nepoškodovana,

F.  ker uvaja direktiva Solventnost II lestvico nadzornih intervencij, ki naj bi kar se da zmanjšale možnost, da bi šel zavarovatelj v stečaj, zaradi česar bi bili imetniki zavarovalnih polic ali, kjer je to ustrezno, upravičenci oškodovani,

G.  ker bo uvedba direktive Solventnost II in zavarovalnih jamstvenih shem prispevala k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev na evropskem zavarovalnem trgu in pripomogla, da se vzpostavi notranji trg,

H.  ker so po direktivi Solventnost II terjatve imetnikov polic ali, kjer je to ustrezno, upravičencev varne, če zavarovatelj začne postopek nesolventnosti (če prekrši zahtevani solventnostni kapital), ogrožene pa so samo, če gre zavarovatelj v stečaj (če nima dovolj premoženja za pokritje svojih obveznosti),

I.  ker je čezmejnega zagotavljanja zavarovanj v EU malo, zaradi uvedbe direktive Solventnost II pa bi utegnilo porasti, saj ta z vseevropsko strukturo podružnic omogoča kapitalske ugodnosti,

J.  ker pomanjkanje usklajenih ureditev za zavarovalne jamstvene sheme na evropski ravni in raznoliki režimi v državah članicah povzročajo neučinkovito in neenako varstvo imetnikov zavarovalnih polic ter z izkrivljanjem čezmejne konkurence upočasnjujejo delovanje zavarovalniškega trga,

K.  ker lahko zaupanje potrošnikov v delovanje notranjega trga finančnih storitev zagotovimo samo z dosledno ravnjo varstva potrošnikov, ne glede na izvor ponudnika storitev, in sicer predvsem s skladno uporabo trdnih bonitetnih pravil in z učinkovitim nadzorom, ki ga izvajajo Evropski nadzorni organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (organ EIOPA) ter, kjer je to ustrezno, pristojni nacionalni organi,

L.  ker je treba nevarnost, da bi propad finančnih institucij ogrozil davkoplačevalce, z učinkovitim in sorazmernim pregledom nad nacionalnimi in evropskimi nadzorniki obdržati na čim nižji ravni,

1.  priznava, da bosta prihodnji nadzorni režim in prihajajoči okvir Solventnost II še okrepila varstvo potrošnikov;

2.  poziva Komisijo, naj v zvezi s pravili in opredelitvami, določenimi v direktivi Solventnost II in novem nadzornem okviru, predstavi predloge direktive o čezmejni standardizaciji, ki bi določila povezan in dosleden čezmejni okvir za zavarovalne jamstvene sheme v vseh državah članicah, ki bi zagotavljala potrošnikom samo zadnjo možnost zaščite, ko zavarovalnice niso sposobne izpolniti svojih pogodbenih obveznosti zaradi nesolventnosti;

3.  poziva Komisijo, naj hitro predstavi predlog direktive o zavarovalnih jamstvenih shemah, ki bo dopolnila direktive o sistemih zajamčenih vlog, o odškodninskih shemah za vlagatelje in Solventnost II;

4.  priznava, da bi možnosti za neenake konkurenčne pogoje lahko povzročile regulativno arbitražo, ki bi vplivala na zavarovalne jamstvene sheme; poziva Komisijo, naj pregleda medsebojno učinkovanje med usklajevanjem in izvajanjem shem iz vse EU ter načelom matične države, da pojasni, ali gre za pomembno izkrivljanje trga ali ne; meni, da bi ta pregled lahko izvedli tri leta po celovitem izvajanju direktive Solventnost II;

5.  se strinja, da direktiva Solventnost II ne vzpostavlja okolja, v katerem bi bila možnost propada zavarovalnic popolnoma izključena, in ne varuje potrošnikov pred izgubami, če do propada pride; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupna zavarovalna jamstvena shema, ki jo je treba sprejeti, dosledna in skladna z direktivo Solventnost II;

6.  podpira sprejetje načela matične države, po katerem za zavarovanja, sklenjena z zavarovateljem, ne glede na mesto prodaje velja matična zavarovalna jamstvena shema, in priznava, da (a) bo po direktivi Solventnost II čezmejno zagotavljanje zavarovalnih storitev naraslo, in (b) da bo propad zavarovatelja povezan z neustreznostjo nadzora, zato bi morala breme odgovornosti za propad kriti pristojna matična zavarovalna jamstvena shema, ki bi zagotavljala potrošnikom samo varstvo v skrajni sili, ko zavarovalnice zaradi nesolventnosti niso sposobne izpolniti svojih pogodbenih obveznosti; poziva Komisijo, naj izvede oceno vpliva in javno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi o vključitvi življenjskega zavarovanja kot prednostne zadeve in praktičnosti vključitve neživljenjskega zavarovanja v čezmejne zavarovalne jamstvene sheme, da se zagotovijo primerna raven varstva potrošnikov in enaki konkurenčni pogoji med državami članicami; meni, da bi Komisija in organ EIOPA morala opredeliti temeljno načelo, da bi zagotovila, da se pri tehtanju cilja varstva potrošnikov upoštevajo dodatni stroški za zavarovalno jamstveno shemo; ugotavlja, da sedanja pravna ureditev EU za sisteme zajamčenih vlog in sheme za zaščito vlagateljev krije samo varčevalne produkte;

