Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi instrumenta prilagodljivosti v prid strategiji EU 2020 in evropske sosedske politike v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2011)0373 – C7-0164/2011 – 2011/2126(BUD))

P7_TA(2011)0520 A7-0353/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012 (KOM(2011)0300), ki ga je Komisija predstavila 20. aprila 2011,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2011)0373 – C7-0164/2011),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006)(1), zlasti točke 27 tega sporazuma,

–  ob upoštevanju stališča Parlamenta o predlogu splošnega proračuna za leto 2012(2), ki je bilo sprejeto 26. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju skupnih sklepov o proračunu za leto 2012, sprejetih 19. novembra 2011,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0353/2011),

A.  ker zgornje meje večletnega finančnega okvira, zlasti v podrazdelku 1a in razdelku 4, ne dopuščajo financiranja prednostnih nalog Unije, ne da bi bili pri tem ogroženi obstoječi instrumente in politike,

B.  ker je Komisija v pisnem predlogu spremembe št. 1/2012 predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti za nadomestno financiranje evropske sosedske politike v razdelku 4 v znesku 153 343 576 EUR,

C.  ker se je spravni odbor, sklican zaradi proračuna 2012, strinjal z uporabo instrumenta prilagodljivosti v skupnem znesku 200 milijonov EUR nad zgornjo mejo podrazdelka 1a in razdelka 4;

1.  ugotavlja, da zgornji meji podrazdelka 1a in razdelka 4 kljub rahlemu povečanju obveznosti v omejenem številu proračunskih postavk in precejšnjem zmanjšanju drugih proračunskih postavk ne dopuščata ustreznega financiranja izbranih prednostnih nalog, ki sta jih določila Evropski parlament in Svet;

2.  se zato strinja z uporabo instrumenta prilagodljivosti za financiranje strategije EU 2020 v podrazdelku 1a in evropske sosedske politike v razdelku 4 v skupnem znesku 200 milijonov EUR;

3.  znova poudarja, da je uporaba tega instrumenta, kot je določen v točki 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, znova pokazala, da bi moral biti proračun Unije veliko bolj prilagodljiv;

4.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi instrumenta prilagodljivosti

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2012/3/EU.)

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0461.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor v okviru proračunskega postopka za leto 2012 (17470/2011 ADD 1,2,3,4,5 – C7-0446/2011 – 2011/2020(BUD))

P7_TA(2011)0521 A7-0414/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (17470/2011 – C7-0446/2011), ter izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so priložene k tej resoluciji,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2011 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, kakor ga je spremenil Svet – vsi oddelki(1), in pisnih predlogih sprememb k temu predlogu,

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, ki ga je Komisija sprejela 20. aprila 2011 (KOM(2011)0300),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 25. julija 2011 (13110/2011),

–  ob upoštevanju dopolnilnih pisem št. 1/2012, 2/2012 in 3/2012 o spremembi predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, ki jih je Komisija predložila 17. junija 2011, 16. septembra 2011 oziroma 25. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju člena 75d in 75e Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila svoje delegacije v Spravnem odboru (A7-0414/2011),

1.  odobri skupno besedilo, ki ga je potrdil Spravni odbor in je sestavljeno iz naslednjih združenih dokumentov:

2.  potrjuje skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so vključene v skupne sklepe, ki jih je potrdil Spravni odbor in ki so navedene v prilogi k tej resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bil splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2012 dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in nacionalnim parlamentom.

PRILOGA

19.11.2011

Proračun za leto 2012 – Skupni sklepi

1.  Proračun za leto 2012

1.1.  „Zaprte“ vrstice

Če v teh sklepih ni drugače navedeno, so vse proračunske vrstice, ki jih ni spremenil niti Svet niti Parlament, in tiste, za katere je Parlament med obravnavo sprejel spremembe Sveta, potrjene.

Spravni odbor je za druge proračunske postavke prišel do naslednjih sklepov:

1.2.  Horizontalna vprašanja

Decentralizirane agencije

Skupni prispevek EU za decentralizirane agencije (sestavljen iz odobrenih proračunskih sredstev, ki jih je treba predvideti v proračunu za leto 2012, in razpoložljivih namenskih prejemkov v obliki odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil) je v letu 2012 znižan za 1 % v primerjavi s predlogom proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 3/2012. Vendar je skupni prispevek EU (odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil) določen na ravni predloga proračuna za FRONTEX (naslova 1 in 2), Evropski azilni podporni urad (EASO), Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). Za naslov 3 FRONTEX, glej razdelek 3a v oddelku 1.3 spodaj.

V primerjavi s predlogom proračuna Komisije to vodi v splošno zmanjšanje prispevka EU v višini 6,1 milijona EUR za naslednje decentralizirane agencije, kot je prikazano v spodnji tabeli:

v milijonih EUR

Glede ravni odobrenih proračunskih sredstev, ki jih je treba vključiti v proračun za leto 2012, bodo omenjena zmanjšanja za posamezne agencije po proračunskih členih sorazmerno porazdeljena po proračunski postavki do vrednosti dveh zadevnih proračunskih postavk v predlogu proračuna (prispevek za naslova 1 in 2 ter prispevek za naslov 3).

Število delovnih mest za vse decentralizirane agencije je določeno na ravni iz predloga proračuna Komisije, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 3/2012.

Izvajalske agencije

Prispevek EU (odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil) in število delovnih mest za izvajalske agencije sta določena na ravni iz predloga proračuna, razen „zaprta“ vrstica za prispevke EU za EACI iz programa Marco Polo (06 01 04 32).

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

Obsežen sveženj 70 pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, vključno z dvema projektoma/ukrepoma v oddelku X proračuna (ESZD) v vrednosti 105,4 milijona EUR v obliki odobritev za prevzem obveznosti, je potrjen, vključno z vsemi pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi, ki so jih predlagali Parlament, Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje. Če je pilotni projekt ali pripravljalni ukrep zajet v obstoječi pravni podlagi, lahko Komisija predlaga prerazporeditev odobrenih proračunskih sredstev na ustrezno pravno podlago, da omogoči izvajanje ukrepa. Poleg tega so potrjene spremembe proračunskih opomb za pilotni projekt „Evropski mirovni inštitut“ v oddelku X (ESZD), navedene v prilogi.

Posebna pravila glede odobritev plačil za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe so določena v oddelku 1.4 spodaj.

Pri tem svežnju so v celoti upoštevane zgornje meje za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, določene v medinstitucionalnem sporazumu.

1.3.  Razdelki odhodkov v finančnem okviru – odobritve za prevzem obveznosti(5)

Po upoštevanju navedenih sklepov o „zaprtih“ proračunskih vrsticah, agencijah, pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih se je Spravni odbor dogovoril o naslednjem:

Razdelek 1a

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni iz predloga proračuna Komisije s spremembami pri naslednjih programih in ukrepih:

v milijonih EUR

Vpliv dogovorjenih povečanj in zmanjšanj odobritev za prevzem obveznosti na odobritve plačil iz zgornje tabele je razložen v oddelku 1.4 spodaj.

Instrument prilagodljivosti bo uporabljen za znesek 50 milijonov EUR za „strategijo Evropa 2020“.

Brez poseganja v skupno izjavo o financiranju projekta ITER v oddelku 3.4 so odobritve za prevzem obveznosti, uvrščene v rezervo za ITER (proračunski člen 08 20 02), določene na 417,9 milijona EUR.

Razdelek 1b

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni iz predloga proračuna, razen proračunske vrstice 13 03 31 „Tehnična pomoč in razširjanje informacij o strategiji EU za regijo Baltskega morja in izboljšanje znanja o strategiji makroregij“, za katero je dogovorjen znesek 2,5 milijona EUR v obveznostih. Zato razlika pod zgornjo mejo odhodkov razdelka 1b znaša 8,4 milijona EUR.

Razdelek 2

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni iz predloga proračuna Komisije, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 3/2012, s spremembami pri naslednjih programih in ukrepih:

v milijonih EUR

Vpliv dogovorjenih povečanj in zmanjšanj odobritev za prevzem obveznosti na odobritve plačil iz zgornje tabele je razložen v oddelku 1.4 spodaj.

V skladu s političnim dogovorom o „programih za ogrožene osebe“ (proračunska postavka 05 02 04 01) so odobrena proračunska sredstva, ki so zdaj v rezervi za ta namen, uvrščena v zadevno vrstico.

Tri institucije so se dogovorile o skupni izjavi v oddelku 3.3 spodaj.

Razdelek 3a

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni iz predloga proračuna Komisije s spremembami pri naslednjih programih in ukrepih v skladu z ravnijo, dogovorjeno med Svetom in Parlamentom („zaprte“ vrstice):

v milijonih EUR

Vpliv dogovorjenih zmanjšanj odobritev za prevzem obveznosti na odobritve plačil iz zgornje tabele je razložen v oddelku 1.4 spodaj.

Razdelek 3b

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni iz predloga proračuna Komisije z dogovorjenimi spremembami pri naslednjih programih in ukrepih:

v milijonih EUR

Vpliv dogovorjenih povečanj in zmanjšanj odobritev za prevzem obveznosti na odobritve plačil iz zgornje tabele je razložen v oddelku 1.4 spodaj.

Razdelek 4

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni iz predloga proračuna Komisije, vključno z dopolnilnim pismom št. 1/2012, z dogovorjenimi spremembami pri naslednjih programih in ukrepih:

v milijonih EUR

Vpliv dogovorjenih povečanj in zmanjšanj odobritev za prevzem obveznosti na odobritve plačil iz zgornje tabele je razložen v oddelku 1.4 spodaj.

Instrument prilagodljivosti bo uporabljen za znesek 150 milijonov EUR za evropsko sosedsko politiko. Poleg tega je dogovorjeno povečanje financiranja odobritev za prevzem obveznosti za leto 2011 za Palestino v začetnem obdobju, kot je navedeno v oddelku 2 spodaj.

Razdelek 5

Stališče Evropskega parlamenta glede proračunskih sredstev in števila delovnih mest v kadrovskem načrtu vseh institucij je odobreno. Poleg tega so odobrena tudi predlagana povečanja iz dopolnilnega pisma št. 2/2012. Nazadnje je za pokojnine dodan znesek v višini 10,4 milijona EUR. Zato razlika pod zgornjo mejo odhodkov razdelka 5 znaša 474,4 milijona EUR.

1.4.  Odobritve plačil

Splošna raven odobritev plačil v proračunu za letu 2012 je določena na 129.088,043 milijona EUR. Kot del splošnega kompromisa se Spravni odbor strinja o skupni izjavi o plačilih, navedeni v oddelku 3.1 spodaj.

Naslednja metodologija se uporablja za porazdelitev dogovorjenega zmanjšanja splošne ravni plačil v primerjavi s predlogom proračuna (kakor je bil spremenjen z dopolnilnimi pismi) po razdelkih in proračunskih vrsticah, da se splošni kompromis o prevzetih obveznostih pretvori v ustrezna plačila in da se doseže ravnovesje splošne ravni plačil po razdelkih.

1.  Izhodišče izračuna je dogovorjena splošna raven plačil, ki v letu 2012 znaša 129.088,043 milijona EUR.

2.  V drugem koraku se pri metodi upošteva dogovorjena raven prevzetih obveznosti za nediferencirana proračunska sredstva.

Po definiciji je raven odobritev za prevzem obveznosti za to vrsto odhodkov enaka ravni odobritev plačil, na katero naslednji koraki ne vplivajo.

Smiselno isto velja za decentralizirane agencije, za katere je prispevek EU v obliki odobritev plačil določen na ravni, predlagani v oddelku 1.2 zgoraj.

3.  Tretjič, odobritve plačil za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe so določene na naslednji način:

o Oddelek III (Komisija): odobritve plačil za vse nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe so določene na 50 % ustreznih obveznosti ali na predlagani ravni, če je ta nižja; pri podaljšanju obstoječih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov je raven plačil takšna, kot je opredeljena v predlogu proračuna, prišteje pa se ji 50 % ustreznih novih obveznosti, ali pa kot predlagana raven, če je ta nižja;

o Oddelek X (ESZD): odobritve plačil za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe so določene na ravni, ki jo je predlagal Evropski parlament.

4.  Četrtič, poleg dogovorjenih povečanj in zmanjšanj odobritev za prevzem obveznosti za diferencirane odhodke, določenih v osnutku predloga kompromisa po razdelkih finančnega okvira, so dogovorjeni naslednji posebni zneski odobritev plačil:

a.  razdelek 1a: raven odobritev plačil za „Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji“ je določena na 50 milijonov EUR; odobritve plačil za „evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami“ so določene na ravni, o kateri sta se dogovorila Svet in Parlament („zaprta“ vrstica);

b.  razdelek 2: odobritve plačil za „mednarodne sporazume o ribolovu“ so določene na ravni, predlagani v dopolnilnem pismu št. 3/2012;

c.  razdelek 3b: odobritve plačil za „posebne letne dogodke“ so določene na ravni, predlagani v stališču Parlamenta;

d.  razdelek 4: raven odobritev plačil za „rezervo za nujno pomoč“ je določena na 90 milijonov EUR; odobritve plačil za „Palestino“ so določene na ravni iz predloga proračuna; odobritve plačil za „makrofinančno pomoč“ so določene na ravni, o kateri sta se dogovorila Svet in Parlament („zaprta“ vrstica); odobritve plačil za „države pogodbenice Protokola o sladkorju“ so določene na ravni, o kateri sta se dogovorila Svet in Parlament („zaprta“ vrstica, v obliki odobritev plačil).

5.  Splošno zmanjšanje plačil, ki se bo porazdelilo po razdelkih in proračunskih vrsticah, je enako:

To splošno zmanjšanje ravni plačil (5a – 5b) se potem porazdeli po proračinskih vrsticah za diferencirane odhodke pod razdelki odhodkov v skladu z naslednjim delitvenim ključem, pri katerem je upoštevana omejena ponovna uskladitev zmanjšanj plačil v korist razdelka 1a iz razdelkov 2 in 4:

a.  razdelek 1a: 31.00 %;

b.  razdelek 1b: 38.45 %;

c.  razdelek 2: 21.25 %;

d.  razdelek 3a: 1.00 %;

e.  razdelek 3b: 0 %;

f.  razdelek 4: 8.30 %.

6.  Brez poseganja v zneske, opredeljene pod točkama 2 in 4 zgoraj, se potem zmanjšanja po razdelkih, opredeljena pod točko 5 zgoraj, porazdelijo po proračunskih vrsticah, vključno z „zaprtimi“ vrsticami, na podlagi vrednosti plačil za posamezne zadevne proračunske vrstice v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnimi pismi št. 1/2012, 2/2012 in 3/2012.

Kot izjema temu pravilu pa je predlagana porazdelitev splošnega zmanjšanja za razdelek 1b sorazmerna s stališčem Sveta, tj. ohranjanje predloga proračuna za konvergenčni cilj.

1.5.  Proračunske opombe

Vse spremembe besedila, ki jih je predstavil Evropski parlament ali Svet, so dogovorjeni z razumevanjem, da ne morejo spremeniti ali razširiti obsega obstoječe pravne podlage.

1.6.  Nove proračunske vrstice

Če v skupnih sklepih, o katerih se je dogovoril Spravni odbor ali pa obe veji proračunskega organa v svojih obravnavah (novi proračunski člen 04 03 15 „evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami“), ni drugače navedeno, bo proračunska nomenklatura iz predloga proračuna Komisije in dopolnilnih pisem ostala nespremenjena, razen pri pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih.

Dogovorjena je delitev proračunskega člena 16 03 02 na proračunsko postavko 16 03 02 01 (razdelek 3b) „komuniciranje predstavništev Komisije“ in proračunsko postavko 16 03 02 02 (razdelek 5) „evropski javni prostori“, ki jo je predlagal Evropski parlament.

1.7.  Rezerve

Vse rezerve, za katere je glasoval Evropski parlament, so ohranjene. Znesek rezerv v vrstici 26 01 20 (EPSO) se je zmanjšal za 50 %, kot tudi rezerve v vrsticah A4 01 01 in A4 02 01 01.

2.  Proračun za leto 2011

Predlog spremembe proračuna št. 6/2011 je odobren z naslednjimi spremembami:

v milijonih EUR

v milijonih EUR

Kot je predlagala Komisija, se zmanjšanje odobritev plačil za „programe za razvoj podeželja“ uporabi za izpolnitev potreb neporavnanih plačil za Evropski socialni sklad (ESS).

V skladu s skupno izjavo o predlogu spremembe proračuna št. 7/2011 (Solidarnostni sklad Evropske unije), ki je bila dogovorjena v obliki, navedeni v oddelku 3.2 spodaj, se 38 milijonov EUR v obliki odobritev plačil iz „programov za razvoj podeželja“ prerazporedi za financiranje odobritev plačil za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kot je prikazano v spodnji tabeli:

v milijonih EUR

3.  Skupne izjave

Naslednje skupne izjave so bile dogovorjene kot del navedenega dogovora o proračunu za leto 2012 in predloga spremembe proračuna št. 6/2011.

3.1.  Skupna izjava o odobritvah plačil

Evropski parlament in Svet ob upoštevanju stalnih prizadevanj za fiskalno konsolidacijo v državah članicah soglašata o znižanju ravni odobritev plačil za leto 2012 v primerjavi s predlogom proračuna Komisije. Komisijo pozivata, naj v spremembi proračuna zaprosi za dodatne odobritve plačil, če odobritve v proračunu za leto 2012 ne bi zadostovale za kritje odhodkov v podrazdelku 1a (Konkurenčnost za rast in zaposlovanje), podrazdelku 1b (Kohezija za rast in zaposlovanje), razdelku 2 (Ohranjanje in upravljanje naravnih virov), razdelku 3 (Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica) in razdelku 4 (EU kot globalni akter).

Evropski parlament in Svet še zlasti pozivata Komisijo, naj najpozneje do konca septembra 2012 predloži najnovejše posodobljene zneske glede trenutnega stanja in ocene odobritev plačil v podrazdelku 1b ter razvoja podeželja v razdelku 2; po potrebi naj v ta namen predloži predlog spremembe proračuna.

Evropski parlament in Svet bosta čim prej sprejela stališče o morebitnem predlogu spremembe proračuna, da bi se izognili kakršnemu koli primanjkljaju pri odobritvah plačil. Evropski parlament in Svet se poleg tega zavezujeta, da bosta po hitrem postopku obravnavala morebitne prerazporeditve odobritev plačil, tudi med različnimi razdelki finančnega okvira, da bi čim bolje porabili odobritve plačil v proračunu in jih prilagodili dejanskemu izvrševanju proračuna in potrebam.

3.2.  Skupna izjava o predlogu spremembe proračuna št. 7/2011

Evropski parlament in Svet se seznanjata z namero Komisije, da 21. novembra 2011 predstavi predlog spremembe proračuna (PSP) št. 7/2011 za namen uporabe Evropskega solidarnostnega sklada, ki naj bi v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil skupno znašala 38 milijonov EUR. Odobritve plačil bodo prerazporejene iz vrstice „Programi za razvoj podeželja“ (proračunska postavka 05 04 05 01).

Evropski parlament in Svet si bosta v skladu s svojimi notranjimi postopki prizadevala stališče o PSP št. 7/2011 sprejeti pred koncem leta 2011.

3.3.  Skupna izjava o ukrepih za preprečevanje prihodnjih kriz v sektorju sadja in zelenjave preventivnih ukrepih za prihodnjo krizo v sektorju sadja in zelenjave

Kriza, povezana z E. coli, je izpostavila potrebo po ustreznem mehanizmu odzivanja na krize trgov v EU. Evropski parlament in Svet se ob upoštevanju navedenega zavezujeta, da bosta po hitrem postopku ukrepala glede s tem povezanih prošenj Komisije za prerazporeditev ali pa – po preučitvi možnosti za prerazporeditev odobrenih sredstev – glede spremembe proračuna, ki jo mora predlagati Komisija v primeru izredne krize trga v sektorju sadja in zelenjave, ki bi zahtevala opredelitev posebnih nujnih ukrepov, predvidenih v členu 191 Uredbe (ES) št. 1234/2007 („Uredba o enotni SUT“), in to v skladu s predlogom Komisije za razpolaganje z mehanizmi za preprečevanje prihodnjih kriz s pomočjo organizacij proizvajalcev.

3.4.  Skupna izjava o financiranju projekta ITER

Evropski parlament in Svet se strinjata, da se bosta v sredo, 23. novembra 2011, popoldne sestala v okviru trialoga, pri katerem bo sodelovala tudi Komisija in bo namenjen obravnavi vprašanja dodatnih stroškov projekta ITER v obdobju 2012–2013, da bi pred koncem leta dosegli dogovor.

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj ob upoštevanju pomislekov obeh vej proračunskega organa olajša dosego dogovora o dodatnih potrebah financiranja za projekt ITER.

Priloga

spremembe proračunskih opomb:

Pilotni projekt v oddeleku X (EEAS)

Sprejeto besedilo s predlaganimi spremembami v KREPKEM LEŽEČEM tisku

Pilotni projekt – Evropski mirovni inštitut

Namen pilotnega projekta kot nadgradnje koncepta krepitve zmogljivosti EU za mediacijo in dialog iz leta 2009 je analizirati in preučiti možnosti ter z njimi povezane stroške in koristi za učinkovito izpolnjevanje potreb EU pri mediaciji.

Na podlagi preteklih in sedanjih prizadevanj za evropski mirovni inštitut ter ob upoštevanju obstoječih študij, vključno s študijami Evropskega parlamenta, kot tudi obstoječih poslovnih načrtov, ki so bili razviti za ta namen, bi se pri tej analizi stroškov in koristi upoštevala vprašanja, kot je mogoča institucionalna ureditev, vključno s strukturami stroškov, sistemi upravljanja in finančnimi zahtevami.