7.  vztraja, da mora načelo subsidiarnosti pokrivati model financiranja nacionalne zavarovalne jamstvene sheme, tako da bo odražal načelo nadzora v matični državi in raznolikost modelov, ki jih uporabljajo obstoječe zavarovalne jamstvene sheme; poziva Komisijo, naj ne zagovarja izključno pristopa s financiranjem vnaprej, saj ni dokazov, ki bi ga zatrdno podpirali, ali o motnjah, ki bi jih lahko povzročil;

8.  vztraja, da bi morale države članice zagotoviti, da se opravijo preskusi njihovih zavarovalnih jamstvenih shem in da so obveščene v primeru, da pristojni organi ugotovijo težave v zavarovalnici, ki bi lahko terjale posredovanje po zadevni shemi; predlaga, da bi taki preskusi potekali vsaj vsake tri leta ali kadar to zahtevajo okoliščine; meni tudi, da bi moral organ EIOPA redno opravljati medsebojne strokovne preglede, s katerimi bi preveril dolgoročno finančno vzdržnost shem, in pozvati k izboljšanju vedno, ko je to potrebno;

9.  priznava, da bi uveljavljanje načela subsidiarnosti pri izbiri modelov vnaprejšnjega ali naknadnega financiranja lahko privedla do konkurenčnih izkrivljenj med državami članicami; meni, da imajo tovrstne motnje enak vpliv na varstvo potrošnikov in davkoplačevalcev ter da bi morala Komisija k obravnavanju tovrstnih motenj pristopiti previdno in dolgoročno;

10.  priznava, da so načini zagotavljanja varstva potrošnikov različni:

11.  vztraja, da bi morale biti informacije, ki so na voljo potrošnikom v primeru zavarovateljeve nesolventnosti, lahko dostopne, celovite in enostavne, z jasno navedbo, na koga se potrošniki lahko obrnejo za vložitev zahtevkov ali poizvedb; je prepričan, da bi z vzpostavitvijo enotne kontaktne točke za vse finančne jamstvene ali odškodninske sheme zagotovili, da bo veljavna zakonodaja potrošnikom res koristila, zlasti v zvezi z dajanjem informacij in omogočanjem čezmejnih stikov in plačil;

12.  poudarja, da je lahko pristop matične države do zavarovalnih jamstvenih shem s potrošnikovega vidika verodostojen samo, če so izkušnje potrošnikov bolj ali manj enake za oba načina delovanja zavarovalnih jamstvenih shem (prenos portfelja in odškodnine za imetnike polic); Komisijo poziva, naj določi enotni postopek v domačem jeziku ter kontaktno točko za potrošnike pri njihovem nacionalnem nadzorniku za vse zavarovalne odškodninske terjatve, ne glede na sedež matične zavarovalne jamstvene sheme; priporoča, naj organ EIOPA oblikuje usklajen in pregleden pristop, ki bo preprost in bo temeljil na najboljši praksi, po potrebi naj to napravi z zavezujočimi tehničnimi standardi;

13.  poudarja, da je treba izboljšati obveščenost potrošnikov in njihovo znanje o finančnih storitvah in z njimi povezanih nevarnostih; zato za zavarovalne police predlaga uvedbo mehanizma, podobnega evropskemu standardnemu informativnemu listu (ESIS), ki bi vseboval jasno obvezno opozorilo o tveganjih glede kompleksnih naložbenih produktov, povezanih z zavarovanjem, in o obstoju zavarovalnih jamstvenih shem, povezanih z določenim nacionalnim organom, da se imetniku zavarovalne police omogoči razumevanje zavarovalnih produktov ter zagotovi dostop do vseh potrebnih informacij;

14.  meni, da bi morala nadzornika v matični državi in državi gostiteljici popolnoma sodelovati z zadevnimi nacionalnimi zavarovalnimi jamstvenimi shemami ter evropskim nadzornim okvirom, da bi kar se da zmanjšali motnje za imetnike polic ali, kjer je to ustrezno, upravičence v državi gostiteljici, in sicer prek kolegija nadzornikov, v katerem bi sodeloval in izvajal nadzor tudi organ EIOPA, tako da bi bil zagotovljen skladen pristop med shemama;

15.  poziva Komisijo, naj pojasni vlogo, ki jo imajo zavarovalne jamstvene sheme v zvezi s posredniki;

16.  meni, da mora Komisija zaradi zagotovitve celovite in stalne zaščite za imetnike polic in upravičence ohraniti in upoštevati druge obstoječe zaščitne mehanizme in zakonodajne določbe; je prepričan, da je treba zavarovalne jamstvene sheme uporabiti, kadar odpovejo drugi zaščitni mehanizmi;

17.  vztraja, da nova zakonodaja EU ne bi smela biti sredstvo za zmanjšanje varstva, ki ga zagotavljajo obstoječe zavarovalne jamstvene sheme v državah članicah, in da potrošniki zaradi regulativne nezmožnosti za ustrezen nadzor nad zavarovatelji ne bi smeli utrpeti izgub; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo evropski okvir za zavarovalne jamstvene sheme deloval samo kot skrajni ukrep, ki bo imetnikom polic (ali, kjer je to ustrezno, upravičencem), ki so upravičeni do odškodnine, omogočil odškodnino za izgube v največji možni meri v razumnem roku, če bi podjetje razglasilo nesolventnost;

18.  priznava, da so zavarovalnice odgovorne za ravnanje svojih uslužbencev in da morajo imeti posredniki zavarovanje poklicne odgovornosti; ugotavlja, da so goljufije zajete v kazenskem pravu; ugotavlja, da bi lahko bili nadzorniki zaradi pravil o zavarovalni jamstveni shemi, ki bi krila zlorabe pri prodaji in goljufije, manj pozorni in pripravljeni uporabiti nadzorna pooblastila, s tem pa bi ustvarjali moralno tveganje;