Pilotni projekt mora zlasti preučiti možnosti za najboljši izkoristek obstoječih zmogljivosti znotraj ESZD, drugih institucij EU, Inštituta Evropske unije za varnostne študije, Evropske akademije za varnost in obrambo, držav članic in njihovih nacionalnih subjektov, ki sodelujejo pri mediaciji, kot tudi drugih zainteresiranih strani, in za sodelovanje med njimi.

Cilji evropskega mirovnega inštituta morajo temeljiti na temeljnih vrednotah in ciljih Evropske unije, kot so določeni v pogodbah.

Brez poseganja v rezultate pilotnega projekta bi lahko naloge evropskega mirovnega inštituta vključevale svetovanje, raziskave, usposabljanje, mediacijo in neformalno diplomacijo za preprečevanje sporov in njihovo mirno reševanje; pridobljene izkušnje in najboljše prakse izvajanja in upravljanja zadevnih misij EU, doseganje širše akademske in raziskovalne skupnosti, skupnosti NVO ter posredovanje informacij s teh področij javnosti. Pilotni projekt bi se moral osredotočiti zlasti na to, kako bi lahko neodvisni inštitut povečal zmogljivosti ESZD in širše EU na teh področjih ter izboljšal obstoječe vire z usklajevanjem z ustreznimi institucijami EU.

Pripravljalni ukrep v oddelku III (Komisija)

Čezmejno novinarstvo (proračunska vrstica 16 02 06)

Na koncu opomb je dodan naslednji odstavek:

Ta pripravljalni ukrep za evropske raziskovalne štipendije za novinarje je namenjen lajšanju in razvijanju pomembnih čezmejnih novinarskih raziskav na ravni Unije. Organizirani bodo javni razpisi za zbiranje predlogov, da bi izbrali skupne raziskovalne projekte, ki bodo združevali novinarje iz vsaj dveh držav članic s čezmejno evropsko razsežnostjo in z nacionalno, regionalno in lokalno perspektivo. Izidi izbranih novinarskih raziskav bodo objavljeni vsaj v vseh sodelujočih državah članicah.

Zato bo opravljena študija izvedljivosti, da se poiščejo novi načini za začetek tega projekta. Študija mora obravnavati načine, kako bi EU financirala neodvisno in kritično novinarstvo ob zagotavljanju neodvisnosti informacij.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0461. (2) UL L 163, 23.6.2007, str. 17. (3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (5) V zbirne razpredelnice po razdelkih finančnega okvira v tem oddelku nista vključena zmanjšanje odobrenih proračunskih sredstev za decentralizirane agencije in dogovorjeni sveženj o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih (glej oddelek 1.2).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2011 za proračunsko leto 2011, Oddelek III – Komisija (17631/2011 – C7-0440/2011 – 2011/2267(BUD))

P7_TA(2011)0522 A7-0407/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 314 navedene pogodbe, in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 106a navedene pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38 te Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, kot je bil dokončno sprejet dne 15. decembra 2010(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2011 za proračunsko leto 2011, ki ga je Komisija predložila dne 18. oktobra 2011 (KOM(2011)0674),

–  ob upoštevanju stališča Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2011, ki ga je Svet pripravil 30. novembra 2011 (17631/2011 – C7-0440/2011),

–  ob upoštevanju člena 75b in 75e Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0407/2011),

A.  ker predlog spremembe proračuna št. 6/2011 k splošnemu proračunu za leto 2011 med drugim zajema povečanje sredstev za prevzem obveznosti v razdelkih 1 in 4, in sicer za 3,25 milijona EUR oziroma 113,4 milijona EUR, povečanje sredstev za plačila za razdelek 1 za 550,3 milijona EUR ter popravek v napovedi prihodkov;

B.  ker je Svet spremenil predlog spremembe proračuna št. 6/2011, tako da je zmanjšal skupno neto povečanje sredstev za plačila na 200 milijonov EUR;

C.  ker je Parlament v celotnem proračunskem postopku za leto 2011 vztrajno poudarjal, da je skupna raven plačil, ki jo zagovarja Svet in je bila sprejeta za proračunsko leto 2011, nezadostna in ne bo omogočila izpolnitve vseh jasno dogovorjenih potreb;

D.  ker sta se obe veji proračunskega organa med spravnim postopkom v okviru proračuna za proračunsko leto 2011 dogovorili o skupni izjavi o sredstvih za plačila, s katero sta se Parlament in Svet zavezala, da „se bosta izogibala morebitnemu izpadu odobritev plačil“;

E.  ker so bile nekatere potrebe po plačilih deloma že obravnavane z globalno prerazporeditvijo odobritev plačil (DEC 34/2011) v skupnem znesku 719,2 milijona EUR in ker bo morala Komisija kmalu predstaviti novo globalno prerazporeditev, da bi se, kolikor je mogoče, posvetila potrebam, ki niso bile zajete v dogovor o predlogu spremembe proračuna št. 6/2011, tj. 1 047 milijonov EUR dne 18. novembra 2011, da bi izpolnila zakonske obveznosti Unije glede sredstev za plačila;

F.  ker bi predlagano povečanje sredstev za plačila za 200 milijonov EUR le delno pokrilo ugotovljene dodatne potrebe do konca leta 2011, ki dne 18. novembra 2011 znašajo 1 642 milijonov EUR;

G.   ker je povečanje sredstev v razdelku 4 za finančno pomoč Palestini, mirovni proces in UNRWA ter za spremljevalne ukrepe glede banan, posledica prerazporeditve neporabljenih sredstev v okviru makrofinančne pomoči in je del dogovora, ki ga je Spravni odbor dosegel za proračun za proračunsko leto 2012;

H.  ker del povečanja prihodkov izhaja iz glob in zamudnih obresti v skupnem znesku 435 milijonov EUR, torej iz izvajanja konkurenčne politike;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 6/2011 in nadaljnjimi ponovnimi ocenami, zaradi katerih bi bilo treba posodobiti potrebe po sredstvih za plačila in opraviti morebitne prerazporeditve sredstev za prevzem obveznosti;

2.  ugotavlja, da predlog spremembe proračuna št. 6/2011, kakor ga je spremenil Svet, odraža sporazum, ki ga je sklenil Spravni odbor, ter zajema tako proračun za proračunsko leto 2012, kot tudi predlog spremembe proračuna št. 6/2011;

3.  močno obžaluje nezaupanje, ki je prevladovalo med pogajanji med Komisijo in državami članicami, glede ravni dodatnih sredstev za plačila, ki jih Komisija v letu 2011 potrebuje za izpolnitev zakonskih obveznosti Unije; poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa in javnosti sporoči, kakšne so posledice tega dogovora za izvajanje sedanjih programov; je zaskrbljen zlasti zaradi učinkov te odločitve na delovanje strukturnih skladov in Kohezijskega sklada v državah članicah, skupaj z glavnimi programi iz razdelka „Trajnostna rast“;

4.  poudarja, da pristop Sveta ni v skladu s procesi evropskega semestra in okrepljenim evropskim gospodarskim upravljanjem, s čimer si je treba prizadevati za sinergije in dopolnjevanje med proračunom Unije in nacionalnimi proračuni; zato je še bolj zaskrbljen zaradi stališča Sveta, saj je treba podpirati v prihodnost usmerjene naložbe, da si bo Unija lahko opomogla od sedanje gospodarske in socialne krize;

5.  izraža pripravljenost za sodelovanje s Svetom in Komisijo pri pregledu stanja, da bi obravnavali morebitne slabosti in pomanjkljivosti pri izvajanju sedanjih večletnih programov, zlasti tistih iz podrazdelkov 1a in 1b;

6.  ponovno poudarja trdno prepričanje, da bi bilo treba prihodke, ki izhajajo iz glob in zamudnih obresti, torej iz izvajanja konkurenčne politike, ki sodi med izključne pristojnosti Unije, vrniti neposredno v proračun Unije in ne v okviru bilance vrniti državam članicam;

7.  brez sprememb odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2011 in naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 6/2011 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 68, 15.3.2011. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2011/005 PT/Norte-Centro Automotive, Portugalska) (KOM(2011)0664 – C7-0334/2011 – 2011/2262(BUD))

P7_TA(2011)0523 A7-0395/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2011)0664 – C7-0334/2011),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006)(1), zlasti točke 28,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov, kot določa točka 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0395/2011),

A.  ker je Evropska unija oblikovala primerne zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.  ker je bilo za vloge, vložene po 1. maju 2009, področje uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) razširjeno na podporo delavcem, ki so bili odpuščeni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize,

C.  ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za presežne delavce dinamična ter na razpolago čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki je bila sprejeta na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev ESPG,

D.  ker je Portugalska zaprosila za pomoč v zvezi s 726 presežnimi delavci, od katerih naj bipomoč prejeli vsi, v treh podjetjih, ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 29 NACE Revizija 2 (Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic) v regijah Norte (PT11) in Centro (PT16) na ravni NUTS II na Portugalskem,

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, ki so določena v uredbi o ESPG,

1.   zadevne institucije poziva, naj storijo vse potrebno za izboljšanje postopkovnih in proračunskih ureditev, da bi pospešile uporabo sredstev iz ESPG; v tem smislu ceni izboljšani postopek, ki ga je uvedla Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta za pospešitev dodeljevanja nepovratnih sredstev, katerega namen je predstavitev ocene Komisije o utemeljenosti vloge ESPG skupaj s predlogom za uporabo sredstev iz ESPG proračunskemu organu; upa, da bodo nadaljnje izboljšave v postopku dosežene v okviru prihodnjih pregledov ESPG ter da bosta zagotovljeni večja učinkovitost in preglednost;

2.  opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavlja enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so postali presežni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; poudarja vlogo, ki jo ima lahko ESPG pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev na trg dela, zlasti najbolj ogroženih in najmanj kvalificiranih;

3.  poudarja, da bi bilo treba v skladu s členom 6 uredbe o ESPG zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja; poudarja še, da bi se morali iz pomoči ESPG sofinancirati le aktivni ukrepi na trgu dela, ki vodijo do dolgoročnih zaposlitev; poudarja, da pomoč iz sklada ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

4.  ugotavlja, da so med informacijami o usklajenem svežnju prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o njihovem dopolnjevanju in združljivosti z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; ponovno poziva Komisijo, naj v letna poročila vključi tudi primerjalno oceno teh podatkov;

5.  ugotavlja, da po večkratnih zahtevah Parlamenta proračun za leto 2011 prvič vsebuje sredstva za plačila v višini 47 608 950 EUR v proračunski vrstici ESPG 04 05 01; ponovno poudarja, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zato zanj treba nameniti posebna sredstva, s čimer bo preprečeno prerazporejanje iz drugih proračunskih vrstic, kakor se je dogajalo v preteklosti, kar bi lahko ogrozilo doseganje različnih ciljev politik;

6.  pozdravlja predvideno povečanje sredstev za plačila v proračunski vrstici ESPG, ki se bodo zahtevala v okviru globalne prerazporeditve in da bodo uporabljena za kritje zneska v višini 1 518 465 EUR, potrebnega za to vlogo;

7.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2011/005 PT/Norte-Centro Automotive, Portugalska)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu 2012/4/EU.)

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o zahtevi za odvzem imunitete Georgiosu Tusasu (Georgios Toussas) (2011/2057(IMM))

P7_TA(2011)0524 A7-0410/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Georgiosu Tusasu, ki jo je dne 9. februarja 2011 Evropskemu parlamentu posredoval Ilias Stavropulos, sodnik na 7. oddelku prvostopenjskega sodišča v Pireju, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 9. marca 2011,

–  po zagovoru Georgiosa Tusasa dne 19. septembra 2011 v skladu s členom 7(3) svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije in člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008 in 19. marca 2010(1),

–  ob upoštevanju določb 62. člena ustave Helenske republike,

–  ob upoštevanju členov 6(2) in 7 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0410/2011),

A.  ker je sodnik 7. oddelka prvostopenjskega sodišča v Pireju zahteval odvzem imunitete Georgiosa Tusasa, poslanca Evropskega parlamenta, kar bi mu omogočilo vodenje kazenskega postopka, začetega v skladu z navodili državnega tožilstva okrožnega sodišča v Pireju zaradi domnevne kršitve zaupanja in povzročitve škode v višini več kot 147.000,00 EUR (člen 390 grškega kazenskega zakonika in člen 1 zakona 1608/1950), za kar je bila odrejena obsežna sodna preiskava, (členi 246, 248 in 250 grškega zakona o kazenskem postopku),

B.  ker namerava sodnik v skladu s členi 270, 271 in 273 grškega zakona o kazenskem postopku Georgiosa Tusasa pozvati, naj kot obtoženec v tej zadevi priča ter odgovori na navedene obtožbe,

C.  ker je zato primerno, da se v tem primeru priporoči odvzem poslanske imunitete;

1.  se odloči odvzeti imuniteto Georgiosu Tusasu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ustreznemu organu Grčije in Georgiosu Tusasu.

(1) Zadeva št. 101/63, Wagner proti Fohrmannu in Krierju, [1964] ZOdl, str. 195; Zadeva 149/85 Wybot proti Faure in drugim [1986], ZOdl, str. 2391; Zadeva št. T345/05, Mote proti Parlamentu [2008], ZOdl, str. II-2849; Združeni zadevi št. C-200/07 in št. C-201/07, Marra/De Gregorio in Clemente [2008], ZOdl I-7929; Zadeva T-42/06 Gollnisch proti Parlamentu, (UL C 134, 22.5.2010, str. 29).

Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Luigija de Magistrisa (2011/2076(IMM))

P7_TA(2011)0525 A7-0412/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve Luigija de Magistrisa z dne 31. marca 2011, razglašene na plenarnem zasedanju dne 6. aprila 2011, za zaščito njegove imunitete v okviru postopka v teku pred sodiščem v Neaplju (Italija),

–  ob upoštevanju pisnih predložitev Luigija de Magistrisa v skladu s členom 7(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010 in 6. septembra 2011(1),

–  ob upoštevanju člena 6(3) in člena 7 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0412/2011),

A.  ker je poslanec Evropskega parlamenta Luigi de Magistris zahteval, da se zaščiti njegova poslanska imuniteta v zvezi s postopkom pred italijanskim sodiščem;

B.  ker je zahteva Luigija de Magistrisa povezana s sodnim pozivom na obravnavo pred Sodiščem v Neaplju, ki mu je bil vročen v imenu podjetja Bagnolifutura SpA s sedežem v Neaplju, ki se ukvarja s projektantskimi deli in sanacijo tal, in sicer v zvezi s sporočili za javnost, ki jih je De Magistris izdal in ki so bila objavljena na njegovi spletni strani;

C.  ker je v sodnem pozivu navedeno, da trditve v teh sporočilih za javnost predstavljajo obrekovanje, kar je privedlo do zahteve za odškodnino;

D.  ker so bila sporočila za javnost na spletni strani objavljena v obdobju, ko je bil Luigi de Magistris poslanec Evropskega parlamenta, v katerega je bil izvoljen na volitvah v Evropski parlament leta 2009;

E.  ker je v teh sporočilih za javnost Luigi de Magistris objavil informacije v zvezi z dopolnilnim pisnim vprašanjem Evropski komisiji, v katerem je zaprosil za dodatne podrobnosti v zvezi nepravilnostmi pri javnem naročanju, ki jih je Komisija ugotovila maja leta 2009, in ker je zaprosil je tudi za več podrobnosti v zvezi z domnevnim razsipnim ravnanjem z javnimi sredstvi na območju Neaplja, kjer podjetje Bagnolifutura opravlja svojo dejavnost,

F.  ker se v skladu s členom 8 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper člana Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

G.  ker dejstvo, da sodni postopki sodijo v civilno ali upravno pravo ali da vsebujejo vidike, ki sodijo v civilno ali upravno pravo, v skladu z ustaljeno prakso Parlamenta samo po sebi ne predstavlja ovire za veljavnost imunitete iz tega člena,

H.  ker dejstva v tej zadevi, kot so prikazana v sodnem pozivu in v pisni dokumentaciji, ki ju je Luigi de Magistris predložil Odboru za pravne zadeve, nakazujejo, da imajo trditve Luigija de Magistrisa neposredno, očitno povezavo z njegovim opravljanjem nalog poslanca Evropskega parlamenta,

I.  ker je Luigi de Magistris z objavo omenjenih sporočil za javnost potemtakem opravljal svoje naloge poslanca Evropskega parlamenta;

1.  se odloči zaščititi imuniteto in privilegije Luigija de Magistrisa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Italije in Luigiju de Magistrisu.

(1) Zadeva št. 101/63 Wagner proti Fohrmann in Krier [1964] Recueil str. 195, zadeva št. 149/85 Wybot proti Faure in drugi [1986] Recueil 2391, zadeva št. T-345/05 Mote proti Parlamentu [2008] ZOdl str. II-2849, združeni zadevi št. C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente [2008] ZOdl str. I-7929, zadeva št. T-42/06 Gollnisch proti Parlamentu (še ni objavljeno v ZOdl.) in zadeva št. C-163/10 Patriciello (še ni objavljeno v ZOdl.).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede vračljive pomoči in finančnega inženiringa (KOM(2011)0483 – C7-0215/2011 – 2011/0210(COD))

P7_TA(2011)0526 A7-0380/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2011)0483),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0215/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. novembra 2011, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A7-0380/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 1. decembra 2011 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede vračljive pomoči, finančnega inženiringa ter nekaterih določbah o izkazu o izdatkih

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1310/2011.)

(1) Mnenje z dne 27. oktobra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo resne težave ali obstaja nevarnost, da bi v tovrstne težave zašle, v zvezi s svojo finančno stabilnostjo (KOM(2011)0482 – C7-0221/2011 – 2011/0211(COD))

P7_TA(2011)0527 A7-0383/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2011)0482),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0221/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. novembra 2011, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0383/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 1. decembra 2011 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi s svojo finančno stabilnostjo

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1311/2011.)

(1) Mnenje z dne 27. oktobra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Odločbe 2002/546/ES glede obdobja uporabe (KOM(2011)0443 – C7-0233/2011 – 2011/0192(CNS))

P7_TA(2011)0528 A7-0381/2011

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2011)0443),

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0233/2011),

–  ob upoštevanju členov 55 in 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0381/2011),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je Parlament odobril;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o osnutku sklepa Sveta o spremembi Odločbe 2007/659/ES v zvezi z obdobjem njene uporabe in letno kvoto, upravičeno do znižane trošarinske stopnje (KOM(2011)0577 – C7-0311/2011 – 2011/0248(CNS))

P7_TA(2011)0529 A7-0382/2011

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2011)0577),

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0311/2011),

–  ob upoštevanju členov 55 in 46(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7–0382/2011),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je Parlament odobril;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011o letnem poročilu ECB za 2010 (2011/2156(INI))

P7_TA(2011)0530 A7-0361/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila ECB za leto 2010,

–  ob upoštevanju člena 284 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 15 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 1998 o demokratičnem nadzoru v tretji fazi EMU(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2010 o letnem poročilu ECB za leto 2009(2),

–  ob upoštevanju člena 119(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0361/2011),

A.  ker si je euroobmočje po negativni 4,2-odstotni rasti v letu 2009 v letu 2010 opomoglo z 1,7-odstotno rastjo BDP in se pričakuje, da bo ta leta 2011 zrasel še za 1,6 %, čeprav nekatera mednarodna telesa opozarjajo na možno upočasnitev svetovnega gospodarstva;

B.  ker se je povprečni javnofinančni primanjkljaj v euroobmočju z 0,7 % leta 2007 zvišal na 6,0 % BDP v letu 2010 in se je povprečna zadolženost ustavila na 85,1 % BDP, leta 2007 pa je bila 66,2 %, medtem ko zadolženost Združenih držav Amerike znaša 101,1 % BDP, zadolženost Japonske pa 212,71 % BDP;

C.  ker je povprečna letna stopnja inflacije po usklajenem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) leta 2010 v euroobmočju znašala 1,6 % in je v tem letu rast M3 ostala na nizki povprečni stopnji 0,6 %;

D.  ker je Evropska centralna banka 10. maja 2010 napovedala, da bo Eurosistem s programom za trge vrednostnih papirjev začasno posegel na sekundarne trge javnega dolga v euroobmočju, knjižna vrednost opravljenih nakupov slednjih pa je v začetku septembra 2011 dosegla 129 milijard EUR; ker so bili ti vrednostni papirji kupljeni po znižani ceni;

E.  ker je ECB dne 4. junija 2009 sklenila, da bo začela izvajati program nakupa kritih obveznic na primarnih in sekundarnih trgih v vrednosti 60 milijard EUR, ki naj bi bil v celoti izveden do konca junija 2010;

F.  ker je imela Evropska centralna banka ob koncu leta 2010 480 milijard EUR vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem, in 360 milijard EUR netržnih finančnih instrumentov, obe kategoriji pa skupaj znašata 44 % njenih skupnih sredstev;

G.  ker lahko vztrajne govorice o prestrukturiranju dolga in vpliv tega na finančne trge in širše gospodarstvo spet povzročijo dodatno zamudo pri odpravi nestandardnih ukrepov Evropske centralne banke; vseeno meni, da bi bilo treba za upravljanje državnega dolga poiskati celovito, dolgotrajno rešitev, ki ne bi vključevala Evropske centralne banke;