19.  ugotavlja, da bi moralo biti področje uporabe predloga direktive o zavarovalnih jamstvenih shemah omejeno na fizične osebe in da bi bilo treba fizične osebe, neposredno povezane s propadlim zavarovateljem, kot so direktorji, višji vodilni delavci ali člani upravnega odbora z glasovalno pravico, katerih poklicna odgovornost je povezana z vzrokom nesolventnosti, izključiti iz celote potrošnikov, ker ni pravno zavezujoče evropske opredelitve, kaj je malo ali mikropodjetje, in ker se tovrstni subjekti s časom spreminjajo; poziva Komisijo, naj po dogovoru o pravno zavezujoči opredelitvi ponovno preuči vključitev izbranih pravnih oseb; poudarja, da lahko države članice po načelu subsidiarnosti v področje uporabe nacionalne zavarovalne jamstvene sheme vključijo tudi pravne osebe;

20.  priznava, da bi lahko nerešena vprašanja tržne koncentracije povzročila pritisk na zmožnost zavarovalnih jamstvenih shem za absorpcijo vseh terjatev imetnikov polic ali, kjer je to ustrezno, upravičencev, ki bi nastale zaradi stečaja enega ali več zavarovateljev; meni, da se je treba izogibati pravilom o zavarovalnih jamstvenih shemah, ki bi lahko povzročila dodatne pritiske na trgih z visoko koncentracijo;

21.  predvideva, da bi moral imeti organ EIOPA nadzorno vlogo pri usklajevanju testiranja izjemnih situacij za posamezne trge in pri izvajanju tovrstnega vseevropskega testiranja za zavarovalne jamstvene sheme ter da bi moral po potrebi izdajati priporočila in redno izvajati medsebojne strokovne preglede, s čimer bi zagotovili izmenjavo pristopov na podlagi zgledov najboljše prakse;

22.  ugotavlja, da bi lahko vzpostavitev zavarovalne jamstvene sheme z neprimernimi mehanizmi financiranja na majhnih trgih z visoko koncentracijo povzročila sistemska tveganja zaradi povečanja obsega medsebojne povezanosti med zavarovatelji, kar bi povzročilo neenakost pogojev med manjšimi in večjimi trgi, saj bi imeli manjši trgi večje težave pri spopadanju s stroški; ugotavlja, da je treba te težave upoštevati, da se prepreči naložitev nadaljnjih obremenitev na trge z visoko koncentracijo; poziva Komisijo, naj državam članicam pusti proste roke, da lahko prilagodijo pravila o financiranju in drugih značilnostih zasnove zavarovalne jamstvene sheme specifičnim potrebam nacionalnih trgov;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 335, 17.12.2009, str. 1. (2) UL L 331, 15.12.2010, str. 48. (3) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 108.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV (2011/2082(INI))

P7_TA(2011)0436 A7-0318/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zelene knjige Evropske komisije o prihodnosti DDV (KOM(2010)0695),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Evropske komisije (SEC(2010)1455),

–  ob upoštevanju „Akta za mala podjetja“ za Evropo (KOM(2008)0394),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska digitalna agenda“ (KOM(2010)0245),

–  ob upoštevanju študije družbe PWC o izvedljivosti alternativnih metod za izboljšanje in poenostavitev pobiranja DDV z uporabo sodobnih tehnologij in/ali finančnih posrednikov,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost(1),

–  ob upoštevanju smernic OECD glede nevtralnosti sistema DDV,

–  ob upoštevanju brošure Evropske komisije z naslovom „Trendi obdavčenja v Evropski uniji“ (izdaja za leto 2010),

–  ob upoštevanju objave OECD o trendih pri davku na potrošnjo za leto 2010,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam iz leta 2008,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 8/2007 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost, skupaj z odgovori Komisije(2),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračunski nadzor, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za promet in turizem (A7-0318/2011),

A.  ker naj bi bil sedanji sistem DDV v EU, ki je v veljavi že 17 let, le začasen in naj bi sčasoma prešli na novega; ker je nova pobuda iz zelene knjige Komisije šele začetek postopka, ki bo najverjetneje dolg, težaven in zapleten, njegov uspeh pa bo odvisen od dejanske odločenosti držav članic, da razvijejo enostavnejši, zanesljivejši in učinkovitejši sistem, ki bo bolj pregleden in bo temeljil na tesnem sodelovanju in izmenjavi najboljših praks med državami članicami ob upoštevanju načela subsidiarnosti,

B.  ker je cilj skupnega sistema DDV okrepiti učinkovitost delovanja notranjega trga, ki je ključno orodje za ohranitev konkurenčnosti EU,

C.  ker mala in srednja podjetja (MSP) v Evropski uniji predstavljajo 99 % vseh podjetij,

D.  ker želi Evropska unija z Aktom za mala podjetja spodbuditi rast malih in srednjih podjetij, da bi se tako izkoristile priložnosti in koristi, ki jih ponuja enotni trg,

E.  ker v državah članicah obstajajo različni pragovi oprostitve DDV za mala in srednja podjetja in ker ti pragovi veljajo izključno za poslovanje znotraj države,