H.  ker so obrestne mere v euroobmočju ostale na ravni 1 % vse leto 2010, potem pa so se aprila 2011 povečale za 25, julija 2011 pa ponovno za 25 osnovnih točk, tako da obrestna mera zdaj znaša 1,5 %;

I.  ker člen 282 PDEU določa, da je glavni cilj Evropske centralne banke vzdrževati stabilnost cen in da bi morala za njegovo uresničitev cilja podpirati splošne ekonomske politike, in ker je seznanjen tudi z delom Evropskega odbora za sistemska tveganja, ki deluje pod okriljem Evropske centralne banke;

Uvod

1.  je zadovoljen, da je bila Evropska centralna banka doslej kljub številnim makrofinančnim udarcem in nestabilnim cenam osnovnih proizvodov ter v času majhne rasti povprečnega BDP v Uniji izjemno uspešna pri ohranjanju inflacije HICP okrog 2 % ;

2.  izraža zaskrbljenost nad vplivom povečanja obrestne mere na rast v euroobmočju; dodaja, da bi to lahko oviralo že tako počasno okrevanje v euroobmočju, zlasti najšibkejših gospodarstev;

3.  poudarja, da je bila mesečna stopnja inflacije HICP od začetka leta 2010 nad 2 %, vendar so za monetarno politiko pomembni prihodnji obeti, ki kažejo na nizko raven, kar dokazuje visoko stopnjo verodostojnosti in neodvisnosti Evropske centralne banke;

4.  poudarja, da so se pred finančno krizo nevzdržno povečevali zasebni dolgovi, napihovali kreditni baloni in v nekaterih primerih povečali javni dolgovi in da so nastala tveganja z dolžniškimi baloni v zasebnem sektorju; poleg tega je povečanje državnega dolga posledica potrebe po reševanju zasebnega sektorja, zlasti finančnega;

5.  meni, da sta gibanje cen premoženja in rast kreditov v EU in državah članicah poleg indeksa HICP ključna kazalnika za učinkovito spremljanje finančne stabilnosti v EMU in širše v EU;

6.  ugotavlja, da je bil delež javnega dolga v razmerju do BDP v euroobmočju precej nižji od tistega v ZDA in na Japonskem;

7.  verjame v trdnost gospodarstva v euroobmočju in v pomen eura kot mednarodne valute;

8.  opozarja, da je glavni cilj Evropske centralne banke v skladu s členom 282 PDEU vzdrževati stabilnost cen ter da to prispeva k finančni stabilnosti in ustrezni likvidnosti na finančnih trgih; ugotavlja, da finančna nestabilnost povzroča resna tveganja za srednjeročno stabilnost cen in da ovira tekoče delovanje mehanizmov prenosa v monetarni politiki; pozdravlja oblikovanje Evropskega odbora za sistemska tveganja v okviru Evropske centralne banke dne 1. januarja 2011; čestita Evropski centralni banki za odločilno vlogo, ki jo je odigrala, ko je sprejela nujne ukrepe za vzdrževanje stabilnosti trga;

9.  poudarja, da lahko Svet po členu 127(6) PDEU z uredbami, sprejetimi v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom, ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko, prenese na Evropsko centralno banko posebne naloge, ki se nanašajo na politike v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih in drugih finančnih institucij, razen zavarovalnic;

10.  poudarja, da je odkup obveznic na sekundarnih trgih v tem obdobju izjemnih motenj v delovanju nekaterih tržnih sektorjev upravičen, če ima za cilj ponovno vzpostavitev denarne politike, ki bi delovala učinkovito; ugotavlja, da te programe odkupa dopolnjujejo programi za nevtraliziranje likvidnosti;

11.  je globoko zaskrbljen, ker se finančni pretresi v EU vztrajno ponavljajo ter se nadaljujejo velika makrofinančna neravnovesja med gospodarstvi v euroobmočju in deflacijski pritiski v številnih državah članicah v tem območju;

12.  opozarja, da vztrajno in celo naraščajoče pomanjkanje gospodarskega zbliževanja ostaja strukturni problem enotne monetarne politike v euroobmočju; poudarja, da se učinek monetarne politike močno razlikuje med državami članicami v euroobmočju; meni, da se bo ta neenak učinek monetarne politike glede na to, da je v več državah članicah večina posojil indeksiranih na kratkoročnih obrestnih merah, še povečalo, če bo Evropska centralna banka zviševala stopnje; je zato prepričan, da je potrebno skupno fiskalno upravljanje EU;

13.  poziva Komisijo, naj ustanovi evropsko bonitetno ustanovo ter oceni prednosti in slabosti začasne opustitve bonitetnih ocen v državah, za katere velja program gospodarskega prilagajanja EU/MDS; obžaluje tudi, da trenutno obstaja bonitetni oligopol, in poziva k ukrepom za okrepitev konkurence med bonitetnimi agencijami ter povečanje njihovega števila;

14.  poziva Komisijo, naj stori vse potrebno za vzpostavitev Evropskega denarnega sklada in tako zagotovi, da v prihodnji evropski kreditni politiki ne bo potrebe po sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada, s čimer se bo zmanjšala odvisnost držav članic od drugih mednarodnih institucij in trgov;

15.  pozdravlja vstop Estonije v euroobmočje kot dokaz trdnosti projekta eura kot skupne valute;

16.  je zaskrbljen zaradi svetovnih denarnih gibanj in zunanje vrednosti eura, ker imajo nekonvencionalne likvidnostne injekcije v večini držav OECD precejšnje učinke prelivanja; je prepričan, da je za stabilnejši svetovni denarni sistem potrebno precej močnejše mednarodno usklajevanje;

Krizno upravljanje

17.  pozdravlja odločno in proaktivno naravnanost Evropske centralne banke v času krize od leta 2007, zlasti med pretresi na finančnih trgih v letih 2007, 2008 in 2010 ter v zadnjem času, poleti 2011, ko so bila nekatera večja gospodarstva EU v težavah zaradi nenehne neodločnosti držav članic, zaradi česar mora Evropska centralna banka prevzeti izrazito politično vlogo pri odzivanju na sedanjo dolžniško krizo;

18.  ugotavlja, da mora denarna politika prevzeti del odgovornosti za nastanek premoženjskih balonov, saj so se posojila v letih pred krizo nevzdržno povečala;

19.  jemlje na znanje predloge Evropske centralne banke o obvladovanju krize v zvezi z gospodarskim upravljanjem in mehanizmom za reševanje bank;

20.  obžaluje, da ni primernega gospodarsko političnega okvira EU za upravljanje krize ter da se pri tem upravljanju zelo obotavljajo Komisija in države članice, zlasti tiste, v katerih so potrebne reforme, in poziva Svet ter Komisijo, naj čim prej predložita celovite in daljnosežne ukrepe, ki so potrebni za ohranitev stabilnosti evra;

21.  je zaskrbljen zaradi nenehnih napetosti na trgih državnih obveznic euroobmočja, ki se kažejo v večanju razlik v obrestnih merah v zadnjih dveh letih; poudarja, da je imel beg na varno, ki so ga povzročili valovi panike med sedanjo finančno krizo, obsežne učinke izkrivljanja in je ustvaril drage negativne zunanje učinke; pozdravlja prizadevanja Evropske centralne banke, ki je poskušala s svojimi programi za trge vrednostnih papirjev zmanjšati pribitke v ranljivih državah članicah;

22.  je seznanjen s prestrukturiranjem grškega dolga s ponudbo usklajenih, prostovoljnih izmenjav v EU; meni, da zmanjšanje grškega dolžniškega bremena, ki je bilo dogovorjeno na vrhu 21. julija 2011, ni moglo povrniti vzdržnosti javnega dolga;

23.  ugotavlja, da se zmanjševanje finančnega vzvoda v delih zasebnega sektorja in večini držav članic nadaljuje, vendar je pretirana zadolženost v javnem sektorju še zelo razširjena, med drugim zaradi ukrepov za ublažitev posledic finančne krize;

24.  ponavlja, da se je pred izbruhom finančne krize delež javnega dolga v BDP v euroobmočju med letoma 1999 in 2007 zmanjšal z 72 % BDP na 67 % BDP in da so se nasprotno v istem obdobju močno povečale stopnje zadolženosti gospodinjstev, podjetij in stopnja finančnega vzvoda v finančnem sektorju; poudarja zlasti, da se je v istem obdobju zadolženost gospodinjstev v euroobmočju povečala z 52 % na 70 % BDP in da je dolg finančnih institucij njihov dolg povečal z manj kakor 200 % BDP na več kakor 250 %; priznava, da so bile nekatere države članice, kot sta Grčija in Italija, pomembne izjeme v tem splošnem trendu;

25.  ugotavlja, da stopnja finančnega vzvoda Evropske centralne banke, izmerjene s kapitalom in rezervami v razmerju do sredstev, hitro narašča, čeprav stopnje finančnega vzvoda ni mogoče uporabiti za centralne banke tako kot za komercialne; ugotavlja pa, da se je do sredine avgusta 2011 bilanca stanja Evropske centralne banke že zmanjšala za okoli 10 % od najvišje vrednosti, čeprav od tedaj hitro narašča; ugotavlja, da stopnja finančnega vzvoda Evropske centralne banke močno presega stopnje primerljivih centralnih bank z izjemo tistih, ki so izvajale programe za povečanje količine denarja v obtoku, kar velja na primer za centralno banko ZDA (Federal Reserve) in Banko Anglije (Bank of England), hkrati pa so bilance stanja drugih centralnih bank močno porasle;

26.  poudarja in pozdravlja dejstvo, da rast bilance stanja ECB ni povzročila inflacije; poudarja, da njena okrepljena vloga kot osrednja nasprotna stranka med bankami v euroobmočju, ki odraža začasno preusmeritev posredništva z medbančnega trga na Eurosistem ter povečanje njegovih sredstev v euroobmočju, ki bodo sčasoma zapadla; nadalje poudarja, da zagotavljanje likvidnosti solventnim bankam ne pomeni nujno povečanja ponudbe denarja, in ugotavlja, da so nestandardni ukrepi začasni; je prepričan, da je vso to dogajanje skupaj z zunanjimi dejavniki zagotovilo, da je inflacija vseskozi znašala okoli 2 %;

27.  ponovno opozarja na zaskrbljujoče pretirano zanašanje številnih bank euroobmočja na likvidnost, ki jo zagotavlja ECB, ker ni popolnoma delujočega medbančnega trga; je seznanjen, da je leta 2010 eurosistem sprejel 488 milijard EUR s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev (ABS) za dodatno jamstvo, hkrati pa so bila merila za upravičenost s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev v kreditnih operacijah eurosistema bistveno zaostrena, kar bi moralo voditi v postopno zmanjšanje tega zneska;

28.  poudarja, da je eurosistem zavrnil razkritje metode, uporabljane za določanje „teoretične cene“ oslabljenih sredstev, upravičenih za uporabo v njegovih likvidnostnih operacijah v okviru programa okrepljene kreditne podpore; poudarja, da je zato nemogoče preveriti, ali je ECB odigrala kvazifiskalno vlogo; zato ECB poziva, naj razkrije svoje metode vrednotenja, ki jih je uporabljala v vsem obdobju krize;

29.  poudarja, da je bila ECB glede na pomanjkanje pravega kriznega okvira za euroobmočje prisiljena prevzemati tveganja, ki ne spadajo v njen mandat;

30.  poziva ECB k večji odprtosti glede kakovosti in količine svojih vrednostnih papirjev, tudi s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev, sprejetih kot dodatno jamstvo, ter drugih tržnih in netržnih vrednostnih papirjev, ki jih ima za monetarne namene, ter tistih, ki jih nima za monetarne namene;

31.  priznava potrebo po nestandardnih ukrepih na področju monetarne politike in se zaveda, da so začasni, vendar poziva k postopni opustitvi teh programov takoj, ko se bodo finančni trgi utrdili in kriza državniških dolgov odpravljena ter pod pogojem, da se vzpostavi okvir Skupnosti za ustrezno obravnavo finančne nestabilnosti; poziva, naj se z ukrepi vzpostavi bolj povezano gospodarsko upravljanje;

32.  poziva ECB, naj znotraj programa trgov vrednostnih papirjev vzpostavi mehanizem za diskontne stopnje, ki se ga lahko prilagodi, če večina agencij za ocenjevanje bonitete dodatno zniža vrednost vrednostnega papirja, da ECB na koncu ne bi imela v lasti preveč tveganih sredstev; poleg tega meni, da bi morala ECB preučiti možnost razširitve uporabe politike zahtevanja vsaj dveh dokazil o bonitetni oceni pred sprejetjem vrednostnega papirja kot dodatnega jamstva za vrednostne papirje, zavarovane s premoženjem, na vse druge vrste zavarovanja, pri katerih se trenutno zahteva samo ena bonitetna ocena; ECB tudi poziva, naj razvije svoj sistem ocenjevanja tveganj;

33.  poudarja, da so pogoji za banke, ki uporabljajo poravnalni sistem TARGET-2, in bolj na splošno programi za zagotavljanje likvidnosti ECB, zaskrbljujoči zaradi kreditnih tveganj za samo ECB; zato ECB poziva za več javnih in rednih objav podatkov o denarnih tokovih med centralnimi bankami euroobmočja, izmerjenih v poravnalnem sistemu Target-2, da se zagotovi večja preglednost in ustrezen pregled nad nedavnim dogajanjem, zato da teh tokov ne bi narobe razlagali kot redne transferje iz držav s presežki v države s primanjkljajem;

34.  je zaskrbljen zaradi močne neusklajenosti ročnosti dolgov in valute terjatev in obveznosti pri več sistemsko pomembnih bančnih institucij euroobmočja in takih, ki niso sistemsko pomembne;

35.  meni, da je v sedanjih izrednih razmerah nujno opredeliti in razkriti dodatne stroge pogoje za zagotavljanje likvidnosti s strani ECB, vključno z bonitetnimi pogoji, ki presegajo interna in nerazkrita pravila in odbitke v zvezi z dodatnimi jamstvi, ki so upravičena za njene operacije refinanciranja;

36.  poziva ECB, naj razišče, ali bi lahko bile zahteve po obveznih rezervah poleg obrestne mere dodaten instrument za ohranjanje finančne stabilnosti, ne da bi to ogrožalo okrevanje;

37.  ugotavlja, da je v ZDA in v EU ena od posledic denarnih politik, izvajanih pred in med krizo, oblikovanje naraščajoče krivulje donosa, ki bančnemu sistemu pomaga pri hitrejši rekapitalizaciji s pomočjo deponentov in kratkoročnih posojilodajalcev;

38.  poudarja dosleden in strog pristop, ki ga že več let zavzema ECB, da bi okrepila gospodarsko upravljanje v evropskem interesu;

Gospodarsko in finančno upravljanje

39.  poziva k vzpostavitvi makrobonitetnega nadzora finančnega sistema, ki bo bolj vključen v monetarno politiko in bo upošteval razlike med državami v euroobmočju in zunaj njega; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za razvoj celovitega analitičnega okvirja za skupno ocenjevanje učinkov makrobonitetne in denarne politike ter k nadaljnjem razvoju orodij makrobonitetne politike Evropskega odbora za sistemska tveganja, ob upoštevanju nacionalnih, pravnih in drugih posebnosti finančnih sistemov;

40.  poziva k znatni okrepitvi sredstev, ki so na voljo novemu sistemu za finančni nadzor, s čimer bi okrepili njegovo učinkovitost; poziva tudi k stalnem ocenjevanju učinkovitosti novega sistema za finančni nadzor s pomočjo ocen učinka in oceni možnosti za oblikovanje enotnega evropskega organa za finančni nadzor, ki bi združil sedanje evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja;

41.  poudarja potrebo po skupnem evropskem ministru za finance, po možnosti iz vrst Komisije, kar bi bilo v skladu s predlogom, ki ga je 2. junija 2011 v Aachnu predstavil Jean-Claude Trichet; je prepričan, da je treba ustrezno obravnavati vprašanje demokratične legitimnosti tega predloga; v zvezi s tem ugotavlja, da v monetarni uniji fiskalna politika ne zadeva le držav članic, temveč ima številne čezmejne vplive, in da je sedanja kriza prikazala omejitve popolnoma necentraliziranih fiskalnih politik; je prepričan, da bi moral biti skupni evropski minister za finance demokratično odgovoren Evropskemu parlamentu; poudarja, da nadaljnji tovrstni korak k fiskalni uniji na podlagi metode Skupnosti dolgoročno zahteva večjo demokratično zavezanost in morebitno spremembo Pogodbe, vendar priznava, da sedanji okvir kratkoročno omogoča trdnejše gospodarsko upravljanje;

42.  poudarja potrebo po enotni evropski zakladnici, da bi ECB razbremenili njene kvazifiskalne vloge; meni, da bi lahko to zakladnico ustanovili na podlagi spremembe Pogodbe EU;

43.  pozdravlja dejstvo, da je bila evropskemu mehanizmu za stabilnost omogočena pravica do nakupa državnih obveznic na sekundarnih trgih, kar bi v sedanjih okoliščinah za ECB pomenilo razbremenitev;

44.  v zvezi s tem obžaluje, da je bil evropski mehanizem za stabilnost ustanovljen zunaj ustanovnih pogodb EU, zato poziva Komisijo, naj predlaga stalni mehanizem za krizno upravljanje, ki bi temeljil na pravilih Skupnosti (npr. evropski denarni sklad);

45.  poudarja, da je nujno potrebno čimprejšnje izvajanje in uporaba določb paketa o gospodarskem upravljanju; v zvezi s tem poziva k doslednemu in uravnoteženemu izvajanju evropskega pakta za stabilnost in rast ter avtomatičnega mehanizma sankcij za države, ki bodo imele proračunske primanjkljaje;

46.  se veseli poročila, ki ga bo Komisija predložila do konca leta 2011, o vzpostavitvi sistema skupnega izdajanja evropskih državnih obveznic ali evropskih vrednostnih papirjev, za katere bo veljalo načelo skupne in solidarne odgovornosti, ki mu bodo po možnosti priloženi zakonodajni predlogi;

Zunanja razsežnost

47.  ker ECB, Mednarodni denarni sklad in Komisija sodelujejo pri misijah v nekaterih državah članicah, poziva Komisijo, naj pripravi predloge za enotno zunanje predstavništvo euroobmočja v skladu s členom 138 PDEU, zlasti v Mednarodnem denarnem skladu;

Preglednost in odgovornost

48.  priporoča, naj ECB okrepi preglednost nad svojim delom, da bi povečala svojo legitimnost in predvidljivost; ponavlja svoj večkratni poziv za objavo zapisnikov sej sveta ECB;

49.  v skladu s poročilom Računskega sodišča poziva k večji preglednosti in odgovornosti pri dokumentiranju odločitev v zvezi s postopki zaposlovanja ter plačami in dodatki;

50.  pozdravlja zavezanost ECB svoji odgovornosti Evropskemu parlamentu in poudarja zelo konstruktivno vlogo, ki jo je ECB odigrala na najvišji ravni in prek svojega osebja v postopku soodločanja;

o
o   o

51.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Euroskupini in Evropski centralni banki.