F.  ker OECD priznava obstoj svetovnega trenda, ki nakazuje prehod z neposrednega na posredno obdavčenje z vse močnejšo vlogo sistemov DDV; ker Parlament tudi priznava ta trend, vendar hkrati poudarja pomembnost neposrednega obdavčenja za progresivnost davčnega sistema; ker OECD opozarja tudi na zelo različno učinkovitost sistemov DDV v svojih državah članicah, kar pomeni, da je veliko možnosti za izboljšanje učinkovitosti sistemov DDV, ker morajo biti vsi ukrepi, namenjeni povečanju učinkovitosti DDV, sprejeti skupaj z ukrepi za preprečevanje goljufije ter je treba razmisliti o odpravi oprostitve DDV za finančne transakcije po opravljeni analizi učinkov, pri čemer se upošteva predlog Direktive Sveta (2007/0267(CNS)),

Splošno

1.  pozdravlja zeleno knjigo Komisije o prenovi in spremembi veljavnega sistema DDV ter se strinja, da mora celovit sistem DDV zmanjšati operativne stroške uporabnikov in upravne stroške organov ter hkrati preprečevati goljufije, ki znatno bremenijo tako javne finance kot potrošnike;

2.  poudarja, da mora biti ključna prednostna naloga poskrbeti, da bo sistem DDV varen pred goljufijami, saj imajo države članice zaradi njih ogromne izgube, morda celo do 100 milijard EUR; meni, da je treba posebno pozornost nameniti goljufijam v obliki davčnega vrtiljaka; opozarja na podrobna priporočila iz svoje resolucije z dne 2. septembra 2008 o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam(3), ki so še vedno veljavna in jih je treba takoj začeti izvajati;

3.  ugotavlja, da so opredelitve pojmov, kot sta „socialna blaginja“ ali „načela družbenih razlogov“, ki opredeljujejo, katere storitve so upravičene do oprostitve ali znižanja stopnje DDV, zelo nejasne, saj jih določajo nacionalna sodišča glede na zakonodajo v posameznih državah članicah, zaradi česar lahko pride do tveganja za stalno izkrivljanje konkurence;

4.  meni, da se države članice v sedanjem sistemu DDV soočajo s t. i. zaporniško dilemo: ukinitve davčnega nadzora na mejah leta 1993 ni nadomestila zadostna stopnja sodelovanja med državami članicami; opozarja, da zato države članice izgubljajo precejšnje potencialne prihodke iz DDV in druge davčne prihodke, saj se nekatera zakonita podjetja ne odločajo za vstop na notranji trg, goljufi pa izkoriščajo sedanji razdrobljeni sistem DDV;

5.  zato poziva države članice, naj še naprej gradijo odnose med nacionalnimi davčnimi organi, temelječe na zaupanju, preglednosti in sodelovanju, ter oblikujejo „davčna partnerstva“ s podjetji kot „neplačanimi pobiralci davkov“ za davčne organe;

6.  poziva Komisijo, naj razvije usklajeno strategijo za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam, saj goljufije na področju DDV vplivajo na finančne interese Skupnosti;

Zasnova sistema DDV, oprostitve in znižane stopnje

7.  poziva države članice, naj si prizadevajo za sistem DDV s široko osnovo; prav tako poudarja, da sedanje finančne razmere predstavljajo pomembne izzive in da samo prehod z neposrednega na posredno obdavčenje ne zadostuje za zagotovitev ekonomske stabilnosti; zato poziva k iskanju poštenih alternativnih virov dohodka;

8.  poudarja, da je v razpravah o prehodu z neposrednega na posredno obdavčenje pomembno podrobno preučiti posledice za regionalno avtonomijo v državah članicah;

9.  poudarja, da je ena od ključnih značilnosti DDV načelo nevtralnosti in zato meni, da se podjetij ne bi smelo, kolikor je to mogoče, prisiliti, da nosijo breme zbiranja DDV; poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da se načeloma in v največji možni meri obdavčijo vsi trgovinski posli, oprostitve pa določijo zelo ozko, hkrati pa bi morale poskrbeti, da se bodo podobno blago in storitve z vidika DDV obravnavale podobno; poudarja, da bi bilo treba na primer vse knjige, časopise in revije, ne glede na njihovo obliko, obravnavati enako, kar pomeni, da bi morala za knjige, časopise in revije, ki jih je mogoče prenesti ali predvajati, veljati enaka stopnja DDV kot za knjige, časopise in revije v fizični obliki ter da bi se morale različne čezmejne storitve transporta, kar zadeva DDV obravnavati enako, ne glede na način uporabljenega transporta; ugotavlja, da kadar oprostitve ne predstavljajo ovire za pravilno delovanje notranjega trga, bi morale države članice obdržati pravico, da odobrijo oprostitve na podlagi natančno oblikovanih socialnih in kulturnih meril;

10.  poziva k usklajenemu standardu ali zmanjšani stopnji DDV za vse čezmejne prevoze znotraj EU, ne glede na vrsto prevoza, in k usklajeni ureditvi oprostitev DDV;

11.  meni, da bi morale biti stopnje DDV za kulturne dobrine enake, ne glede na način prodaje (prek spleta ali drugače); meni, da bi takšna uskladitev prispevala k razvoju e-trgovine in zagotovila enake kulturne in izobraževalne koristi za potrošnike ter spodbudila razvoj rastočega digitalnega sektorja;

12.  ugotavlja, da se prometni sektor sooča z izkrivljanjem trga, saj za nekatere oblike prevoza, kot sta avtobusni in železniški prevoz, DDV velja, druge pa so ga oproščene; to povzroča neenake konkurenčne pogoje, saj se vse oblike prevoza potegujejo za iste čezmejne storitve prevoza;