(1) UL C 138, 4.5.1998, str.177. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0418.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o zmanjševanju šolskega osipa (2011/2088(INI))

P7_TA(2011)0531 A7-0363/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 14 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti njenih členov 23, 28 in 29,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja (KOM(2006)0481),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji (KOM(2010)0477),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zmanjševanje osipa kot ključni prispevek k strategiji Evropa 2020“ (KOM(2011)0018),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta o politikah za zmanjševanje osipa (KOM(2011)0019),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Predšolska vzgoja in varstvo: najboljši začetek v jutrišnjem svetu za vse naše otroke“ (KOM(2011)0066),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020“ (KOM(2011)0173),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se dne 21. novembra 2008 sestali v okviru Sveta, o pripravi mladih na 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. novembra 2009 o izobraževanju otrok iz migrantskih družin(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. maja 2010 o socialni razsežnosti izobraževanja in usposabljanja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2007 o diskriminaciji mladih žensk in deklet pri izobraževanju(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 z naslovom Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o ključnih kompetencah za spreminjajoči se svet: izvajanje delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o zgodnjem učenju v Evropski uniji(12),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0363/2011),

A.  ker morajo imeti mladi širok spekter znanj in veščin, ki so ključne za njihov intelektualni in socialni razvoj, vključno s sposobnostjo za učinkovito komunikacijo, skupinsko delo, reševanje problemov in kritično presojo informacij, da se lahko dobro vključijo v družbo in se uspešno samouresničujejo kot posamezniki in kot državljani;

B.  ker izobrazba vzgaja vrednote pri mladih, kot so osebnostna rast, boljše vključevanje v družbo, močnejši občutek odgovornosti in večja iniciativnost;

C.  ker je stopnja šolskega osipa različna v državah članicah EU, pa tudi v mestih in regijah ter v različnih socialno-ekonomskih skupinah prebivalstva, nanjo pa vpliva vrsta različnih dejavnikov,

D.  ker je eden od petih krovnih ciljev strategije Evropa 2020 zmanjšati delež osipa pod 10 % ter povečati odstotek mladih z visokošolsko ali enakovredno ravnjo izobrazbe vsaj na 40 %;

E.  ker je bil leta 2003 med državami članicami dogovorjen cilj 10 %, vendar ga je doseglo samo sedem držav, in ker je povprečni šolski osip v letu 2009 znašal 14,4 %;

F.  ker ima večina držav članic kljub stalnemu upadanju stopenj šolskega osipa v zadnjem desetletju še vedno razdrobljen in nezadostno usklajen pristop k reševanju te problematike;

G.  ker ima v državah članicah 24,1 % mladih, starih 15 let, slabe bralne zmožnosti,

H.   ker je branje osnovno in nujno potrebno orodje vsakega mladostnika za napredovanje pri vseh šolskih predmetih ter za vključevanje na trg dela, razumevanje in analizo informacij, ustrezno komuniciranje in sodelovanje v kulturnih dejavnostih, zaradi česar je treba uvesti posebne ukrepe za odpravo vrzeli v bralnih veščinah;

I.  ker ima šolski osip hude posledice za socialno kohezijo EU in ne le za gospodarsko rast, temelje evropskega strokovnega znanja in socialno stabilnost, ker ogroža poklicno pot, zdravje in blaginjo mladih, saj je nizka raven izobrazbe tudi ključni razlog za revščino in slabo zdravstveno stanje;

J.  ker je šolski osip temeljni dejavnik, ki prispeva k brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti;

Značilnosti šolskega osipa

1.  poudarja, da so temelji bodoče otrokove izobrazbene poti in blaginje v zgodnjem otroštvu in lahko prispevajo k vzgajanju ideje o vseživljenjskem učenju; poudarja tudi, da je treba prav v zgodnjem otroštvu spodbujati odprtost duha, učenje jezikov in vzpostavljanje socialnih vezi, ki so temeljna popotnica za družbo prihodnosti, da se otroku že od malih nog olajša vključevanje v šolsko in socialno okolje ter tako prepreči šolski osip; znova poudarja poziv iz svoje resolucije o zgodnjem učenju v EU k razvijanju evropskega okvira za predšolsko vzgojo in varstvo od najzgodnejšega otroštva, in sicer zlasti z razvijanjem javnih in brezplačnih jasli in vrtcev;

2.  ugotavlja, da je šolski osip zlasti prisoten pri otrocih iz revnih in prikrajšanih okolij in pri otrocih iz migrantskih družin ter da je pogosto povezan z revščino in socialno izključenostjo;

3.  predlaga zagotavljanje jezikovne podpore šolarjem iz migrantskih družin;

4.  v zvezi s tem poudarja, da je treba z ustreznimi ukrepi romskim otrokom in otrokom, ki nimajo dokumentov, omogočili dostop do šolanja;

5.  ugotavlja, da 20 % romskih otrok sploh ne obiskuje šole, 30 % pa jih prezgodaj opusti šolanje; poudarja, da je šolski usip sicer pogostejši pri fantih kot pri dekletih, da pa so tradicionalne romske skupnosti poseben primer, saj je zaradi običaja zgodnjih porok šolski usip pogostejši pri dekletih, ki poleg tega šolanje opuščajo pri nižji starosti (pri okoli 12–13 letih) kot fantje (pri okoli 14–15 letih); poudarja, da so pri tradicionalnih romskih skupnostih potrebni dodatni pozitivni ukrepi za zmanjšanje šolskega osipa, ki je posledica škodljivih tradicionalnih običajev;

6.  opozarja, da je zaradi neučinkovite politike za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja več šolskega osipa in šolskega neuspeha na splošno ter da je treba okrepiti prizadevanja za izboljšanje takšnih politik;

7.  ugotavlja, da obstaja medgeneracijski cikel, to je veliko nagnjenje otrok staršev, ki so zgodaj opustili šolanje, da tudi sami zgodaj opustijo šolanje; poudarja, da ima družinska struktura znaten vpliv na otrokovo zmožnost in motivacijo, da je uspešen v šoli;

8.  kar zadeva predšolsko vzgojo, ugotavlja, da je vloga družine in tesnih odnosov med otroci in starši v zgodnjem otroštvu bistvena za zagotovitev primerne integracije otrok v šoli;

9.  opozarja na vpliv posebnih učnih potreb in z njimi povezanih težav, ki povečajo tveganje opustitve šolanja pri zadevnih otrocih;

10.  spodbuja države članice, naj za učence z učnimi težavami zagotovijo izvenšolske dejavnosti, da jim omogočijo razvijanje ključnih znanj, za katere obstaja očitna potreba na trgu dela;

11.  opozarja, da ima lahko šolski osip škodljive posledice za dostop do visokokakovostnega vseživljenjskega učenja;

12.  v zvezi s tem opozarja na raziskave programa PISA v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki kažejo, da v šolskih sistemih z nižjo stopnjo vertikalnega in horizontalnega razlikovanja šolarji redkeje ponavljajo razred ali so izključeni iz šole; poudarja ugotovitev OECD, da ponavljanje razreda in izključitev iz šole najbolj škodita šolarjem iz socialno šibkejšega okolja;

13.  poudarja ugotovitev OECD, da zgodnja razdelitev šolarjev na različne izobraževalne smeri povečuje socialno-ekonomske razlike pri možnostih izobraževanja, ne da bi to vplivalo na izboljšanje povprečnih rezultatov v posameznih izobraževalnih sistemih;

14.  glede na to opozarja na ugotovitev OECD v študiji programa PISA, da menjava šole zaradi slabega šolskega uspeha, vedenjskih težav ali posebnih učnih potreb ter razvrstitev šolarjev glede na njihove sposobnosti pri vseh predmetih negativno vplivata na primerjalne rezultate šolskih sistemov;

15.  glede na to opozarja, da so po ugotovitvah OECD socialno-ekonomsko prikrajšani šolarji pogosto dvakratno prikrajšani, saj največkrat obiskujejo šole s slabšimi socialno-ekonomskimi razmerami, kjer poučujejo slabše usposobljeni učitelji;

Potreba po osebnem pristopu

16.  meni, da so enake možnosti in enaka izbira v izobraževanju ter dostop do visokokakovostne izobrazbe za ljudi iz vseh socialnih, etničnih in verskih okolij, ne glede na njihov spol ali posebne potrebe, bistvene za ustvarjanje pravičnejše ter bolj enake in vključujoče družbe, ki je dinamična, inovativna in kohezivna; poudarja vlogo javnih služb na tem področju;

17.  izjavlja, da je šolska izobrazba eden od najboljših načinov, kako vsem zagotoviti enake možnosti za uspeh, ter priložnost za pridobitev znanj in veščin, ki ljudem omogočajo vključevanje v poklicno življenje, s tem pa tudi izhod iz medgeneracijskega cikla; poziva k boljšemu usklajevanju ponudbe izobraževalne podpore, izboljšanju njene dostopnosti ter povečanju obsega zagotavljanja socialnih storitev in pomoči družinam;

18.  poziva k osebnemu in vključujočemu pristopu k izobrazbi, ki se začne s predšolsko vzgojo in varstvom, kar pomeni ciljno usmerjeno pomoč za posameznike, ki so izpostavljeni tveganju šolskega osipa, kjer je potrebno, zlasti za invalidne otroke in mlade;

19.  poziva h krepitvi prizadevanj za zagotovitev, da bo ta osebni pristop koristil zlasti učencem, ki imajo učne težave, na primer zaradi disleksije, dispraksije, diskalkulije, motnje pozornosti ali hiperaktivnosti;

20.  ugotavlja, da težave, ki vodijo v šolski usip, izvirajo zunaj šole ter da jih je treba opredeliti in začeti reševati;

21.  predlaga, naj srednje in poklicne šole zagotovijo svetovalno službo, ločeno od učnega osebja, ki dijakom z težavami omogoča zaupen pogovor o tem; poudarja, da mora biti svetovalno osebje ustrezno usposobljeno ter da mora imeti za ta namen na voljo zmogljivosti za tekoče usposabljanje in pridobivanje posebnih znanj;

22.  spodbuja spopadanje s porajajočimi se težavami v zgodnji fazi učenja ter predlaga, naj se vzpostavijo mehanizem zgodnjega prepoznavanja težav ter postopki spremljanja, da se prepreči poslabšanje težav; poudarja, da je za to nujno treba vzpostaviti večstransko komunikacijo ter tesnejše sodelovanje med šolo, starši in voditelji skupnosti, pa tudi lokalna podporna omrežja, po potrebi ob sodelovanju šolskih mediatorjev;

23.  meni, da bi bilo treba glede na vpliv družine na izobraževalni in socialni razvoj učencev ponuditi svetovalne storitve za starše;

24.  poudarja, da je pogost razlog za neuspeh pri otrocih in mladih neprilagojenost šolskih učnih načrtov življenjskim potrebam otrok in njihovim socialno pogojenim interesom; opozarja, da prevelika togost in ukalupljenost izobraževalnega sistema otežujeta prilagajanje dela posameznemu učencu ter preprečujeta povezovanje šolskega učenja z vsakdanjimi potrebami;

25.  se zavzema za boljše poklicno usmerjanje in visokokakovostne načrte za delovno prakso ter podpira kulturne in izobraževalne obiske in izmenjave, ki jih organizirajo šole, nenazadnje tudi stik s podjetništvom, da se demistificira poklicno življenje, s tem pa šolarjem zagotovi možnost ozaveščenih odločitev pri izbiri poklica; poudarja, da se morajo strokovnjaki za poklicno svetovanje ustrezno in stalno usposabljati, da lahko proaktivno sodelujejo z morebitnimi osipniki;

26.  priznava potrebo po jasnih politikah za vključevanje učencev in dijakov s senzorno invalidnostjo v običajne šole ter poziva države članice, naj opustijo politike na podlagi ločenega posebnega izobraževanja;

27.  znova poudarja ključno vlogo prostovoljnega sektorja pri spodbujanju socialnega vključevanja ter poziva države članice, naj kar najširše izkoristijo Evropsko prostovoljno službo kot dejavnik v osebnem, izobraževalnem in poklicnem razvoju;

28.  priporoča, naj šole oblikujejo mentorske sheme, da bodo šolarji prišli v stik zlasti z nekdanjimi učenci in dijaki njihove šole, kar bo omogočilo izmenjavo informacij o študijskih in poklicnih možnostih;

29.  priznava, da lahko ponavljanje razreda oz. letnika stigmatizira šolarje s slabim učnim uspehom ter ne vodi nujno k boljšim rezultatom; poudarja, da je omejevanje ponavljanja v državah članicah, kjer je močno razširjeno, in njegova zamenjava z individualno prožno podporo bolj učinkovit način reševanja šolskega osipa;

30.  poudarja, da lahko imajo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v strukturiranih učnih razmerah pozitiven učinek ter lahko spodbudijo motivacijo in učenje; predlaga, naj države članice spodbujajo in izboljšajo dostop šolarjev do IKT vse od začetka šolanja ter naj vzpostavijo programe usposabljanja za učitelje;

31.  ugotavlja, da lahko socialni in finančni pritisk na prikrajšane družine otroke sili k zgodnji opustitvi šolanja in vstopu na trg dela, da bi tako prispevali k družinskim prihodkom; da bi se zoperstavili temu problemu, poziva države članice, naj razmislijo o možnosti uvedbe finančne pomoči za tiste, ki jo potrebujejo, glede na premoženjsko stanje; poziva države članice, naj staršem, ki v prvih letih življenja svojih otrok le-tem namenjajo svojo ljubezen in čas ter s tem družbi zagotavljajo prihodnje koristi, finančno pomagajo in na ta način vlagajo v vse prevečkrat podcenjeni človeški kapital;

32.  predlaga, naj se uvedejo tudi drugi prerazporeditveni ukrepi, kot so brezplačni šolski obroki, šolske knjige in osnovna ššportna oprema, da se zmanjša vpliv socialne neenakosti, pri čemer je treba hkrati obvladati nevarnosti stigmatizacije teh učencev;

33.  poudarja, da bi bilo treba invalidnim osebam nuditi dodatno podporo, s katero bi zmanjšali tveganje, da bi ti šolarji prezgodaj opustili šolanje, ter jim zagotovili pridobitev primerne kvalifikacije;

34.  poudarja ključni pomen javnega izobraževalnega sistema najvišje kakovosti, v katerem je izobraževanje brezplačno in dostopno vsakomur, odvija pa se v varnem in spodbudnem okolju;

35.  poziva k posebnim prizadevanjem za preprečevanje ustrahovanja in nasilja v šoli ter za obravnavo takih primerov;

36.  znova poudarja pomen povečevanja števila šolarjev, ki končajo prvi del srednjega izobraževanja, ter s tem doseganja osnovne poklicne usposobljenosti;

Porazdelitev odgovornosti

37.  poudarja, da lahko številni akterji ukrepajo za preprečitev prezgodnje opustitve šolanja; poudarja, da to niso samo starši in vsi nosilci izobraževanja, ampak tudi javni organi, tako na nacionalni kot lokalni ravni, zato poziva k tesnejšemu sodelovanju med njimi ter k sodelovanju z lokalnimi zdravstvenimi in socialnimi službami; ugotavlja, da je lahko skupen pristop učinkovit pri pomoči zadevnim posameznikom, da premagajo številne ovire na poti k izobrazbi in zaposlovanju; v zvezi s tem poudarja pomen štipendij, ki otrokom iz prikrajšanih okolij zagotavljajo enake možnosti, kot jih imajo ostali;

38.  spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe za boj proti stereotipom, ki jih imajo ljudje iz najbolj prikrajšanih socialno-kulturnih okolij, zaradi katerih se že v zgodnji fazi šolanja usmerjajo v kratke programe poklicnega usposabljanja, ne glede na otrokove izobraževalne dosežke;

39.  predlaga, naj strategije boja proti šolskemu osipu izhajajo iz analize glavnih vzrokov šolskega osipa, ki naj jih usmerjajo ustrezni organi na lokalni in regionalni ravni, vključujejo pa naj različne skupine učencev, šol, regij in občin;

40.  poudarja, da je treba okrepiti posebni odnos med starši in otroki, saj je bistvenega pomena za razvoj in prihodnjo stabilnost otrok ter njihov gladek prehod skozi šolanje; poudarja, da spremljanje otroka v njegovi najzgodnejši dobi razvoja družbi prinaša dodano vrednost in omogoča zmanjšanje stroškov, ki nastanejo zaradi mladoletniškega prestopništva, kriminala, depresije in drugih težav, ki izhajajo iz izgube stabilnosti otrok, kar jih pripravi do tega, da pustijo šolo;

41.  poudarja, da morajo biti mladi, vključno s tistimi, ki prezgodaj opustijo šolanje, vključeni v razprave o oblikovanju in izvajanju politik in programov za preprečevanje šolskega osipa; ugotavlja, da lahko dejavna udeležba, na primer prek svetov učencev in dijakov, šolarje motivira, saj krepi njihov občutek vključenosti v razprave, ki zadevajo vprašanje njihovega šolskega uspeha;

42.  poudarja, da je treba podrobno preučiti učinkovitost sedanjih nacionalnih strategij kot morebitni vir informacij za izmenjavo izkušenj in najboljših praks med državami članicami;

43.  predlaga, naj države članice poskrbijo, da bodo starši odgovorni za izobraževanje svojih otrok do njihovega 18. rojstnega dne, ter tako podaljšajo obvezno šolanje otrok za dve leti, in sicer s 16. na 18. rojstni dan ali do zaključka srednjega izobraževanja;

44.  priznava, da je opredeljevanje različnih vrst pomoči, ki jo nudijo različni akterji v državah članicah, lahko težavno, vendar ga je treba spodbujati z namenom izmenjave dobrih praks; poudarja, da je potrebna boljša usklajenost med različnimi službami v EU ter med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi v samih državah članicah;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in razvijajo politike, ki bodo omogočile zgodnje odkrivanje šolarjev, pri katerih je opustitev šolanja najverjetnejša;

46.  ugotavlja, da usmerjena visoko kakovostna vzgoje in varstvo v zgodnjem otroštvu, ki ju zagotavljajo usposobljeni strokovnjaki, zmanjšuje šolski osip;

47.  spodbuja države članice, naj vlagajo v usposabljanje učiteljev in strokovno osebje v ustanovah za predšolsko vzgojo in na šoloobvezni ravni ter naj redno pregledujejo in posodabljajo izobraževalne sisteme in programe stalnega izpopolnjevanja znanja učiteljev; poudarja pomen varstva v šolskem okolju že od zgodnjega otroštva in predlaga, naj v šolah zaposlujejo pomožne učitelje za delo z učenci z učnimi težavami ter za pomoč učiteljem pri njihovem delu, pa tudi pomožno osebje, ki bo spremljalo šolanje invalidnih otrok v običajnem šolskem okolju ali v posebnih izobraževalnih strukturah, prilagojenih njihovi invalidnosti;

48.  opozarja, da je dopolnilna učna podpora v šolah za pomoč učencem z učnimi težavami nadvse pomembna, ter poudarja, da je treba učence, ki se čutijo zapuščene in odrinjene iz šolskega in družinskega okolja, spodbujati in jim nuditi oporo; poziva države članice, naj vlagajo v usposabljanje in socialno pomoč za starše, ki se odločijo ostati doma, da bi skrbeli za svoje otroke v prvih letih njihovega življenja;

49.  opominja države članice na obvezno predložitev nacionalnih akcijskih načrtov ter poziva Komisijo, naj Parlamentu v enem letu predstavi pregled, oceno in evalvacijo teh akcijskih načrtov;

50.  poudarja, da so pozitivni odnosi med učitelji in šolarji bistveni za vključitev mladih v učni proces; zato poziva države članice, naj vlagajo v ustrezno usposabljanje za učitelje, ki jim bo zagotavljalo potrebno znanje in veščine za pridobivanje in motiviranje učencev;

51.  poziva ustanove za usposabljanje učiteljev, naj oblikujejo programe za neprekinjen razvoj učiteljskih znanj, tako da bo delo s „tveganimi“ šolarji, pri katerih se kaže visoka stopnja izostajanja in nemotiviranost za učenje, vključeno v pedagoške, psihološke in didaktične dejavnosti, ter naj učiteljem in staršem dajo na voljo več didaktičnih priročnikov;

52.  opozarja, da je treba vzroke in simptome učnih težav pri otrocih reševati z izobraževalno interakcijsko terapijo ter ob pomoči izobraževalnih in učnih virov, da bi odpravili neuspeh pri izobraževanju in njegove posledice;

53.  priznava, da učitelji potrebujejo posebna socialna znanja in čas, prepoznajo in podprejo različne stile učenja, pa tudi svobodo in prostor, da v dogovoru s šolarji sprejmejo različne učne metode;

54.  ugotavlja, da je treba dijake čimbolj zgodaj seznanjati z vsemi zaposlitvenimi možnostmi, ki jih imajo na voljo, ter predlaga šolam in univerzam, naj sklepajo partnerstva z lokalnimi organi, organizacijami in združenji, da bodo lahko učenci, dijaki in študenti srečevali strokovnjake z različnih področij in tudi izvedeli več o podjetništvu;

55.  opozarja, da je za mlade pomembno učenje v skupinah in razredih primerne velikosti ter v spodbudnem in vključujočem učnem okolju;

56.  poudarja, da imajo tudi pogoste menjave razrednih učiteljev, uporaba šolskega sistema dveh hitrosti in slabo pripravljeni urniki škodljiv učinek na zmožnost učinkovitega učenja šolarjev ter spodbujajo negativen odnos do obveznega šolanja;

Različni učni pristopi

57.  priznava univerzalno pravico do vseživljenjskega učenja, ki ni samo formalno, ampak tudi neformalno in priložnostno;

58.  poziva države članice in regionalne organe, pristojne za področje izobraževanja, naj priznajo in validirajo neformalno in priložnostno pridobljeno znanje ter tako olajšajo vračanje ljudi v izobraževalni sistem;

59.  priznava koristi športa, kulturnih dejavnosti, prostovoljstva in dejavnega državljanstva pri zagotavljanju prostora za neformalno izobraževanje in vseživljenjsko učenje;

60.  poudarja, da so za učence pomembni različni načini pridobivanja izobrazbe, ki združujejo splošno izobraževanje in poklicno usposabljanje, ter je prepričan, da učencem največje možnosti za dostop do kakovostne zaposlitve zagotavlja ravno prava kombinacija obeh glede na njihovo starost in usmerjenost; v zvezi s tem opozarja na pomen spodbujanja povezav med izobraževalnim sistemom in poklicnim svetom, pa tudi med sistemi usposabljanja; poudarja tudi pomen možnosti učenja drugega evropskega jezika za pospeševanje mobilnosti mladih ter za spodbujanje mladih, da razvijejo interese in obete zunaj svojega ožjega okolja;

61.  poudarja dodano vrednost pobud in programov za starše, ki jim omogočajo izboljšanje izobrazbe s pristopom vseživljenjskega učenja, saj se s tem krepi tudi poučevanje in učenje z otroki v domačem krogu;

62.  poziva k posodabljanju šolskih virov, da bi izkoristili potencialne koristi digitaliziranih metod poučevanja, ter k posvečanju pozornosti kvalifikacijam, kot je znanje jezikov ali digitalna pismenost, ki so nujne za delovna mesta prihodnosti;

63.  poziva države članice, naj upoštevajo zahteve trga dela in sprejmejo ukrepe za izboljšanje statusa poklicnih kvalifikacij, hkrati pa okrepijo sodelovanje med ustanovami za poklicno izobraževanje in podjetji, tako da jih bo družba sprejemala kot ustrezno možnost za učence in dijake različnih nadarjenosti;

64.  poudarja, da mora biti načelo „učenje za znanje“ temelj vseh šolskih programov; ugotavlja, da so aktivne učne metode bistvenega pomena za to, da se mlade pritegne k učnemu procesu in spodbudi k širjenju svojega znanja, ter za povečanje njihove motivacije in izboljšanje njihovih rezultatov predlaga vključevanje novih tehnoloških aplikacij, kot so tiste, ki jih ponuja internet stvari;