13.  poziva k oblikovanju zelene strategije DDV, ki bi se osredotočila na zmanjšanje stopenj za energetsko učinkovite in okolju prijazne proizvode ter storitve, kar bi uravnovesilo nelojalno konkurenco zaradi zunanjih učinkov, ki se ne odražajo v ceni blaga ali storitve;

14.  poudarja, da se mora dati DDV pri blagu in storitvah, ki se uporabljajo za obdavčene gospodarske dejavnosti, zaradi zagotavljanja nevtralnosti odbiti; poudarja, da so sedanja pravila o odbitku vstopnega davka zapletena in podjetjem povzročajo težave, ki izhajajo iz njihove dejavnosti (področje uporabe), vrste storitve (oprostitve) ali značilnosti storitev (odbitna postavka);

15.  ugotavlja, da se je pri čezmejnih transakcijah veljavni sistem DDV odmaknil od začetne zavezanosti držav članic k izvajanju načela države izvora, saj med državami članicami ni bilo dovolj politične podpore za uporabo tega načela;

16.  zato se strinja s Komisijo, da je treba priznati aktualno stanje in preiti na načelo namembne države; meni, da je sistem DDV za blago in storitve na podlagi kraja porabe, obetavna možnost, ki jo je treba nadalje analizirati in pospremiti z uvedbo učinkovitih točk držav članic za „vse na enem mestu“; poudarja, da mora ostati uvedba tovrstnega mehanizma za DDV do 1. januarja 2015 še naprej osrednja prednostna naloga EU;

17.  z vidika trenda zbliževanja splošnih stopenj DDV poziva države članice, naj nadalje omejujejo razpon splošne stopnje; priznava, da je treba državam članicam omogočiti, da lahko same določijo svojo stopnjo DDV zaradi pomembnosti DDV kot proračunskega instrumenta;

18.  poziva Komisijo, naj do konca decembra 2012 pripravi predlog o poenostavitvi čezmejnega obdavčenja;

19.  poudarja, da so nepridobitne organizacije ključnega pomena in zelo koristne za demokracijo, rast in blaginjo Evrope; poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem, s katerim bi države članice, ki želijo okrepiti civilno družbo, lahko sprejele splošno oprostitev DDV za vse ali večino dejavnosti in transakcij, ki jih izvajajo te organizacije; poudarja, da bi takšen mehanizem moral veljati vsaj za manjše nepridobitne organizacije;

20.  poziva države članice, naj se do januarja 2012 dogovorijo o seznamu skupnih dobrin in storitev, za katere bi morali uvesti oprostitev davka ali znižanje stopnje DDV;

21.  poziva države članice, naj tesno sodelujejo z Odborom za DDV, da bi dosegli dogovor o skupni razlagi pravnih izrazov, ki se uporabljajo na tem področju, kar bi po drugi strani pomenilo tudi, da vsi drugi proizvodi in storitve na evropski ravni takšnih pravic nimajo;

22.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu do konca leta 2013 na podlagi ugotovitev držav članic in Odbora za DDV posreduje poročilo z zavezujočim seznamom skupnih proizvodov in storitev, za katere se lahko uveljavi znižana stopnja DDV ali oprostitev v okviru direktive o DDV;

Zmanjšanje birokracije

23.  poziva države članice, naj bolje uskladijo in zbližajo upravno prakso z osredotočanjem na izmenjavo najboljših praks in naj izvajajo ukrepe, ki jih je Komisija predlagala leta 2009 , za zmanjšanje upravnih obremenitev zaradi zakonodaje EU na področju DDV, zlasti z zmanjšanjem pogostosti periodičnih napovedi DDV, poenostavitvijo dokazil za oprostitev DDV ob izvozu, ukinitvijo ničelnih prodajnih seznamov znotraj EU, povečanjem uporabe rešitev s področja e-uprave v skladu z določbami Evropske digitalne agende – zlasti za elektronsko posredovanje napovedi DDV in seznamov, – ter ukinitvijo denarnih kazni in plačila obresti za DDV zaradi napak v obliki, če posamezna pravna oseba zadevni državi članici ni povzročila izpada prihodkov od DDV in preučitvijo uvedbe enotnega postopka vračila DDV, enotne davčne številke ter sistema za elektronsko vodenje vračil DDV po vsej Uniji;

24.  pozdravlja raziskavo o digitalnem notranjem trgu; poziva Komisijo, naj izboljša medobratovalnost elektronskih podpisov, da bi tako oblikovala pravni okvir za priznavanje varnih sistemov za e-certificiranje, in premisli o reviziji in razširitvi direktive o elektronskem podpisu, da bi zmanjšala upravno obremenitev za podjetja, zlasti mala in srednja; poudarja potrebo po vzajemnem priznavanju e-identifikacije in e-avtentifikacije po vsej EU;

25.  odobrava, da je od leta 2010 v EU vzpostavljen nov elektronski sistem vračila DDV; poziva Komisijo, naj najkasneje julija 2012 poroča Parlamentu o rezultatih, prednostih in slabostih novega sistema; poudarja, da je treba nova pravila vedno pregledati, če želimo zagotoviti, da ustrezno ščitijo pred poskusi goljufije;

26.  poziva Komisijo, naj v razumnem času pripravi predlog o uvedbi standardnega evropskega računa (v papirni in elektronski obliki) na podlagi jezikovno nevtralne predloge, ki bi vsebovala informacije, kot so polno ime in naslov, datum registracije in izbrisa identifikacijske številke za DDV ter podatke o DDV skupini, da se olajša čezmejne transakcije in zmanjša stroške za podjetja;

27.  poziva države članice in Komisijo, naj v sodelovanju s podjetji kritično preučijo akcijski načrt Komisije, da zagotovijo uresničitev glavnega cilja agende o boljši pravni ureditvi, in sicer zmanjšanje upravnih bremen za 25 % do leta 2012; jasno je, da so bili ukrepi iz akcijskega načrta Komisije za DDV z največjimi možnimi učinki v Svetu že sprejeti ali o njih trenutno poteka razprava; preostali ukrepi bi lahko zmanjšali nekatere upravne obremenitve podjetij v EU, vendar pa koristi morda ne bi bile enake po celotni EU;

28.  poudarja pomen povečanja in podpiranja uporabe rešitev na področju e-uprave, zlasti za elektronsko posredovanje napovedi DDV in seznamov;

29.  poziva države članice, naj na ravni EU dosežejo kratko- oz. srednjeročni dogovor o naboru največjega števila standardiziranih obveznosti v zvezi DDV, ki jih lahko države članice naložijo podjetjem; poziva države članice, naj v sodelovanju s podjetji preučijo obveznosti DDV in upravne prakse, določijo ključne poslovne ovire v trenutnem sistemu DDV ter izmenjajo ideje in pristope najboljših praks, da bi sistem tako poenostavile, izboljšale jasnost ter zmanjšale upravne obremenitve in trgovinske ovire;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o sprejetju enotnega praga za oprostitev DDV za mala in srednja podjetja po vsej Uniji, da bi zmanjšali obremenitve in stroške ter zagotovili lažji dostop do notranjega trga;

31.  poziva Komisijo, naj pozorno preuči vprašanje dodatnega zmanjševanja birokracije na področju DDV za nepridobitne organizacije; poudarja, da bi morala v sistemu DDV obstajati višja stopnja prožnosti za države članice, ki želijo sprejeti ambiciozne ukrepe za olajšanje upravnih bremen na področju DDV za te organizacije;

Učinkovitost pobiranja DDV

32.  se strinja s Komisijo, da je treba izboljšati učinkovitost pobiranja DDV, da se zmanjša primanjkljaj DDV in omejijo možnosti goljufij ter da se trgovce, ki delujejo v dobri veri, zaščiti pred morebitnimi goljufijami na področju DDV; poudarja, da je boj proti davčnim goljufijam v Evropski uniji prednostna naloga, in na tem področju spodbuja tesnejše sodelovanje med državami članicami, Europolom, Eurojustom in uradom OLAF, prav tako poziva k pojasnitvi terminov in opredelitev, kot so „država potrošnje“ in „država sedeža“;

33.  poudarja, da je treba v državah članicah izboljšati čezmejni pregon goljufij na področju DDV znotraj Skupnosti ter povečati odgovornost in zavedanje v zvezi s tveganji na tem področju;

34.  poudarja, da je za zagotovitev učinkovitih čezmejnih preiskav in pravnega pregona takih goljufij v zakonodaji EU potrebna celovita in enotna opredelitev sheme goljufij na področju DDV ali davčnega vrtiljaka, najpogosteje uporabljene goljufije na področju DDV, in usklajene upravne kazni;

35.  ugotavlja, da točne ocene o obsegu goljufij v obliki davčnega vrtiljaka niso na voljo; poziva k razvoju natančnega orodja za vrednotenje goljufij na področju DDV, ki bi omogočilo tudi izvedbo ustreznih primerjav na tem področju med državami članicami EU;

36.  poudarja pomen intenzivnejšega in hitrejšega sodelovanja med državami članicami, boljšega spremljanja vseh izmenjav informacij in bolj neposrednih stikov med lokalnimi davčnimi organi prek skupnega informacijskega spletnega portala, da bi si države članice med seboj pomagale na učinkovit način; poziva, da se okrepi sodelovanje med pravosodnimi organi držav članic in organi Eurojust, Europol ter OLAF;

37.  poziva Komisijo, naj predlaga poenostavitev in konsolidacijo zakonodaje Skupnosti za preprečevanje goljufije in naj obravnava šibke točke pri sodelovanju med Komisijo in državami članicami v okviru tega procesa;

38.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo nedavno ustanovljeni organ EUROFISC (november 2010) v praksi deloval kot dodana vrednost čezmejnim preiskavam goljufij na področju DDV, ki jih izvajajo države članice, da bo redno poročal Parlamentu o svojem delovanju in ta poročila tudi objavljal;

39.  poudarja, da je mogoče s povečano uporabo novih tehnologij in inovativnih rešitev znatno zmanjšati možnosti goljufij na področju DDV; poziva Komisijo, naj še dodatno okrepi sistem izmenjave informacij o DDV (VIES), in sicer tako, da bo skrajšala časovni okvir za zbiranje in vnos podatkov ter odobrila neposreden čezmejni dostop do podatkov;

40.  vendar meni, da je razprava o načinih pobiranja DDV sekundarnega pomena za reševanje obstoječih pomanjkljivosti in težav, ki so povezane s sedanjimi predpisi in postopki, in da je v tej fazi največ pozornosti treba nameniti reševanju pomanjkljivega usklajevanja in potrebi po standardizaciji postopkov ter zmanjšanju jezikovnih ovir ob hkratnem zmanjšanju izpostavljenosti sistema goljufijam;