65.  poudarja pomen razvijanja in spodbujanja dejavnosti zunaj izobraževalnega sistema; meni, da lahko dostop za vse do izvenšolskih dejavnosti, bodisi športnih, kulturnih ali zgolj prostočasnih, zmanjša stopnji izostajanja iz pouka in šolskega osipa, hkrati pa je zelo pomemben za otrokov razvoj;

66.  poudarja, da bi bilo treba izvenšolske dejavnosti razvijati v šolah, saj to pomaga ustvarjati pozitivno podobo šolskega okolja; priznava, da je zagotavljanje spodbud učencem za obiskovanje šole eden izmed načinov za preprečevanje šolskega osipa;

67.  priznava vlogo mladinskih organizacij pri preprečevanju šolskega osipa z zagotavljanjem neformalnega izobraževanja, saj mladi s tem pridobijo pomembna znanja, občutek odgovornosti in večje samospoštovanje;

68.  priznava, da je v vseh državah članicah EU redkost, da vsi šolarji dosežejo zadostno stopnjo bralne in računske pismenosti, kar prispeva k šolskemu osipu; poudarja, da si morajo države članice nujno zastaviti cilje, s pomočjo katerih bodo zagotovile, da bodo ob zaključku osnovne šole vsi učenci sposobni brati, pisati in računati na ravni, primerni za njihovo starost; meni tudi, da morajo države članice poleg tega razviti sheme bralne in računske pismenosti, s pomočjo katerih bodo učencem, ki teh osnovnih veščin niso v zadostni meri usvojili med formalnim izobraževanjem, omogočile, da to čim hitreje nadoknadijo;

'Druga priložnost„

69.  poziva države članice, naj poiščejo načine za ponovno vključitev učencev, ki so zgodaj zapustili šolo, v šolski sistem z izvajanjem ustreznih programov, na primer šole za „drugo priložnost“, ki ponujajo prilagojeno učno okolje in mladim pomagajo, da si povrnejo zaupanje vase in v svoje učne sposobnosti;

70.  ugotavlja, da je treba storiti vse potrebno, da bodo te ukrepe za ponovno vključitev izkoristili prav tisti učenci, ki so najbolj potrebni pomoči, in sicer z odkrivanjem in spremljanjem takšnih učencev, ozaveščanjem in merjenjem rezultatov;

71.  poudarja, da najvišjo stopnjo ponovne vključitve dosegajo programi, ki se prilagajajo individualnim potrebam osipnikov; poziva izobraževalne ustanove, naj pri pripravi programov za posameznike spoštujejo njihove potrebe in pravice;

72.  poudarja, da je treba na lokalni ravni organizirati dejavnosti, s katerimi bi ljudi spodbudili k vrnitvi v šolo in vzpostavili ugodno okolje za tiste, ki so predčasno opustili šolanje in ga nameravajo nadaljevati;

73.  ugotavlja, da je bilo v državah članicah opravljenih zelo malo evalvacij različnih ukrepov za ponovno vključitev; zato poziva države članice, naj spremljajo in ocenjujejo programe ponovnega vključevanja ter opredelijo cilje za njihovo izboljšanje;

74.  poudarja, da je treba preučiti pojav ponavljanja letnika in njegov vpliv na šolski osip, pri čemer poudarja pomen individualnih programov za posamezne učence;

75.  poziva države članice, naj ustanovijo več šol za drugo priložnost, izboljšajo vsebino njihovega učnega programa, gradivo in tehnično opremo ter povečajo zmogljivosti razpoložljivih učiteljev, saj se te šole kažejo kot pomembno orodje za ponovno vključevanje oseb, ki so padle skozi sito formalnega izobraževalnega sistema;

Izobraževalni sistem in zaposlovanje

76.  opozarja, da bi zmanjšanje deleža šolskega osipa na največ 10 % in s tem uresničitev glavnega cilja strategije Evropa 2020 vplivalo na zmanjšanje brezposelnosti med mladimi in na stopnjo zaposlenosti, saj je trenutno 52 % osipnikov brezposelnih, po akademskih ocenah pa se bo v prihodnjih letih število delovnih mest za nizko kvalificirane ali nekvalificirane delavce še zmanjšalo; opozarja, da bi lahko že zgolj z zmanjšanjem tega deleža za 1 % pridobili 500.000 potencialnih kvalificiranih delavcev;

77.  meni, da je zgodnja opustitev šolanja za mlade zamujena življenjska priložnost, za Evropsko unijo kot celoto pa izguba družbenega in gospodarskega potenciala; poudarja, da si poleg posledic sedanjih demografskih sprememb evropske države ne morejo privoščiti še velike izgube talentov ter da je treba to problematiko obravnavati z vidika trga dela in stopnje konkurenčnosti v EU, ki bosta dajala prednost imetnikom visoke izobrazbe; opozarja, da bo izboljšanje pridobljene izobrazbe pomagalo obrniti ta trend, saj bo višja raven znanja in spretnosti prispevala k „pametni rasti“, odpravljanje enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za brezposelnost in revščino pa bo omogočilo „vključujočo rast“;

78.  opozarja na povezavo med šolskim osipom in brezposelnostjo mladih; ugotavlja, da je bila v letu 2009 več kot polovica osipnikov v EU brezposelnih ter da lahko šolski osip vodi v prekomerno odvisnost od nestalne zaposlitve, prav tako pa lahko poveča problem strukturne brezposelnosti v širši populaciji;

79.  ugotavlja, da je pri osipnikih manj verjetno, da se bodo dejavno lotili socialnega in gospodarskega podjetništva, to pa ima negativne posledice za gospodarstvo in družbo;

80.  poudarja pomen boja proti šolskemu osipu, nenazadnje zaradi demografskih teženj v EU;

81.  ugotavlja, da dolgoročne gospodarske in socialne posledice šolskega osipa precej povečujejo tveganje za revščino, boj proti njemu pa je način za preprečevanje socialne izključenosti mladih; zato meni, da je zmanjšanje števila osipnikov poglavitni ukrep za uresničitev cilja, ki ga vsebujejo strategije na nacionalni in evropski ravni, namreč da se število ljudi na pragu revščine zmanjša za najmanj 20 milijonov, ter poziva države članice, naj ne znižajo predpisane starosti ob zaključku obveznega šolanja;

82.  poziva delodajalce, naj po možnosti z izvajanjem politik notranjega upravljanja za združevanje študija in dela mlade delavce, ki niso zaključili srednjega izobraževanja, spodbujajo k temu, da pridobijo zaključno spričevalo; v zvezi s tem opozarja, da je učence treba spodbujati k udeležbi v programu Leonardo da Vinci;

83.  zato poziva države članice, naj v najkrajšem času oblikujejo politike, ki bodo ustvarjale nova delovna mesta na podlagi novih znanj;

84.  poudarja, da je treba izobraževalne sisteme prilagoditi, da bodo zadostili zahtevam na trgu dela; poudarja, da morajo učenci pridobiti vrsto različnih sposobnosti, kot so ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, splošne spretnosti ter zmožnost hitrega in prožnega prilagajanja spreminjajočim se pogojem in zahtevam, saj se bo v prihodnje redko možno zaposliti v enem samem sektorju za celo delovno obdobje;

85.  poziva države članice, naj ob pomoči Komisije ravnajo učinkovito, da bodo zaznale pojav mladih, ki se ne izobražujejo, ne usposabljajo in niso zaposleni (NEET), ter proti temu ukrepale;

86.  predlaga širitev možnosti pripravništva v podjetjih vzporedno s šolanjem;

87.  poudarja, da morajo države članice še naprej izboljševati sisteme izobraževanja in usposabljanja, da bi bolje uskladile potrebe posameznika in trga dela, tudi z odpravljanjem težav pri osnovnih veščinah (bralna in računska pismenost), spodbujanjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter z ukrepi za lažji prehod od šolanja na trg dela;

88.  ugotavlja, da dečki pogosteje zgodaj opustijo šolanje, kar je nevarno za nastanek nižjega sloja mladih, brezposelnih moških z malo ali nič izobrazbe ter slabimi možnostmi za vključitev na trg dela ter v družbo na splošno; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo dečkom s težavami pri prilagajanju na šolsko okolje, ter naj ne znižujejo predpisane starosti ob zaključku obveznega šolanja;

89.  glede na to, da je kratkoročna in negotova zaposlitev pogostejša pri osebah z nizko izobrazbo, poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prizadevanja za vrnitev osipnikov na trg dela usklajena s programi dodatnega usposabljanja, da bi izboljšali njihove prihodnje zaposlitvene možnosti;

90.  opozarja, da je nujno treba vlagati v spremembe programov in posodabljanje poklicnega usposabljanja za ponovno vključitev mladih, ki so opustili šolanje, na trg dela;

91.  poudarja, da je treba nadgraditi znanja, pridobljene pri tehničnem poklicnem usposabljanju, ter ponudbo specializacij bolj učinkovito prilagoditi zahtevam na trgu dela, saj je povezovanje izobraževanja z zaposlitvijo bistveno za zmanjšanje šolskega osipa;

92.  meni, da je treba v boju proti šolskemu osipu izobraževalno politiko povezati s politikami za spodbujanje gospodarskega okrevanja, ustvarjanje stalnih delovnih mest ter preprečevanje opustitve šolanja, kratkoročne in negotove zaposlitve ter bega možganov;

93.  se zavzema za zgodnje učenje novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter tehnologij za učenje jezikov, saj so to učinkovita sredstva komuniciranja, ki jih mladi hitro obvladajo;

Politika EU

94.  pozdravlja predlog Komisije za priporočilo Sveta o politikah za zmanjševanje šolskega osipa, ki predlaga okvir za celostno politiko na tem področju, analizo vzrokov za osip na nacionalni in lokalni ravni v vseh državah članicah, oceno učinkovitosti obstoječih ukrepov ter vključitev politik preprečevanja, intervencijskega ukrepanja in nadomestnih ukrepov za boj proti temu pojavu;

95.  meni, da bi lahko evropski okvir celostnih strategij za zmanjšanje šolskega osipa ob spoštovanju načela subsidiarnosti državam članicam dal koristno vodilo za pravi pristop k nadgradnji obstoječih politik in pripravi njihovih nacionalnih programov reform;

96.  svari pred škodljivim vplivom morebitnega zmanjšanja javnih izdatkov za izobraževanje zaradi gospodarske krize in varčevalnih proračunskih politik v državah članicah, saj bo to še povečalo število osipnikov v EU;

97.  poudarja, da bi lahko z višjimi finančnimi vložki za boj proti šolskemu osipu dolgoročno dosegli, da mladi ne bi bili odvisni od sistemov socialne varnosti;

98.  podpira za predlagani pilotni projekt o mladih v okviru proračuna EU za leto 2012, katerega cilje je zagotoviti vključitev mladih in zlasti osipnikov na trg dela;

99.  se zavzema, da bi bila sredstva strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, namensko, učinkovito in usklajeno dodeljena za izvajanje strategij za mlade, predvsem osipnike, s čimer bi spodbudili njihovo boljšo socialno vključenost prek posebnih programov v vsaki državi članici, zagotovili kakovostno izobraževanje za vse in preprečili šolski osip in izostajanje od pouka;

100.  ugotavlja, da se problematika šolskega osipa med državami in tudi regijami zelo razlikuje ter da ni univerzalne rešitve zanjo;

101.  pozdravlja in podpira načrte glede socialnega „kartiranja“ osipnikov z zbiranjem podatkov iz vseh držav članic; poziva Komisijo, naj podpre to pobudo;

102.  poziva države članice, naj ob ustreznem upoštevanju zahtev glede varstva podatkov poglobljeno preučijo problematiko šolskega osipa ter opredelijo temeljne razloge na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

103.  vendar ugotavlja, da morajo za preučitev temeljnih razlogov za šolski osip države članice posredovati več izčrpnih, trdnih in jasnih podatkov;

104.  poziva, naj se programu EU za vseživljenjsko učenje namenijo večja sredstva in zagotovi njegova boljša dostopnost, da bo mogoče povečati mobilnost učencev in učiteljev, okrepiti izmenjavo dobre prakse in prispevati k izboljšanju učnih metod; poziva k učinkovitejši uporabi finančnih sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije za izvajanje ukrepov preprečevanja izostajanja od pouka;

105.  poudarja pomen programa vseživljenjskega učenja in njegovih štirih podprogramov Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundtvig, ter da ima zlasti Comenius ključno vlogo pri boju proti šolskemu osipu;

106.  poziva Komisijo, naj spodbuja prepoznavnost akcijskega programa Comenius v smislu mobilnosti posameznih učencev, ki lahko prispeva k zmanjšanju šolskega osipa;

o
o   o

107.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 327, 24.11.2006, str. 45. (2) UL C 319, 13.12.2008, str. 20. (3) UL C 119, 28.5.2009, str. 2. (4) UL C 301, 11.12.2009, str. 5. (5) UL C 135, 26.5.2010, str. 2. (6) UL C 250 E, 25.10.2007, str. 102. (7) UL C 41 E, 19.2.2009, str. 24. (8) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 12. (9) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 8. (10) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 21. (11) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0092. (12) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0231.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor, o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (PE-CONS 00059/2011 – C7-0379/2011 – 2010/0059(COD))

P7_TA(2011)0532 A7-0403/2011

(Redni zakonodajni postopek: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor, in zadevnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije (PE-CONS 00059/2011 – C7–0379/2011),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2010)0102),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o stališču Sveta iz prve obravnave(3),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah stališča Sveta iz prve obravnave, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2011)0179),

–  ob upoštevanju stališča Sveta iz druge obravnave,

–  ob upoštevanju člena 294(13) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 69 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A7-0403/2011),

1.  odobri skupno besedilo;

2.  izjavlja, da je v duhu kompromisa pripravljen sprejeti kompromisni sveženj, saj je preostanek trajanja sedanjih instrumentov razmeroma kratek; obžaluje, da zaradi togosti Sveta ni bilo mogoče dodatno izboljšati besedila instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja/spremljevalni ukrepi za banane (DCI/BAM), zlasti glede vloge Parlamenta pri strateških odločitvah, pri katerih je enakopraven položaj obeh sozakonodajalcev bistvenega pomena; poudarja, da ta rezultat ne predstavlja precedensa za prihodnja pogajanja o zunanjih instrumentih za financiranje po letu 2013; izjavlja, da bo v skladu z merili iz člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije vztrajal pri uporabi delegiranih aktov, kadar koli gre za strateške politične odločitve o financiranju in načrtovanju v zvezi s temi instrumenti;

3.  potrdi skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji;

4.  upošteva izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

6.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko bo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta, skupaj z izjavami Parlamenta, Sveta in Komisije, da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Priloga k zakonodajni resoluciji

Izjava Komisije za program spremljevalnih ukrepov glede banan v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja

V tem konkretnem primeru spremljevalnih ukrepov glede banan ter ob upoštevanju utemeljitve in ciljev programa, kot so določeni v členu 17a instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, Evropska komisija potrjuje, da bo za določitev okvirnih zneskov za posamezno državo nepristransko in enotno uporabila metodologijo, ki upošteva pomen sektorja banan ter gospodarske in razvojne danosti vsake države upravičenke.

Komisija izjavlja, da namerava uporabiti metodologijo, ki bo približno enakomerno uravnotežila prvi dve merili, tretje merilo pa bo uporabljeno kot razvojni koeficient. Cilj te metodologije je v vseh državah upravičenkah dati enak pomen naslednjima dvema meriloma: obsegu trgovanja z bananami z Evropsko unijo in pomenu izvoza banan v Unijo za gospodarstvo vsake države upravičenke. Dodelitev sredstev se bo v skladu z razvojnimi cilji Unije, kot so določeni v Pogodbah in instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja, ravnala po relativni razvojni stopnji v korist držav z nižjimi razvojnimi stopnjami.

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi delegiranih aktov v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

Evropski parlament in Svet sta seznanjena s sporočilom Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (KOM(2011)0500(4)), zlasti v zvezi s predlagano uporabo delegiranih aktov v prihodnjih zunanjih finančnih instrumentih, in pričakujeta zakonodajne predloge, ki jih bosta ustrezno preučila.

(1) Sprejeta besedila z dne 21. oktobra 2010, P7_TA(2010)0382. (2) Sprejeta besedila z dne 3. februarja 2011, P7_TA(2011)0030. (3) UL C 7 E, 12.1.2011, str. 17. (4) Komisija v svojem sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (KOM(2011)0500) izjavlja, da:„Poleg tega bo prihodnja pravna podlaga za različne instrumente predlagala obsežno uporabo delegiranih aktov, kar bo omogočilo večjo prožnost pri upravljanju politik v obdobju financiranja, a bo pri tem upoštevala posebne pravice obeh vej zakonodajne oblasti.“In:„Ugotovljeno je bilo, da je treba izboljšati demokratično presojo zunanje pomoči. To se lahko doseže z uporabo delegiranih aktov skladno s členom 290 Pogodbe za nekatere vidike programov, s čimer bi bili sozakonodajalcema zagotovljeni enaki pogoji, načrtovanje pa bi bilo prožnejše. Predlaga se, naj se presoja evropskega razvojnega sklada uskladi z instrumentom za razvojno sodelovanje, vendar naj se upoštevajo posebnosti tega instrumenta.“

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1.decembra 2011 o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor, o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1934/2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (PE-CONS 00056/2011 – C7-0376/2011 – 2009/0059(COD))

P7_TA(2011)0533 A7-0401/2011

(Redni zakonodajni postopek: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor, in zadevnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije (PE-CONS 00056/2011 – C7-0376/2011),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0197),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o stališču Sveta iz prve obravnave(3),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah Evropskega parlamenta k stališču Sveta s prve obravnave (KOM(2011)0167),

–  ob upoštevanju stališča Sveta iz druge obravnave,

–  ob upoštevanju člena 294(13) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 69 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila delegacije v Spravnem odboru (A7-0401/2011),

1.  odobri skupno besedilo;

2.  potrjuje skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo k tej resoluciji;

3.  je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko bo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in po dogovoru z generalnim sekretarjem Sveta, skupaj z izjavami Parlamenta, Sveta in Komisije, uredi objavo v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Priloga k zakonodajni resoluciji

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi delegiranih aktov v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

Evropski parlament in Svet sta seznanjena s sporočilom Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (KOM(2011)0500(4)), zlasti v zvezi s predlagano uporabo delegiranih aktov v prihodnjih zunanjih finančnih instrumentih, in pričakujeta zakonodajne predloge, ki jih bosta ustrezno preučila.

Izjava Komisije o členu 16

Uredba obravnava vprašanje podpore vrsti specifičnih dejavnosti neuradne razvojne pomoči v državah, za katere se uporablja instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (Uredba (ES) št. 1905/2006). Uredba naj bi bila enkratna rešitev tega vprašanja.

Komisija ponovno potrjuje, da je izkoreninjenje revščine, vključno z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja, glavni cilj njenega razvojnega sodelovanja in zato ostaja prednostna naloga.

Opozarja, da bo referenčni finančni znesek, določen v členu 16, za države, naštete v Prilogi II, realiziran z uporabo namenskih proračunskih vrstic, namenjenih dejavnostim, ki niso povezane z uradno razvojno pomočjo.

Komisija poleg tega potrjuje, da namerava spoštovati referenčni finančni znesek, določen v členu 38 instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (Uredba (ES) št. 1905/2006) za obdobje 2007–2013, ter določbe iste uredbe v zvezi z izpolnjevanjem meril za uradno razvojno pomoč. Opozarja, da bo ta referenčni znesek na podlagi njenega trenutnega finančnega načrtovanja presežen leta 2013.

Komisija namerava v tem smislu predstaviti predloge proračunov, ki zagotavljajo napredek pri razvojni pomoči za Azijo in Latinsko Ameriko v okviru Uredbe (ES) št. 1905/2006 o instrumentu za razvojno sodelovanje v obdobju do leta 2013 in pri tem ne vplivajo na sedanje predvidene zneske za uradno razvojno pomoč v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in proračuna EU na splošno.

(1) Sprejeta besedila z dne 21. oktobra 2010, P7_TA(2010)0381. (2) Sprejeta besedila z dne 3. februarja 2011, P7_TA(2011)0033. (3) UL C 7 E, 12.1.2011, str. 1. (4) Komisija v svojem sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (KOM(2011)0500) izjavlja, da: „Poleg tega bo prihodnja pravna podlaga za različne instrumente predlagala obsežno uporabo delegiranih aktov, kar bo omogočilo večjo prožnost pri upravljanju politik v obdobju financiranja, a bo pri tem upoštevala posebne pravice obeh vej zakonodajne oblasti.“ In: „Ugotovljeno je bilo, da je treba izboljšati demokratično presojo zunanje pomoči. To se lahko doseže z uporabo delegiranih aktov skladno s členom 290 Pogodbe za nekatere vidike programov, s čimer bi bili sozakonodajalcema zagotovljeni enaki pogoji, načrtovanje pa bi bilo prožnejše. Predlaga se, naj se presoja evropskega razvojnega sklada uskladi z instrumentom za razvojno sodelovanje, vendar naj se upoštevajo posebnosti tega instrumenta.“

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor, o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1889/2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (PE-CONS 00058/2011 – C7-0378/2011 – 2009/0060B(COD))

P7_TA(2011)0534 A7-0404/2011

(Redni zakonodajni postopek: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor, in zadevne izjave Parlamenta in Sveta (PE-CONS 00058/2011 – C7-0378/2011),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2009)0194),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o stališču Sveta iz prve obravnave(3),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah Evropskega parlamenta k stališču Sveta s prve obravnave (KOM(2011)0170),

–  ob upoštevanju stališča Sveta iz druge obravnave,

–  ob upoštevanju člena 294(13) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 69 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila delegacije v Spravnem odboru (A7-0404/2011),

1.  odobri skupno besedilo;

2.  potrdi skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo k tej resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko bo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in po dogovoru z generalnim sekretarjem Sveta, skupaj z izjavo Parlamenta in Sveta, uredi objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Priloga k zakonodajni resoluciji

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi delegiranih aktov v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

Evropski parlament in Svet sta seznanjena s sporočilom Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (KOM(2011)0500(4)), zlasti v zvezi s predlagano uporabo delegiranih aktov v prihodnjih zunanjih finančnih instrumentih, in pričakujeta zakonodajne predloge, ki jih bosta ustrezno preučila.

(1) Sprejeta besedila z dne 21. oktobra 2010, P7_TA(2010)0380. (2) Sprejeta besedila z dne 3. februarja 2011, P7_TA(2011)0031. (3) UL C 7 E, 12.1.2011, str. 14. (4) Komisija v svojem sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (KOM(2011)0500) izjavlja, da: „Poleg tega bo prihodnja pravna podlaga za različne instrumente predlagala obsežno uporabo delegiranih aktov, kar bo omogočilo večjo prožnost pri upravljanju politik v obdobju financiranja, a bo pri tem upoštevala posebne pravice obeh vej zakonodajne oblasti.“ In: „Ugotovljeno je bilo, da je treba izboljšati demokratično presojo zunanje pomoči. To se lahko doseže z uporabo delegiranih aktov skladno s členom 290 Pogodbe za nekatere vidike programov, s čimer bi bili sozakonodajalcema zagotovljeni enaki pogoji, načrtovanje pa bi bilo prožnejše. Predlaga se, naj se presoja evropskega razvojnega sklada uskladi z instrumentom za razvojno sodelovanje, vendar naj se upoštevajo posebnosti tega instrumenta.“

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor, o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (PE-CONS 00057/2011 – C7-0377/2011 – 2009/0060A(COD))

P7_TA(2011)0535 A7-0402/2011

(Redni zakonodajni postopek: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor, in zadevne izjave Parlamenta in Sveta (PE-CONS 00057/2011 – C7-0377/2011),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0194),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(2) o stališču Sveta iz prve obravnave(3),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah stališča Sveta iz prve obravnave, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2011)0178),

–  ob upoštevanju stališča Sveta iz druge obravnave,

–  ob upoštevanju člena 294(13) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 69 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A7-0402/2011),

1.  odobri skupno besedilo;

2.  izjavlja, da je v duhu kompromisa pripravljen sprejeti kompromisni sveženj, saj je preostanek trajanja sedanjih instrumentov razmeroma kratek; obžaluje, da ni bilo mogoče dodatno izboljšati besedila instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja/spremljevalni ukrepi za banane (DCI/BAM), zlasti glede vloge Parlamenta pri strateških odločitvah, pri katerih je enakopraven položaj obeh sozakonodajalcev bistvenega pomena; poudarja, da ta rezultat ne predstavlja precedensa za prihodnja pogajanja o zunanjih instrumentih za financiranje po letu 2013; izjavlja, da bo v skladu z merili iz člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije vztrajal pri uporabi delegiranih aktov, kadar koli gre za strateške politične odločitve o financiranju in načrtovanju v zvezi s temi instrumenti;

3.  potrdi skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko bo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta, skupaj z izjavo Parlamenta in Sveta, da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Priloga k zakonodajni resoluciji

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi delegiranih aktov v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

Evropski parlament in Svet sta seznanjena s sporočilom Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (KOM(2011)0500(4)), zlasti v zvezi s predlagano uporabo delegiranih aktov v prihodnjih zunanjih finančnih instrumentih, in pričakujeta zakonodajne predloge, ki jih bosta ustrezno preučila.

(1) Sprejeta besedila z dne 21. oktobra 2010, P7_TA(2010)0379. (2) Sprejeta besedila z dne 3. februarja 2011, P7_TA(2011)0032. (3) UL C 7 E, 12.1.2011, str. 11. (4) Komisija v svojem sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (KOM(2011)0500) izjavlja, da: „Poleg tega bo prihodnja pravna podlaga za različne instrumente predlagala obsežno uporabo delegiranih aktov, kar bo omogočilo večjo prožnost pri upravljanju politik v obdobju financiranja, a bo pri tem upoštevala posebne pravice obeh vej zakonodajne oblasti.“ In: „Ugotovljeno je bilo, da je treba izboljšati demokratično presojo zunanje pomoči. To se lahko doseže z uporabo delegiranih aktov skladno s členom 290 Pogodbe za nekatere vidike programov, s čimer bi bili sozakonodajalcema zagotovljeni enaki pogoji, načrtovanje pa bi bilo prožnejše. Predlaga se, naj se presoja evropskega razvojnega sklada uskladi z instrumentom za razvojno sodelovanje, vendar naj se upoštevajo posebnosti tega instrumenta.“

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih poročilih v zvezi s cestnim prevozom blaga (prenovitev) (KOM(2010)0505 – C7-0286/2010 – 2010/0258(COD))

P7_TA(2011)0536 A7-0212/2011

(Redni zakonodajni postopek: prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0505),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0286/2010),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve Odboru za promet in turizem z dne 15. aprila 2011 v skladu s členom 87(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisne zaveze predstavnika Sveta z dne 28. oktobra 2011, da bo Svet odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 87 in člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A7-0212/2011),

A.  ker po mnenju posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, poleg tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.  sprejme v nadaljevanju podano stališče iz prve obravnave, ob upoštevanju priporočil posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 1. decembra 2011 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih poročilih v zvezi s cestnim prevozom blaga (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 70/2012.)

(1) UL C 77, 28.3.2002, str.1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1931/2006 v zvezi z vključitvijo območja Kaliningrada in določenih poljskih upravnih okrožij v obmejno območje (KOM(2011)0461 – C7-0213/2011 – 2011/0199(COD))

P7_TA(2011)0537 A7-0398/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2011)0461),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0213/2011),

–  ob upoštevanju drugega poročila o izvajanju in delovanju režima obmejnega prometa, uvedenega z Uredbo (ES) št. 1931/2006 (KOM(2011)0047),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0398/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 1. decembra 2011 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 1931/2006 v zvezi z vključitvijo Kaliningrajske oblasti in določenih poljskih upravnih okrožij v obmejno območje

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1342/2011.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji (14409/2011 – C7-0252/2011 – 2011/0805(NLE))

P7_TA(2011)0538 A7-0390/2011

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju prošnje Republike Hrvaške za članstvo v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet predložil v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji (14409/2011 – C7-0252/2011),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije (KOM(2011)0667),

–  ob upoštevanju osnutka Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji, Protokola in Sklepne listine,

–  ob upoštevanju členov 74c in 81 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0390/2011),

A.  ker so pogoji za sprejem države prosilke in spremembe, ki jih pristop pomeni, opredeljeni v osnutku Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji in ker bi moral biti Parlament zaprošen za mnenje o vseh vsebinskih spremembah osnutka pogodbe,

B.  ker mora Komisija natančno in objektivno spremljati nadaljnje priprave na pristop in hrvaškim oblastem pomagati pri izpolnjevanju zavez in obveznosti, ki so jih sprejele med pogajanji; ker mora Komisija Parlament redno obveščati o tem, v kolikšni meri hrvaške oblasti spoštujejo svoje zaveze, da bodo lahko v celoti prevzele obveznosti članstva po pristopu 1. julija 2013,

1.  odobri pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Hrvaške.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o prošnji Hrvaške za članstvo v Evropski uniji (2011/2191(INI))

P7_TA(2011)0539 A7-0389/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji ter protokola in sklepne listine,

–  ob upoštevanju prošnje za članstvo v Evropski uniji, ki jo je Republika Hrvaška vložila 21. februarja 2003,

–  ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 20. aprila 2004 o prošnji Republike Hrvaške za članstvo v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 3. oktobra 2005, da z Republiko Hrvaško začne pristopna pogajanja,

–  ob upoštevanju rednih poročil Komisije o napredku Hrvaške na poti do pristopa, ki zajemajo obdobje 2005–2011,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Komisije o reformah na Hrvaškem na področju pravosodja in temeljnih pravic z dne 2. marca 2011,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003 o državah zahodnega Balkana,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2011,

–  ob upoštevanju vseh svojih prejšnjih resolucij in poročil o napredku Hrvaške in procesu širitve,

–  ob upoštevanju vseh prejšnjih priporočil skupnega parlamentarnega odbora EU in Hrvaške,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za ustavne zadeve (A7-0389/2011),

A.  ker je Hrvaška dvajset let po razglasitvi svoje neodvisnosti in približno osem let po vložitvi prošnje za članstvo v EU dosegla zgodovinski mejnik v procesu vključevanja v EU, saj je uspešno zaključila pristopna pogajanja; ker dosežki Hrvaške zaslužijo brezpogojno priznanje;

B.  ker je pristopni proces znatno prispeval k preobrazbi Hrvaške v trdno in zrelo demokracijo, temelječo na evropskih vrednotah; ker obeti za pristop delujejo kot močna spodbuda za reforme, saj mobilizirajo različne akterje iz političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja; ker se morajo reformna prizadevanja nadaljevati tudi po koncu pristopnih pogajanj in po pristopu, da bodo lahko država in državljani v celoti izkoristili prednosti članstva v EU;

C.  ker bo članstvo Hrvaške okrepilo EU, obogatilo evropsko kulturo in dediščino ter pomembno prispevalo k ohranjanju verodostojnosti procesa širitve, hkrati pa bo dober primer, kako je mogoče z vestnim izvajanjem vseh sprejetih obveznosti doseči vse vnaprej opredeljene cilje;

D.  ker je v procesu pristopa bistveno, da se o vsaki državi odloča glede na njene dosežke, da hitrost pristopnih pogajanj narekuje dejansko izpolnjevanje københavnskih meril ter da se tudi dokončen datum pristopa določi glede na stopnjo izpolnjevanja teh meril;

E.  ker nenehne reforme in njihovo celovito izvajanje, med drugim na področjih sodstva in temeljnih pravic ter boja proti korupciji, ostajajo izjemno pomembne za krepitev pravne države v korist vseh hrvaških državljanov;

F.  ker dejanska sprava med različnimi narodi in vzpostavitev dobrososedskih odnosov veliko prispevata k pristnemu procesu evropske integracije; ker sta pregon vojnih zločinov ter ponovno vključevanje beguncev in razseljenih oseb temeljna elementa spravnega procesa;

G.  ker bo imel uspešen pristop Hrvaške širše evropske in regionalne posledice ter bo pozitivno spodbudil proces evropske integracije tako v EU kot v regiji zahodnega Balkana; ker je obet članstva v EU močna spodbuda za države kandidatke in potencialne kandidatke v regiji, ki so na poti k evropski integraciji, da bi si prizadevale za potrebne politične, gospodarske in zakonodajne reforme ter krepile mir, stabilnost in spravo na temelju dobrososedskih odnosov; ker bi morala EU utrditi evropske obete za sosede Hrvaške in te države nenehno spodbujati k izpolnjevanju njihovih obveznosti na poti k polnopravnemu članstvu v EU;

1.  pozdravlja zaključek pristopnih pogajanj s Hrvaško, s katerimi se je zaključilo skoraj šest let pogajanj in več let priprav, ki so bistveno spremenile družbenopolitični, gospodarski in kulturni obraz države; poudarja, da je treba ohraniti zagon pri reformah, in meni, da ta proces še ni končan, temveč bi se moral nadaljevati z enako močjo in trdim delom tudi po zaključku pogajanj in pristopu; je prepričan, da bodo pozitivni rezultati tega procesa okrepili podporo državljanov Hrvaške za članstvo v EU in njihovo zaupanje vanjo ter da bodo ljudi spodbudili k udeležbi na referendumu o EU in k podpori pristopne pogodbe; podpira podpis pristopne pogodbe in poziva države članice EU, naj pravočasno sklenejo njeno ratifikacijo; veseli se sprejetja parlamentarnih opazovalcev s Hrvaške;

2.  poudarja, da je v začasnih določbah pristopne pogodbe predvideno odstopanje od največjega števila sedežev v Evropskem parlamentu, ki je določeno v pogodbah, in sicer do konca parlamentarnega obdobja 2009–2014; je odločen, da v skladu s členom 14(2) PEU pravočasno pred volitvami leta 2014 predstavi svoj predlog sklepa o določitvi nove sestave Evropskega parlamenta; opozarja, da je treba v celoti upoštevati vse ustrezne institucionalne vidike pristopa;

3.  poudarja, da imata postopka za sprejetje pristopne pogodbe z Republiko Hrvaško in za sprejetje protokolov, ki jih zahtevata Irska in Češka republika, različni podlagi v pogodbah, in sicer člen 49 PEU za prvo oziroma člen 48 PEU za druge, zato jih pravno ni mogoče vključiti v en sam akt;

4.  je trdno prepričan, da je zaključek pristopnih pogajanj dokaz verodostojnosti procesa širitve EU; poudarja, da napredek na poti do članstva odraža dejstvo, da so obeti za članstvo še vedno spodbuda za politične in gospodarske reforme in da je evropska integracija sredstvo za spravo držav tudi zunaj meja EU;

5.  pričakuje, da bo Komisija objektivno spremljala nadaljnje priprave na pristop ter pomagala hrvaškim oblastem pri izpolnjevanju zavez in obveznosti, ki so jih sprejele med pogajanji; pozdravlja, da je v pristopni pogodbi omenjena udeležba civilne družbe v celotnem postopku spremljanja, in poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi to določbo in se temeljito posvetuje s predstavniki civilne družbe; meni, da je mogoče z mehanizmom za spremljanje pred pristopom zagotoviti Hrvaški dodatno podporo pri njenih nenehnih prizadevanjih za reforme; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pomoč iz instrumenta za predpristopno pomoč še naprej čim bolj ustrezna in učinkovita;

6.  poudarja, da se je treba osredotočiti predvsem na zaveze, dane na področju sodstva, notranjih zadev in temeljnih pravic – vključno z zaščito svobode medijev kot enega ključnih instrumentov demokracije, pa tudi z neprekinjenim izvajanjem pravosodnih reform in učinkovitostjo sodstva, nepristranskim obravnavanjem primerov vojnih zločinov, bojem proti korupciji, varstvom manjšin, upravljanjem meja, sodelovanjem policije, bojem proti organiziranemu kriminalu in pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah – ter na zaveze na področju politike konkurence, da bi se ustrezno prestrukturirala ladjedelniška in jeklarska industrija; meni, da mora Hrvaška pred pristopom doseči pozitivne rezultate na teh področjih;

7.  bo sledil postopku spremljanja in poziva Komisijo, naj ga še naprej redno obvešča o tem, v kakšnem obsegu hrvaške oblasti spoštujejo zaveze iz pristopne pogodbe, da bodo lahko s pristopom 1. julija 2013 v celoti prevzele vse obveznosti članstva; poziva hrvaške oblasti, naj pregledno in vključujoče izvajajo obveznosti in k temu pritegnejo hrvaški parlament in civilno družbo ter naj redno ocenjujejo napredovanje reform; si pridržuje pravico, da na Komisijo in hrvaške oblasti naslavlja priporočila skozi celotni postopek spremljanja;

8.  ob priznavanju dobrega napredka, doseženega na področju reforme sodstva, spodbuja Hrvaško, naj še naprej izvaja reforme sodstva v skladu s priporočili Komisije, saj je učinkovit, neodvisen in nepristranski pravosodni sistem pomemben za gospodarski razvoj in krepi zaupanje državljanov v pravno državo; poziva Hrvaško, naj se spoprime s preostalimi izzivi na tem področju, zlasti kar zadeva izboljšanje učinkovitosti sodstva in izvajanje določb o neodvisnosti, nepristranskosti in odgovornosti sodstva ter o objektivnih in na zaslugah utemeljenih merilih za imenovanje in napredovanje sodnikov;

9.  sicer pozdravlja odločenost Hrvaške v boju proti korupciji, a obenem meni, da je ena najpomembnejših prednostnih nalog boj proti korupciji na visoki ravni – v sodstvu, organih kazenskega pregona, javni upravi in v podjetjih v državni lasti – ki jo je treba odločno preganjati povsod, z doslednim izvajanjem zakonodaje in uspešnim kazenskim pregonom; ugotavlja, da je treba še okrepiti preglednost in integriteto v javni upravi in policiji; je prepričan, da je bistvenega pomena učinkovito izvajanje zakonodaje na področju javnih naročil, da se zagotovi preglednost v javnem sektorju, državljanom omogoči dostop do informacij o javni porabi in poveča preglednost financiranja strank;

10.  poziva hrvaške oblasti, naj dodatno okrepijo upravne zmogljivosti organov za boj proti korupciji, tudi z zgledovanjem po najboljši praksi EU, ter spodbujajo kulturo odgovornosti v politiki, javnem sektorju in sodstvu kot pogoj za izgradnjo in krepitev pravne države; poudarja, da so potrebna nenehna prizadevanja, da bi se izboljšali rezultati pri učinkovitem obravnavanju primerov organiziranega kriminala in korupcije ter da bi se okrepila zakonodaja, ki podjetjem, povezanim s kriminalnimi združbami, prepoveduje sodelovanje pri javnih naročilih; meni, da je pomembno nadaljnje reformiranje organov kazenskega pregona, da bi postali učinkoviti, uspešni, depolitizirani in spoštljivi do državljanskih pravic in svoboščin;

11.  spodbuja Hrvaško, naj okrepi svoja prizadevanja pri pregonu vojnih zločinov, naj izvaja novo strategijo za boj proti nekaznovanju, ki je ključna za zagotavljanje pravice in doseganje trajne sprave v regiji, ter naj se resno sooči s primeri nekaznovanosti, v katerih so bile žrtve srbske narodnosti ali so bili domnevni storilci pripadniki hrvaških varnostnih sil; poziva hrvaško vlado, naj – kot pomemben korak v boju proti nekaznovanosti – nameni ustrezna finančna sredstva in zagotovi popolno podporo hrvaškemu sodstvu, da se pospeši preiskovanje vojnih zločinov; poleg tega spodbuja hrvaške oblasti, naj še naprej dejavno sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in naj upoštevajo vsa preostala priporočila urada tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo; poziva Hrvaško in Srbijo, naj v celoti sodelujeta na področju pravosodja, zlasti kar zadeva kazenskopravni pregon vojnih zločinov;

12.  poziva vlado, naj dodatno spodbuja in učinkovito olajša vračanje beguncev in razseljenih oseb, pri čemer naj bo posebej pozorna na položaj povratnikov srbske narodnostni, ter naj izboljša njihove življenjske in delovne pogoje; poziva hrvaške oblasti, naj še naprej začenjajo s projekti družbene in gospodarske oživitve za ranljive skupine, zlasti za begunce, ter naj poiščejo učinkovite in trajnostne poti za izvajanje ukrepov na stanovanjskem področju in pri zaposlovanju, in sicer na način, ki bo skladen z drugimi socialnimi programi in programi zaposlovanja; pričakuje, da bodo vse države v tej regiji izvajale politiko brez predsodkov na področju vračanja beguncev;

13.  pozdravlja dosežen napredek na področju pravic žensk in enakosti spolov; kljub temu je zaskrbljen, ker so ženske še naprej daleč premalo zastopane v organih odločanja na gospodarskem in političnem področju; poziva hrvaške oblasti, naj nemudoma zagotovijo dokončno izvajanje zakona o enakosti spolov, bolj aktivno spodbujajo udeležbo žensk v politiki, okrepijo položaj žensk na trgu dela in uvedejo načelo enakega plačila;

14.  podpira prizadevanja za spodbujanje vzdušja strpnosti v državi; spodbuja hrvaške oblasti, naj si še naprej prizadevajo za boj proti vsem oblikam diskriminacije, naj izvajajo zakonodajo proti diskriminaciji ter odločno obravnavajo primere zločinov iz sovraštva, sovražnega govora, rasističnih groženj in nestrpnosti do etničnih in LGBT manjšin; nadalje poziva Hrvaško, naj še naprej ravna v duhu strpnosti in sprejme ustrezne ukrepe za zaščito tistih, ki so še vedno lahko žrtve groženj ali ustrahovanja;

15.  je močno zaskrbljen zaradi nasilja nad udeleženci parade ponosa lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) v Splitu 11. junija 2011 in zaradi nezmožnosti hrvaških oblasti, da bi zaščitile udeležence; poziva hrvaške oblasti, naj temeljito raziščejo storjena kazniva dejanja in kazensko preganjajo storilce ter oblikujejo strategije za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnosti; poziva hrvaške oblasti, naj čim prej sprejmejo in izvajajo akcijski načrt za boj proti homofobiji;

16.  poziva hrvaške oblasti, naj nadaljujejo z bojem proti trgovini z ljudmi;

17.  spodbuja Hrvaško, naj dodatno okrepi pravice delavcev in sindikatov, socialni dialog v procesu odločanja in v oblikovanju politik ter naj spodbuja izgradnjo zmogljivosti za socialne partnerje, tudi z nadaljnjo krepitvijo ekonomskega in socialnega sveta;

18.  priznava, da je svoboda izražanja zagotovljena v hrvaški zakonodaji in se na splošno tudi spoštuje; spodbuja hrvaške oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe za zagotavljanje neodvisnosti in strokovnosti medijev; poziva hrvaške oblasti, naj še naprej izkazujejo svojo zavezanost zagotavljanju, da politika ne bi posegala v delovanje medijev in da bi regulativni organi delovali neodvisno;