41.  poudarja potrebo po oblikovanju organa, ki bi zagotavljal jasno razlago in kjer bi države članice pridobile zavezujoče odgovore glede skupne davčne metodologije in enakega izvajanja predpisov o DDV;

42.  ponovno poudarja, da medtem ko so mednarodni operaterji pogosto primerno pripravljeni na reševanje težav, ki so povezane s poslovanjem v globalnem merilu, davčne uprave pogosto nimajo istega strokovnega znanja; zato poudarja dejstvo, da je treba sodelovanje oblikovati na način, ki omogoča ločevanje poštenih ljudi od goljufov in oblikovanje sistema, ki bo razumljiv obema stranema;

43.  meni, da sta omejeni model skladišča podatkov (s standardnim revizijskim dokumentom(4)) skupaj z modelom potrjenega davčnega zavezanca najobetavnejša modela pobiranja DDV, ki jih obravnava študija Komisije, saj ju nekatere države članice že uspešno izvajajo in dokazano izboljšujeta učinkovitost pobiranja DDV;

Pravni postopek

44.  meni, da poslovni sektor zahteva jasna pravila o DDV, ki bi povečala pravno varnost in verjetnost enotne razlage v vseh državah članicah; meni tudi, da glede na to, da direktive Sveta vsebujejo nejasne določbe, ki povečujejo možnosti za različne razlage, posledični zapleteni sistem DDV ovira čezmejno poslovanje in povzroča nepotrebna upravna bremena; meni, da predpisi o DDV ne si smeli ogroziti politik EU na drugih področjih, kot je trajnost;

45.  zato poziva države članice, naj povečajo stopnjo usklajenosti, tako da:

46.  meni, da podjetja potrebujejo jasna in nedvoumna evropska pravila o DDV v podporo čezmejnim dejavnostim ter za zmanjšanje upravnih bremen in s tem stroškov za podjetja; poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo kakovost in jasnost, tako da:

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1. (2) UL C 20, 25.1.2008, str. 1. (3) UL C 295 E, 4.12.2009, str. 13. (4) Kot opredeljujejo/priporočajo smernice OECD. (5) Kot je predlagala Evropska komisija v sporočilu KOM(1997)0325 z dne 25. junija 1997.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o priporočilu Sveta o imenovanju člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke (14862/2011 – C7-0312/2011 – 2011/0806(NLE))

P7_TA(2011)0437 A7-0337/2011

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 4. oktobra 2011 (14862/2011),

–  ob upoštevanju druge alinee člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Evropski svet posvetoval s Parlamentom (C7-0312/2011),

–  ob upoštevanju člena 109 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0337/2011),

A.  ker se je Evropski svet dne 4. oktobra 2011 pisno posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Jörga Asmussena za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke za mandat osmih let,

B.  ker je odbor Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve nato ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter potrebo po polni neodvisnosti Evropske centralne banke v skladu s členom 130 PDEU, in ker je med ocenjevanjem odbor prejel življenjepis kandidata ter njegove odgovore na pisni vprašalnik, ki mu je bil poslan,

C.  ker je imel nato kandidat 10. oktobra 2011 enoinpolurno predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora,

1.  daje pozitivno mnenje o priporočilu Sveta o imenovanju Jörga Asmussena za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropskemu svetu, Svetu in vladam držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o stališču Sveta iz prve obravnave z namenom sprejetja sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Unije in o razveljavitvi Sklepa št. 633/2009/ES (12443/1/2011 – C7-0270/2011 – 2010/0101(COD))

P7_TA(2011)0438 A7-0327/2011

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta iz prve obravnave (12443/1/2011 – C7-0270/2011),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0174),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za proračun (A7-0327/2011),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj akt podpiše s predsednikom Sveta v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, 17.2.2011, P7_TA(2011)0062.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vpisu dodatnih deležev v kapitalu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) s strani Evropske unije zaradi sklepa o povečanju tega kapitala (KOM(2011)0034 – C7-0038/2011 – 2011/0014(COD))

P7_TA(2011)0439 A7-0227/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2011)0034),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0038/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. septembra 2011, da bo odobril stališča Evropskega parlamenta, v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7-0227/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. oktobra 2011 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vpisu dodatnih delnic v kapitalu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) s strani Evropske unije zaradi sklepa o povečanju tega kapitala

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1219/2011/EU.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju člena 10 Protokola ZN o strelnem orožju in uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (KOM(2010)0273 – C7-0138/2010 – 2010/0147(COD))

P7_TA(2011)0440 A7-0157/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0273),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0138/2010),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. septembra 2011, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0157/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. oktobra 2011 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 258/2012.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije (KOM(2010)0054 – C7-0042/2010 – 2010/0036(COD))

P7_TA(2011)0441 A7-0243/2010

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2010)0054),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske Unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0042/2010),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske Unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. julija 2011 da bo Svet odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0243/2010),

1.  sprejme stališče na prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, ki je priložena k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. oktobra 2011 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1336/2011.)

PRILOGA

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o izbiri postopkov za sprejetje izvedbenih aktov

Evropski parlament, Svet in Evropska komisija izjavljajo, da izbira postopkov za sprejetje izvedbenih aktov za ta predlog ne vpliva na izbiro postopkov za prihodnje predloge in ne pomeni precedensa zanjo.