19.  poziva Hrvaško, naj glede na obstoječe gospodarske težave nadaljuje s strukturnimi reformami gospodarstva, naj spodbuja zaposlovanje z oživitvijo trga dela in naj se zavzema za fiskalno konsolidacijo, da bi okrepila konkurenčnost ter tako omogočila, da država dohiti države članice in izkoristi vse prednosti pristopa k EU; šteje za pomembno, da oživitev gospodarstva spremlja okoljska modernizacija, tudi z izboljšanjem energetske učinkovitosti, okrepitvijo politik na področju obnovljivih virov energije ter z usklajevanjem politike prostorskega razvoja in energetske politike; spodbuja vlado, naj izboljša splošno poslovno okolje, naj nameni posebno pozornost malim in srednjim podjetjem ter naj si še naprej prizadeva za reformo hrvaškega socialnega sistema, da bi zagotovila vzdržnost javnih financ; poziva hrvaške oblasti, naj poskrbijo za večjo preglednost procesa prostorskega razvoja ter naj v celoti upoštevajo javni interes in okoljske standarde;

20.  poziva države članice, naj uporabijo sklepe o prehodnih določbah glede dostopa hrvaških delavcev do njihovih trgov dela na podlagi dejanskih informacij in zgolj v razmerah resnih motenj na nacionalnem trgu dela;

21.  poziva države članice, ki želijo izvajati prehodna obdobja in omejiti prost dostop do svojih trgov dela, naj Komisijo obvestijo o številu delavcev, ki jih pričakujejo na svojem ozemlju;

22.  opozarja, da je treba med prihodnjimi pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in v odločitvah glede sistema lastnih sredstev Unije celovito obravnavati finančne posledice širitve;

23.  poziva vse udeležene strani, naj Hrvaško v največji možni meri – v njeni vlogi države pristopnice – pritegnejo k vsem izmenjavam mnenj in pogajanjem o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; je prepričan, da bi morali hrvaški opazovalci v Evropskem parlamentu, predstavniki v Svetu in opazovalci v Odboru regij izkoristiti priložnost, da bi širili svojo vizijo Unije in prispevali k oblikovanju proračuna in prednostnih nalog EU za obdobje do leta 2020;

24.  je seznanjen s stališčem EU o finančnih in proračunskih določbah, ki so bile opredeljene na konferenci o pristopu Hrvaške in temeljijo na datumu pristopa 1. julija 2013; ugotavlja, da bi zahtevana finančna sredstva za pristop Hrvaške, po proračunskih razdelkih in podrazdelkih, za zadnje polletje zadnjega proračunskega leta sedanjega večletnega finančnega okvira znatno povečala odhodke proračuna EU; ugotavlja, da bodo finančna sredstva za Hrvaško, rezervirana v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, precej zmanjšana glede na prvotno predvidene zneske za leto 2013, kar bo nekoliko izravnalo neto učinek na proračun EU;

25.  je seznanjen s stališčem Coreperja, da se celotna raven odhodkov za proračunsko leto 2013 ne bi smela spremeniti, vseeno pa opozarja, da se ob predstavitvi, med pogajanji in pri sprejemu veljavnega večletnega finančnega okvira leta 2006 ni upoštevalo morebitnega pristopa Hrvaške v času njegove veljavnosti;

26.  zato poziva Komisijo, naj v začetku leta 2012 po podpisu pristopne pogodbe decembra 2011, kot je bilo načrtovano in kot določa točka 29 medinstitucionalnega sporazuma, predlaga revizijo večletnega finančnega okvira za proračunsko leto 2013, da se prepreči položaj, ko bi se pristop Hrvaške financiral s prerazporeditvami;

27.  spodbuja hrvaške oblasti, glede na še vedno prisotne slabosti v upravni zmogljivosti ustreznih hrvaških institucij, naj dodatno okrepijo upravne strukture in institucionalne zmogljivosti, potrebne za dobro izvajanje skupnega pravnega reda, da bo država po pristopu kar najbolje izkoristila prednosti članstva v EU;

28.  pozdravlja sprejetje izjave o spodbujanju evropskih vrednot v jugovzhodni Evropi, ki jo je hrvaška vlada sprejela julija 2011; poziva Hrvaško, naj se še naprej zavzema za širitev EU in spodbujanje evropskih vrednot miru, blaginje, svobode, pravne države, demokracije in socialnega tržnega gospodarstva v regiji; spodbuja Hrvaško, naj še naprej krepi dobrososedske odnose, naj ostane pomemben in dejaven zagovornik regionalnega sodelovanja na vseh ravneh ter naj ohrani zavezanost prenašanju prizadevanj za spravo v praktične ukrepe, ki prinašajo koristi z gospodarskega, socialnega in človeškega vidika za vse državljane regije;

29.  poziva, naj se po celotnem zahodnem Balkanu v okviru programov, ki imajo več upravičencev, poveča uporaba finančnih instrumentov v podporo malim in srednjim podjetjem, razvoju infrastrukture in poslovnega okolja; ugotavlja, da je regionalno sodelovanje izjemnega pomena za gospodarski razvoj sosednjih držav Hrvaške in za plodovito sodelovanje z njimi;

30.  poziva k napredku pri reševanju odprtih dvostranskih vprašanj s sosednjimi državami, zlasti s Srbijo, predvsem kar zadeva določitev meje, pogrešane osebe, vračanje premoženja in begunce, ter je trdno prepričan, da odprta vprašanja dvostranske narave sicer ne bi smela zaustaviti procesa pristopa držav kandidatk in potencialnih kandidatk z zahodnega Balkana k EU, na splošno pa bi jih bilo treba rešiti pred pristopom in zato pozdravlja temu namenjeno izjavo hrvaškega parlamenta z dne 21. oktobra 2011;

31.  meni, da je uspeh pristopa v veliki meri odvisen od podpore in predanosti državljanov, spodbuja hrvaške oblasti in civilno družbo, naj s pomočjo Komisije sprožijo obsežno in objektivno kampanjo obveščanja o obveznostih, posledicah in prednostih, ki izhajajo iz pristopa k EU, da bodo hrvaški državljani v celoti seznanjeni s svojo izbiro na referendumu ter da bodo lahko evropski projekt prepoznali tudi kot svoj projekt;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Hrvaške.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta glede kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v primeru finančnih interesov in navzkrižja interesov (2011/2174(REG))

P7_TA(2011)0540 A7-0386/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 31. avgusta 2011,

–  ob upoštevanju priporočila delovne skupine predsedstva o kodeksih ravnanja članom konference predsednikov in predsedstva o kodeksu ravnanja poslancev Evropskega parlamenta, ki ju je predsedstvo odobrilo dne 6. julija 2011, konferenca predsednikov pa dne 7. julija 2011,

–  ob upoštevanju Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 211, 212 in 215 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0386/2011),

1.  sklene spremeniti Poslovnik, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj v skladu s tem prilagodi Prilogo X Poslovnika, pri čemer naj navede povezavo med vsebovanimi sklicevanji na Prilogo I in ustrezajočimi določbami iz Priloge I, kakor se spremeni v skladu s tem sklepom;

3.  sklene, da navedene spremembe začnejo veljati dne 1. januarja 2012;

4.  ugotavlja, da zaradi preoblikovanja organov Parlamenta na polovici zakonodajnega obdobja v skladu s Poslovnikom, pred koncem januarja 2012 ne bo mogoče ustanoviti posvetovalnega odbora iz člena 7 kodeksa ravnanja iz Priloge I Poslovnika, kakor se spremeni v skladu s tem sklepom; zato sklene, da bodo poslanci imeli 90 dni po začetku veljavnosti kodeksa ravnanja, da predložijo izjavo o finančnih interesih iz člena 4 tega kodeksa, in da bodo izjave, predložene na podlagi določb Poslovnika, ki veljajo ob sprejetju tega sklepa, ostale veljavne do poteka navedenega roka; poleg tega sklene, da se bodo te določbe uporabljale tudi za katerega koli poslanca, ki bo nastopil svoj mandat v tem obdobju;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep v vednost posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom držav članic.

Veljavno besedilo   Sprememba Sprememba 1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev, ki so priložena temu poslovniku. 1.  Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev v skladu s členom 232 Pogodbe o delovanju Evropske unije in se priloži temu poslovniku. Sprememba 2 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 19 Konferenca predsednikov lahko s tripetinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo najmanj tri politične skupine, Parlamentu predlaga prenehanje mandata predsednika, podpredsednika, kvestorja, predsednika ali podpredsednika odbora, predsednika ali podpredsednika medparlamentarne delegacije ali katerega koli drugega nosilca funkcije, izvoljenega v Parlamentu, kadar meni, da je poslanec zagrešil hujšo kršitev. Parlament sprejme tak predlog z dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino vseh poslancev. Konferenca predsednikov lahko s tripetinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo najmanj tri politične skupine, Parlamentu predlaga prenehanje mandata predsednika, podpredsednika, kvestorja, predsednika ali podpredsednika odbora, predsednika ali podpredsednika medparlamentarne delegacije ali katerega koli drugega nosilca funkcije, izvoljenega v Parlamentu, kadar meni, da je poslanec zagrešil hujšo kršitev. Parlament odloči o tem predlogu z dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino vseh poslancev. Kadar poročevalec krši določbe kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižji interesov, priloženega temu poslovniku, lahko odbor, ki ga je imenoval, na pobudo predsednika in na predlog konference predsednikov, ukine ta mandat. Večina, zahtevana v prvem pododstavku, se smiselno uporablja za vsako fazo tega postopka. Sprememba 3 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 32 – odstavek 2 2.  Takšna združenja ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če se pogoji iz členov o njihovem oblikovanju, ki jih je sprejelo predsedstvo, spoštujejo, politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo. V skladu s Prilogo I takšna združenja prijavijo vsakršno zunanjo pomoč. 2.  Takšna združenja ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če se pogoji iz členov o njihovem oblikovanju, ki jih je sprejelo predsedstvo, spoštujejo, politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo. Takšna združenja morajo prijaviti vsakršno pomoč, denarno ali v naravi (na primer pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena v skladu s Prilogo I, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom. Kvestorji vodijo register prijav iz drugega pododstavka. Ta register se objavi na spletni strani Parlamenta. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami. Sprememba 4 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 153 – odstavek 3 – točka d (d) posredovanje predloga za začasno izključitev ali prenehanje enega ali več volilnih mandatov v Parlamentu konferenci predsednikov v skladu s členom 19. (d) posredovanje predloga za začasno izključitev ali prenehanje enega ali več mandatov v Parlamentu konferenci predsednikov v skladu s členom 19. Sprememba 5 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I – naslov Določbe o izvajanju člena 9(1) – preglednost in finančni interesi poslancev Kodeks ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižji interesov Sprememba 6 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I – členi 1 do 4 Člen 1 črtano 1.  Vsak poslanec, ki ima v predmetu razprave neposreden finančni interes, mora bodisi pred nastopom v Parlamentu ali enem izmed njegovih teles bodisi tedaj, ko je predlagan za poročevalca, svoj interes na seji ustno razkriti. 2.  Preden je poslanec lahko veljavno imenovan za nosilca funkcije v Parlamentu ali enem izmed njegovih teles v skladu s členom 13, 191 ali 198(2) ali se udeleži uradne delegacije v skladu s členom 68 ali 198(2), mora pravilno izpolniti prijavo iz člena 2. Člen 2 Kvestorji vodijo register, v katerem vsak poslanec osebno in natančno prijavi: a) svoje poklicne dejavnosti in druge funkcije ali dejavnosti, za katere prejema plačilo, b) vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu, c) kakršno koli podporo, bodisi finančno bodisi v obliki osebja ali stvari, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije. Poslanci se pri opravljanju svojih nalog vzdržijo prejemanja vseh daril ali ugodnosti. Za prijave v registru je osebno odgovoren vsak poslanec in se posodobijo, takoj ko nastopijo spremembe in vsaj enkrat na leto. Poslanci so popolnoma odgovorni za preglednost njihovih finančnih interesov. Predsedstvo lahko občasno pripravi seznam zadev, za katere meni, da bi morale biti prijavljene v registru. Če poslanec po ustreznem pozivu ne izpolni svoje obveznosti in ne predloži prijave v skladu s točkama (a) in (b), ga predsednik ponovno opomni, naj to stori v dveh mesecih. Če prijava v tem roku ni predložena, se ime poslanca z navedbo kršitve objavi v zapisniku prvega dne vsakega delnega zasedanja po poteku roka. Če poslanec po objavi kršitve še vedno ne predloži svoje prijave, predsednik ukrepa po postopku za izključitev poslanca v skladu s členom 153 tega poslovnika. Predsedniki združenj poslancev, in sicer tako medskupinskih kot tudi drugih neuradnih združenj poslancev, morajo prijaviti vsako denarno ali drugačno podporo (npr. pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena po tem členu, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom. Kvestorji so pristojni za vodenje registra in sestavo podrobnih pravil glede prijave zunanje podpore takih združenj. Člen 3 Register je javen. Register je javnosti lahko dostopen elektronsko. Člen 4 Glede prijavljanja premoženja veljajo za poslance predpisi držav članic, v katerih so bili izvoljeni. Sprememba 7 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I (novo) – člen 1 (novo) Člen 1 Glavna načela Poslanci Evropskega parlamenta pri izvrševanju svojih funkcij: (a) se zgledujejo in ravnajo po naslednjih splošnih načelih ravnanja: nepristranskost, integriteta, preglednost, marljivost, poštenost, odgovornost in spoštovanje ugleda Parlamenta, (b) delujejo izključno v splošnem interesu in ne pridobivajo niti si ne prizadevajo, da bi pridobili kakršno koli neposredno ali posredno finančno korist ali drugo nagrado. Sprememba 8 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I (novo) – člen 2 (novo) Člen 2 Glavne dolžnosti poslancev Poslanci Evropskega parlamenta v okviru svojega mandata: (a) ne sklenejo nikakršnega dogovora, na podlagi katerega bi delovali ali glasovali v interesu tretjih fizičnih ali pravnih oseb, ki bi lahko ogrozil njihovo svobodo glasovanja iz člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 in iz člena 2 Statuta poslancev Evropskega parlamenta; (b) ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali posredne finančne koristi ali drugačne nagrade v zameno za izvrševanje pritiska ali za glas v zvezi z zakonodajo, predlogi resolucij, pisnimi izjavami ali vprašanji, vloženimi v Parlamentu ali enem od njegovih odborov, in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na korupcijo; Sprememba 9 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I (novo) – člen 3 (novo) Člen 3 Navzkrižja interesov 1.  Navzkrižje interesov obstaja, ko ima poslanec Evropskega parlamenta osebni interes, ki bi lahko neprimerno vplival na izvrševanje njegove funkcije poslanca. Ne gre za navzkrižje interesov, ko poslanec pridobi ugodnosti le zaradi dejstva, da pripada prebivalstvu kot celoti ali veliki skupini ljudi. 2.  Vsak poslanec, ki ugotovi, da bo izpostavljen navzkrižju interesov, nemudoma sprejme potrebne ukrepe, da tako stanje odpravi, v skladu z načeli in določbami tega kodeksa ravnanja. Če poslanec ne more rešiti navzkrižja interesov, na to pisno opozori predsednika. V primeru negotovosti se lahko poslanec zaupno posvetuje s posvetovalnim odborom o ravnanju poslancev, ustanovljenem v skladu s členom 7. 3.  Brez poseganja v člen 2 poslanci pred nastopom ali glasovanjem na plenarnem zasedanju ali v organih Parlamenta ali ko so predlagani za poročevalce, javno naznanijo vsakršno dejansko ali morebitno navzkrižje interesov v zvezi z obravnavanim vprašanjem, če to ni očitno iz podatkov, prijavljenih v skladu s členom 4. Ta naznanitev se opravi pisno ali ustno predsedniku med zadevno parlamentarno razpravo. Sprememba 10 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I (novo) – člen 4 (novo) Člen 4 Izjava poslancev 1.  Zaradi preglednosti poslanci Evropskega parlamenta predsedniku pred koncem prvega zasedanja po volitvah v Evropski parlament (če je to med zakonodajnim obdobjem, pa v 30 dneh po prevzemu poslanske funkcije) v skladu s svojo osebno odgovornostjo predložijo izjavo o finančnih interesih na obrazcu, ki ga v skladu s členom 9 sprejme predsedstvo. Predsednika obvestijo o vsakršni spremembi, ki vpliva na izjavo, v 30 dneh po nastopu take spremembe. 2.  Izjava o finančnih interesih vsebuje naslednje natančno navedene podatke: (a) poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju, (b) vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu, (c) vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic, (d) sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana, (e) vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem, konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo presega 5 000 EUR v koledarskem letu, (f) sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te pravne osebe, (g) kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije, (h) drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske funkcije. Redna plačila, ki jih poslanec prejema v zvezi z vsako točko prvega pododstavka, se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij: – 500 do 1 000 EUR na mesec; – 1 001 do 5 000 EUR na mesec; – 5 001 do 10 000 EUR na mesec; – več kot 10 000 EUR na mesec. Vsa druga plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko prvega pododstavka, se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka. 3.  Podatki, ki jih na podlagi tega člena dobi predsednik, se na lahko dostopen način objavijo na spletni strani Parlamenta. 4.  Če poslanec ni oddal izjave o finančnih interesih, ne more biti izvoljen za opravljanje položaja v Parlamentu ali njegovih telesih in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji. Sprememba 11 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I (novo) – člen 5 (novo) Člen 5 Darila ali podobne koristi 1.  Poslanci Evropskega parlamenta se pri izvrševanju njihove funkcije vzdržijo sprejemati darila ali podobne koristi, razen tistih v približni vrednosti, ki je nižja od 150 EUR in so podarjena iz vljudnosti, ali tistih, ki so podarjena iz vljudnosti, ko poslanci uradno predstavljajo Parlament. 2.  Vsa darila, ki so poslancem podarjeni v skladu z odstavkom 1, ko poslanci uradno predstavljajo Parlament, se prepustijo predsedniku in se z njimi ravna v skladu z izvedbenimi pravili, ki jih določi predsedstvo, v skladu s členom 9. 3.  Določbe iz odstavka 1 in 2 se ne uporabljajo za povračilo potnih stroškov, stroškov bivanja in dnevnic poslancev ali neposredno plačilo teh stroškov s strani tretje strani, če se poslanec odzove vabilu in se pri izvrševanju svojih dolžnosti udeleži dogodkov, ki jih organizira tretja stran. Področje uporabe tega odstavka, zlasti določb za zagotavljanje preglednosti, se opredeli v izvedbenih pravilih, ki jih določi predsedstvo, v skladu s členom 9. Sprememba 12 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I (novo) – člen 6 (novo) Člen 6 Dejavnosti nekdanjih poslancev Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom odločanja Unije, med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti, ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo¹, pripadajo nekdanjim poslancem. ¹ Sklep predsedstva z dne 12. aprila 1999. Sprememba 13 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I (novo) – člen 7 (novo) Člen 7 Posvetovalni odbor o ravnanju poslancev 1.  Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju poslancev („posvetovalni odbor“). 2.  Posvetovalni odbor sestavlja pet članov, ki jih med člani predsedstva in koordinatorji Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravne zadeve na začetku svojega mandata imenuje predsednik, ob upoštevanju izkušenj poslancev in političnega ravnotežja. Člani posvetovalnega odbora se vsakih 6 mesecev po rotacijskem sistemu izmenjajo pri predsedovanju odboru. 3.  Predsednik na začetku svojega mandata imenuje tudi nadomestne člane posvetovalnega odbora, in sicer enega za vsako politično skupino, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru. V primeru domnevne kršitve kodeksa ravnanja s strani člana politične skupine, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru, postane zadevni nadomestni član za preiskavo te domnevne kršitve šesti redni član posvetovalnega odbora. 4.  Posvetovalni odbor poslancu na njegovo zahtevo zaupno in 30 dneh da smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Poslanec se na te smernice lahko zanese. Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor tudi presodi o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje v zvezi z ukrepi, ki bi jih bilo morebiti potrebno sprejeti. 5.  Po posvetovanju s predsednikom se posvetovalni odbor lahko posvetuje tudi z zunanjimi strokovnjaki. 6.  Posvetovalni odbor objavi tudi letno poročilo o svojih dejavnostih. Sprememba 14 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I (novo) – člen 8 (novo) Člen 8 Postopek v primeru kršitev kodeksa ravnanja 1.  V primeru domneve, da je poslanec Evropskega parlamenta kršil kodeks ravnanja, predsednik lahko s tem seznani posvetovalni odbor. 2.  Posvetovalni odbor preuči okoliščine domnevne kršitve in lahko zasliši poslanca, ki ga to zadeva. Na podlagi svojih dognanj oblikuje priporočila predsedniku glede morebitne odločitve. 3.  Če na podlagi tega priporočila predsednik sklene, da je zadevni poslanec kršil kodeks ravnanja, po razgovoru s poslancem sprejme obrazložen sklep, ki določa kazen, s katero seznani poslanca. Izrečena kazen lahko vsebuje enega ali več ukrepov iz člena 153(3) Poslovnika. 4.  Poslanec ima možnost za notranjo pritožbo v skladu s členom 154 Poslovnika. 5.  Po preteku roka iz člena 154 Poslovnika predsednik na plenarnem zasedanju razglasi kazen, izrečeno poslancu, ki se tudi objavi na vidnem mestu spletne strani Parlamenta do konca zakonodajnega obdobja. Sprememba 15 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I (novo) – člen 9 (novo) Člen 9 Izvajanje Predsedstvo sprejme izvedbene ukrepe tega kodeksa ravnanja, vključno s postopkom za nadzor, ter po potrebi posodobi zneske iz členov 4 in 5. Lahko tudi posreduje predloge za revizijo tega kodeksa ravnanja.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Viktorja Uspaskicha (2011/2162(IMM) in 2011/2099(IMM))