(1) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 11. maja 2011 (Sprejeta besedila P7_TA(2011)0219).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o pripravah na zasedanje Evropskega sveta 23. oktobra 2011

P7_TA(2011)0442 B7-0534/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju govora o stanju Unije z dne 28. septembra 2011,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

1.  meni, da je prihajajoče zasedanje Evropskega sveta zelo pomembno in mora dokončno in odločno pokazati pot naprej;

2.  poziva predsednika Komisije, naj predloži celovit in razumljiv načrt z jasno določenimi fazami za njegovo izvajanje;

3.  vztraja pri tem, da mora takšen načrt v celoti temeljiti na metodi Skupnosti in omogočati uporabo obstoječih dogovorov med institucijami EU;

4.  poudarja, da mora imeti takšen načrt jasen časovni okvir, če želi povrniti zaupanje in pokazati pot naprej;

5.  meni, da bi moral takšen načrt vsebovati vsaj naslednje elemente:

6.  poudarja, da je treba demokratično legitimnost in odgovornost takšnega načrta in z njim povezanih ukrepov zagotoviti s sodelovanjem Evropskega parlamenta, zlasti glede vzpostavitve gospodarske vlade;

7.  bo ocenil rezultate zasedanja Evropskega sveta glede na navedene cilje;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu in Komisiji.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o pridružitvi Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju

P7_TA(2011)0443 B7-0532/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. junija 2011 o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji(1),

–  ob upoštevanju sklepov srečanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki je 9. in 10. junija 2011 potekalo v Luksemburgu,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. junija 2011,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji z dne 29. septembra 2011 o pridružitvi Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju (O-000224/2011 - B7-0440/2011, O-000225/2011 - B7-0621/2011, O-000223/2011 - B7-0439/2011),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je prosti pretok oseb temeljna pravica, ki jo Pogodbi zagotavljata vsem državljanom EU;

B.  ker sta vzpostavitev schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU med največjimi dosežki procesa evropskih integracij;

C.  ker sta Romunija in Bolgarija izpolnili vsa merila za uspešen zaključek schengenske evalvacije;

D.  ker sta Parlament v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 in Svet v svojih sklepih z dne 9. junija 2011 potrdila pripravljenost obeh držav za pristop k schengenskemu območju;

E.  ker so se na zasedanju Evropskega sveta 24. junija 2011 predsedniki držav in vlad dogovorili, da je treba odločitev o pridružitvi Bolgarije in Romunije sprejeti najkasneje v septembru 2011;

F.  ker je bila odločitev o pristopu Romunije in Bolgarije preložena po tem, ko Svet na svojem srečanju dne 22. septembra 2011 o tem ni mogel glasovati;

1.  poudarja, da sta obe državi popolnoma prenovili in reorganizirali svoja integrirana sistema za upravljanje meja z obsežnim vlaganjem v organe pregona, vključno z zagotavljanjem usposabljanja in najnovejših tehnologij, ter da sta vidno okrepili institucionalne in pravne okvire, kar je priznano tudi v vseh schengenskih evalvacijskih poročilih;

2.  poudarja neprekinjeno podporo in solidarnost, ki sta ju Bolgarija in Romunija izkazali kot zanesljivi partnerici v jugovzhodni Evropi, skupaj z njunim trajnim prispevkom k varnosti na mejah v tem delu EU;

3.  poudarja, da obe državi v celoti izvajata schengenski pravni red, ki je glede na njuni pristopni pogodbi in obstoječi pravni okvir EU edini pogoj za pristop k schengenskem območju;

4.  poziva vse države članice, naj sprejmejo odločitev o širitvi schengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo le na podlagi schengenskega pravnega reda in postopkov; meni, da državam članicam, ki so že v procesu pridružitve schengenskemu območju, ni mogoče nalagati novih meril;

5.  ponovno poudarja podporo Parlamenta širitvi schengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo ter poziva Evropski svet, naj v skladu s Pogodbo EU sprejme ustrezne ukrepe za pridružitev teh držav k schengenskemu območju;

6.  poziva vse države članice, naj spoštujejo svoje obveznosti iz pravnega okvira EU, kar zadeva merila za pristop k schengenskemu območju, in naj se ne uklonijo nacionalnemu populizmu;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0254.

Izjava Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o upravljanju populacije psov v Evropski uniji

P7_TA(2011)0444 P7_DCL(2011)0026

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(1),

–  ob upoštevanju člena 123 Poslovnika,

A.  ker so v skladu s Pogodbo živali čuteča bitja, EU in države članice pa morajo v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali,

B.  ker v nekaterih državah članicah potepuške živali ogrožajo javno zdravje in varnost,

C.  ker nekatere države članice sprejemajo skrajne ukrepe proti potepuškim živalim,

1.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice spoštujejo člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

2.  poziva države članice, naj sprejmejo celovito strategijo za upravljanje populacije psov, ki vključuje ukrepe, kot so predpisi o nadzoru psov in predpisi proti okrutnosti, podpora veterinarskim postopkom, vključno s cepljenjem proti steklini in sterilizacijo, potrebnim za nadzor števila nezaželenih psov ter spodbujanje odgovornega lastništva domačih živali;

3.  zahteva, da Komisija spodbudi države članice, da uvedejo obvezno identifikacijo in registracijo vsakega psa, z vzpostavitvijo sistemov, usklajenih na ravni celotne EU, da bi preprečili širjenje bolezni;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to pisno izjavo skupaj z imeni podpisnikov(2) posreduje Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 25. (2) Seznam podpisnikov je objavljen v Prilogi 1 k zapisniku z dne 13. oktobra 2011 (P7_PV(2011)10-13(ANN1)).