P7_TA(2011)0541 A7-0411/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve Viktorja Uspaskicha za zaščito njegove imunitete z dne 5. aprila 2011, razglašene na plenarnem zasedanju dne 9. maja 2011, in njegove zahteve z dne 11. aprila 2011, razglašene na plenarnem zasedanju dne 4. julija 2011, za ponovni pregled sklepa Parlamenta z dne 7. septembra 2010 o odvzemu njegove imunitete(1),

–  po zagovoru Viktorja Uspaskicha dne 10. oktobra 2011 v skladu s členom 7(3) Pslovnika,

–  ob upoštevanju členov 7 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije („Protokol“) ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008 in 19. marca 2010(2),

–  ob upoštevanju določb člena 62 ustave Republike Litve,

–  ob upoštevanju sklepa Parlamenta z dne 7. septembra 2010 o odvzemu imunitete Viktorju Uspaskichu,

–  ob upoštevanju člena 6(3) in člena 7 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročil Odbora za pravne zadeve (A7-0411/2011 in A7-0413/2011),

A.  ker je primerno, da se zahtevi Viktorja Uspaskicha z dne 5. in 11. aprila 2011 obravnavata skupaj, saj se navezujeta na isti sodni postopek;

B.  ker je bil zoper Viktorja Uspaskicha, poslanca Evropskega parlamenta, začet kazenski postopek, in sicer je v postopku, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Vilni obtožen kaznivih dejanj po členu 24(4) v zvezi s členoma 222(1) in 220(1), po členu 24(4) v zvezi s členoma 220(1) in 205(1) in po členu 24(4) v zvezi s členom 205(1) kazenskega zakonika republike Litve;

C.  ker po členu 9 Protokola poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države, in ker se na imuniteto ni mogoče sklicevati, kadar se poslanca zaloti pri storitvi kaznivega dejanja, in ker to Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu,

D.  ker po 62. členu ustave Republike Litve poslanec nacionalnega parlamenta (Seimasa) ni kazensko odgovoren, ne sme biti priprt in mu prostost ne sme biti omejena na drug način brez soglasja Seimasa;

E.  ker 62. člen kazenskega zakonika republike Litve nadalje določa, da člana Seimasa ni mogoče preganjati zaradi njegovega glasovanja ali govorov v Seimasu, čeprav lahko odgovarja v skladu s splošnim postopkom zaradi razžalitve ali obrekovanja;

F.  ker je Viktor Uspaskich obtožen kaznivih dejanj ponarejanja računovodskih izkazov v zvezi s financiranjem politične stranke v obdobju pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament;

G.  ker je Parlament dne 7. septembra 2010 Viktorju Uspaskichu odvzel imuniteto, ker je menil, da niso bili predloženi trdni dokazi o obstoju fumus persecutionis in ker kazniva dejanja, katerih je obtožen Viktor Uspaskich, nimajo nobene zveze z njegovimi dejavnostmi poslanca Evropskega parlamenta;

H.  ker je dne 28. oktobra 2010 Viktor Uspaskich na Splošno sodišče vložil ničnostno tožbo zoper sklep Evropskega parlamenta z dne 7. septembra 2010, ki jo je umaknil julija 2011;

I.  ker v pismu z dne 5. aprila 2011 z zahtevo po zaščiti svoje imunitete Viktor Uspaskich trdi, da zaradi kazenskega postopka, ki so ga zoper njega sprožili litovski organi, ne more opravljati oziroma težko opravlja svoje parlamentarne dolžnosti, saj je omejena njegova prostost gibanja, kar je v nasprotju s členom 7 Protokola;

J.  ker je naloga člena 7 Protokola varovati poslance pred omejitvami njihovega prostega gibanja, ki niso sodne, zaradi česar ne vsebuje imunitete, pač pa privilegij, in ne varuje pred sodnimi omejitvami prostega gibanja poslancev(3);

K.  ker zaradi tega Parlament ne more privoliti v zahtevo Viktorja Uspaskicha z dne 5. aprila 2011 o zaščiti njegove imunitete na podlagi člena 7 Protokola;

L.  ker v pismu z dne 11. aprila 2011 Viktor Uspaskich poziva k ponovnemu pregledu sklepa Parlamenta z dne 7. septembra 2010 zaradi domnevno novih dejstev, ki jih je razkril WikiLeaks in za katere trdi, da dokazujejo, da je bil žrtev fumus persecutionis;

M.  ker bi bilo treba to zahtevo zavrniti, saj nič ne navaja na obstoj zadostne povezave med domnevnimi novimi dejanji in sodnim postopkom zoper Viktorja Uspaskicha zaradi ponarejanja računovodskih izkazov;

N.  ker poleg tega – kar velja tudi za trditev Viktorja Uspaskicha, češ da sta bili s sprejetjem sklepa z dne 7. septembra 2010 kršeni njegova temeljna pravica do zaščite in Evropska listina o temeljnih pravicah – zahteva po ponovnem pregledu sklepa Parlamenta z dne 7. septembra 2010 ne pomeni zahteve po zaščiti imunitete in privilegijev v smislu členov 6 in 7 poslovnika Parlamenta;

1.  se odloči ne zaščititi imunitete in privilegijev Viktorja Uspaskicha;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklepa in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Litve.

(1) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 90. (2) Zadeva št. 101/63, Wagner proti Fohrmannu in Krierju, [1964] ZOdl. str. 195; Zadeva 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986], ZOdl. str. 2391; Zadeva št. T345/05, Mote proti Parlamentu [2008], ZOdl. str. II-2849; Združeni zadevi št. C–200/07 in št. C–201/07, Marra proti De Gregoruo in Clementeju [2008], ZOdl. str. I-7929; Zadeva T-42/06 Gollnisch proti Parliamentu. (3) Zadeva št. T-345/05, Mote proti Parlamentu [2008], ZOdl. str. II-2849, odstavki 48-52.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik (2011/2071(INI))

P7_TA(2011)0542 A7-0384/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 121, 126 in 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter protokola št. 12 ter zadevnih določb protokolov št. 15 in 16 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem,

–  ob upoštevanju evropskega statističnega kodeksa ravnanja iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki,

–  ob upoštevanju členov 152 in 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (horizontalne socialne klavzule),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 12. maja 2010 o okrepitvi usklajevanja ekonomskih politik (KOM(2010)0250) in z dne 30. junija 2010 o usklajevanju gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU (KOM(2010)0367),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

–  ob upoštevanju zaključkov sveta Ecofin, sprejetih dne 15. februarja 2011 in dne 7. septembra 2010,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2011,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0384/2011);

A.  ker se je s krizo in povečanjem neenakosti in makrofinančnih neravnovesjih ter razlik v konkurenčnosti od uvedbe evra in delovanja finančnega sistema izkazala potreba Unije po reševanju makroekonomskih neravnovesij na podlagi simetričnega pristopa, kadar je to potrebno, v skladu s katerim bi odpravili čezmerni primanjkljaj in čezmerni presežek, bolje uskladili gospodarske in fiskalne politike ter izboljšali proračunski nadzor;

B.  ker mora izboljšani okvir gospodarskega upravljanja temeljiti na več medsebojno povezanih politikah za trajnostno rast in delovna mesta, ki morajo biti medsebojno skladne, zlasti na strategiji Unije za rast in delovna mesta (strategija Evropa 2020), s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodnih trgovinskih odnosov in konkurenčnosti, učinkovitem okviru za preprečevanje in odpravljanje čezmernih proračunskih primanjkljajev (pakt za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire, okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi ter makrobonitetnem nadzoru Evropskega odbora za sistemska tveganja;

C.  ker izkušnje in napake prvega desetletja delovanja ekonomske in monetarne unije kažejo, da je treba v Uniji izboljšati gospodarsko upravljanje, ki bi moralo temeljiti na močnejši nacionalni lastni odgovornosti glede skupno dogovorjenih pravil in pristopov politike ter na trdnejšem okviru nadzora nad nacionalnimi gospodarskimi politikami na ravni Unije;

D.  ker so izkušnje pokazale, da imajo čezmerni dolgovi in primanjkljaji v nekaterih državah članicah lahko močan negativen učinek prelivanja na druge države članice in na celotno evroobmočje;

E.  ker nacionalne parlamente izvolijo državljani na svobodnih volitvah, zato zastopajo in zagotavljajo pridobljene in prenesene pravice državljanov; ker je treba pri uvedbi evropskega semestra dosledno upoštevati pristojnosti teh parlamentov;

F.  ker je parlamentarno soglasje glede državnih proračunov eden izmed temeljev demokracije;

G.  ker si parlamenti držav članic Evropske unije delijo zakonodajno funkcijo z institucijami Unije in imajo pogosto le omejen nadzor nad ravnanjem vlad na področju evropske politike;

H.  ker večina državljanov Unije ni ustrezno obveščena o spremenjenih in zapletenih zakonodajnih postopkih v Evropski uniji; ker slaba preglednost postopkov odločanja in oblikovanja mnenja, zlasti v Evropskem svetu in Svetu ministrov, slabi zaupanje državljanov v evropsko povezovanje in demokracije Evropske unije ter ovira dejaven in konstruktiven nadzor s strani državljanov;

I.  ker se socialni nemiri zaradi varčevalnih ukrepov v različnih državah članicah Unije izražajo tudi v naraščajočem nezadovoljstvu z demokratično kakovostjo evropskega povezovanja; ker je demokratično verodostojnost evropskega povezovanja zelo ogrozil dosedanji način obvladovanja krize evra;

J.  ker učinkovitost nacionalnih gospodarskih politik na podlagi okrepljenega usklajevanja temelji na demokratični legitimnosti in odgovornosti teh politik, kar pa posledično temelji na poseganju parlamentov;

K.  ker je treba v okviru evropskega semestra zagotoviti večjo interakcijo med politiko zaposlovanja ter socialno in gospodarsko politiko in ker je treba to storiti v dobro vseh generacij in tako, da bomo spodbujali demokratično odgovornost, lastništvo in legitimnost vseh vpletenih akterjev, ker je pri tem bistvena vključenost Evropskega parlamenta v vseh pogledih;

L.  ker so se 24. marca 2011 države članice, pridružene paktu za evro plus, dogovorile, da bodo sprejele „odločne ukrepe na ravni EU za spodbujanje rasti, tako da bodo okrepile enotni trg, zmanjšale splošno zakonodajno breme in spodbudile trgovino s tretjimi državami“;

M.  ker je evropski semester institucionalni postopek okrepljenega usklajevanja med državami članicami pri izvajanju strategije EU, zlasti njene makroekonomske razsežnosti, ki ga vodijo institucije EU;

N.  ker se Evropski parlament in Svet v skladu s Pogodbami skupaj odločata o proračunu EU in ker nacionalne proračunske postopke ureja ustavni sistem vsake države članice; ker pa večje proračunsko usklajevanje ni v navzkrižju z načelom subsidiarnosti;

O.  ker je treba velik dosežek skupnega trga pri povezovanju evropskih gospodarstev povezati s sistemom proračunskega usklajevanja, da bi izkoristili znatne medsebojne učinke;

P.  ker je vzpostavitev stalnega predsedovanja Evropskega sveta v skladu z Lizbonsko pogodbo spremenila institucionalno ravnovesje Unije;

Q.  ker izključno medvladni sistem usklajevanja ne bi zadostoval za izpolnitev zahtev iz člena 121 PDEU, v skladu s katerim obravnavajo države članice svoje gospodarske politike kot zadevo skupnega interesa, in ne bi zagotovil potrebnih ukrepov Unije na področjih, za katera velja metoda Skupnosti;

R.  ker bi uvedba evropskega semestra morala privesti do močnejšega in jasnejšega vključevanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter do sprememb v njihovem načinu delovanja;

S.  ker ima Evropski parlament v proračunskem postopku pristojnost soodločanja;

T.  ker je okvir politike za ukrepe s področja zaposlovanja in za trg delovne sile, ki naj bi se izvajali v okviru uresničevanja ciljev strategije Evropa 2020, evropska strategija zaposlovanja in smernice zaposlovanja na podlagi člena 148 PDEU;

U.  ker je Evropski parlament k integriranim smernicam za zaposlovanje 2010 prispeval v postopku, podobnem soodločanju;

V.  ker je stopnja brezposelnosti v Evropi še vedno nad 9 %, velik izziv pa je še vedno zlasti brezposelnost mladih; ker je zato bistven del reform, ki jih je treba izvesti v sklopu makroekonomskega nadzora in tematskega usklajevanja v skladu s strategijo Evropa 2020, politika zaposlovanja, trga delovne sile in socialna politika;

W.  ker bi morala strategija Evropa 2020 in nova struktura upravljanja, vključena v evropski semester, EU pomagati pri reševanju krize in soočanju z njenimi vzroki; ker so visoke ravni socialnega varstva v EU ublažile najhujše posledice krize, posledice krize pa so daljnosežne, saj se je močno zmanjšala gospodarska dejavnost, občutno povečala brezposelnost, zelo zmanjšala produktivnost in močno oslabele javne finance;

X.  ker ima evropski semester dva cilja: preverjati izvajanje proračunske discipline v državah članicah ter hkrati nadzorovati pravilno uresničevanje programa Evropa 2020 z zagotavljanjem finančnih sredstev, potrebnih za njegovo izvedbo;

Y.  ker je mogoče neuspeh lizbonske strategije v glavnem pripisati vsem zadevnim akterjem, ki niso opredelili jasnega postopka spremljanje njenega izvajanja, in je treba iz te izkušnje izluščiti ustrezne nauke, ki bodo zagotovili uspeh programa Evropa 2020;

Z.  ker bi moral Evropski parlament glede na izkušnje, pridobljene pri monetarnem dialogu, dobiti vlogo v povezavi z demokratično odgovornostjo za gospodarske politike ter proračunski nadzor;

AA.  ker je Svet bistveno spremenil priporočila za posamezne države, ki jih je predlagala Komisija v okviru prvega leta evropskega semestra;

AB.  ker je treba dosledno spoštovati neodvisnost socialnih partnerjev pri kolektivnih pogajanjih in nacionalne sisteme določanja plač;

AC.  ob upoštevanju pridobljenih izkušenj v okviru medparlamentarnih srečanj, ki jih vsako leto organizira Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve;

Opis izzivov

1.  meni, da sedanje stanje krize zahteva odločen in ambiciozen odziv;

2.  ugotavlja, da so na vrhu o evroobmočju dne 26. oktobra 2011 sprejeli zakonodajni paket o gospodarskem upravljanju in niz ukrepov za spremembo tega paketa; meni, da bi morali v prihodnje pri kakršnem koli spreminjanju Pogodb popolnoma upoštevati postopek, določen v členu 48(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, mandat konvencije, sklicane skladno s tem členom, pa bi moral odražati potrebo po tem, da se EU opre na močno demokratično legitimnost in solidarnost;

3.  meni, da velja evropski semester do nadaljnjega za veljaven okvir izvajanja strategije EU in učinkovitega gospodarskega upravljanja, zlasti v državah članicah evroobmočja, ki jih povezuje skupna odgovornost, ter da gre institucijam in državam članicam EU za proces, ki teče skozi celotno leto in je v ozadju besedila;

4.  poudarja, da je uspeh strategije Evropa 2020 odvisen od zavezanosti EU kot celote ter od poistovetenja držav članic, nacionalnih parlamentov, lokalnih in regionalnih organov ter socialnih partnerjev; opozarja na pomen trdnega, konkurenčnega in pravilno delujočega socialnega tržnega gospodarstva, strukturnih reform in kolektivnih sporazumov v okviru strategije Evropa 2020, pa tudi na spodbujanje resničnega evropskega socialnega dialoga o makroekonomski politiki in ukrepih;

5.  znova poudarja, da morajo države članice obravnavati svoje gospodarske in fiskalne politike kot zadevo skupnega pomena ter da je zato treba okrepiti gospodarski steber ekonomske in monetarne unije, vključno z njegovo fiskalno razsežnostjo, in sicer z boljšim usklajevanjem uvajanja in izvajanja fiskalnih ukrepov ter z učinkovitim bojem proti davčnim goljufijam in izogibanjem ter odpravo obstoječih škodljivih ukrepov;

6.  meni, da morata uvedba evropskega semestra in okrepljeno usklajevanje ekonomske in fiskalne politike pustiti državam članicam EU dovolj možnosti in prilagodljivosti, da uveljavijo učinkovito proračunsko, ekonomsko in socialno strategijo skladno s strategijo Evropa 2020, ki bo usmerjena v pravično razdelitev in razvoj ter bo državljanom EU zagotovila ustrezno raven javnih storitev in infrastrukture; poziva Komisijo, naj v letnem pregledu rasti upošteva ukrepe, ki so jih sprejele države članice za dopolnitev enotnega trga;

7.  poudarja, da so razvoj in krepitev enotnega trga ter spodbujanje mednarodnih trgovinskih povezav bistveni za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti in obvladovanje makroekonomskih neravnovesij, ter poziva Komisijo, naj v letnem pregledu rasti upošteva ukrepe, ki so jih sprejele države članice za dopolnitev enotnega trga;

8.  poudarja, da so smernice za politike zaposlovanja v državah članicah kot tudi širše smernice ekonomske politike sestavni del evropskega semestra in so enako pomembne za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da so vsa priporočila v zvezi s politikami v skladu z integriranimi smernicami;

9.  obžaluje pomanjkanje jasnosti in prekrivanje instrumentov ter proračunskih vrstic, s katerimi naj bi bili prek proračuna EU doseženi cilji strategije Evropa 2020; opozarja, da evropski semester nudi priložnost za zagotovitev večjih medsebojnih učinkov med proračunom EU in proračuni držav članic;

10.  poudarja, da potrebuje strategija Evropa 2020 močnejšo ozemeljsko razsežnost; zato meni, da bo – ob upoštevanju posebnosti in različnih razvojnih ravni evropskih regij – neposredna vključitev regionalnih in lokalnih organov oblasti in partnerjev v načrtovanje in izvajanje ustreznih programov privedla do močnejšega občutka zavezanosti ciljem na vseh ravneh in zagotovila boljše zavedanje ciljev in dosežkov na kraju samem;

Vloga Komisije
Uvod

11.  ugotavlja, da je bil evropski semester vzpostavljen za zagotavljanje trajnega zbliževanja gospodarske in fiskalne uspešnosti držav članic, tesnejše usklajevanje gospodarstev in premagovanje krize državnega dolga; ugotavlja, da je bil pregled letne rasti vzpostavljen kot prvotni osnovni dokument tega cikla;

12.  opozarja, da evropski semester ne sme posegati v posebne pravice Evropskega parlamenta, podeljene s PDEU; poziva Komisijo, naj pripravi predloge, ki bodo opredelili, kako se ti različni instrumenti razlikujejo, kako ustvarjajo učinke prelivanja med področji politik in kako se medsebojno skladajo;

Nauki prvega kroga

13.  poudarja, da mora kodifikacija evropskega semestra omogočiti potrebno prožnost za morebitno prilagajanje na podlagi naukov prve izvedbe; meni, da se mora Komisija pri ocenjevanju in prilagajanju osredotočiti zlasti na potrebo, da bi bil okvir bolj prilagojen evroobmočju in njegovim izzivom;

14.  ugotavlja, da se kakovost nacionalnih programov reform v okviru prvega evropskega semestra zelo razlikuje glede konkretnosti, preglednosti, izvedljivosti in izčrpnosti; poziva Komisijo, naj države članice pozove k izboljšanju kakovosti in preglednosti svojega prispevka in najboljše nacionalne programe reform vključi v standardno obliko naslednjih evropskih semestrov;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da nacionalne politike in cilji, objavljeni v nacionalnih programih reform, skupaj dosežejo raven, ki je dovolj ambiciozna za uresničitev krovnih ciljev strategije Evropa 2020; izraža zaskrbljenost, ker se v okviru prvega evropskega semestra to ni zgodilo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse države članice prispevale h krovnim ciljem v skladu s svojim potencialom, ter pripravi natančen načrt skupaj z ustreznim časovnim razporedom za potrebne ukrepe;

Letni pregled rasti

16.  meni, da bi pregled letne rasti moral biti v skladu s

17.  ugotavlja, da letni pregled rasti, kot je bil potrjen na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, usmerja pripravo:

18.  ugotavlja, da priprava letnega pregleda rasti temelji na makroekonomskih napovedih za države članice in Evropsko unijo; poudarja, da morajo ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje evropskega gospodarskega upravljanja, spremljati podobni koraki za izboljšanje njegove legitimnosti in odgovornosti; zato opozarja pred tem, da pregled letne rasti ne bi ostal zgolj tehnični dokument, kot je sedaj, ki ne upošteva prispevka Evropskega parlamenta;

19.  poziva Komisijo, naj celoviti večrazsežnostni (pameten, trajnosten in vključujoč) pristop strategije Evropa 2020 bolje vključi v merila uspešnosti, ki se uporabljajo za ocenjevanje napredka držav članic, ter naj izda ustrezna priporočila za posamezno državo;

20.  poziva Komisijo, naj razširi niz kazalnikov, ki jih uporablja za spremljanje nacionalnih gibanj, ob upoštevanju dela, opravljenega zlasti v okviru nadaljnjega spremljanja sporočila „BDP in več“(KOM(2009)0433), ter načrta za učinkovito rabo virov v Evropi;

21.  zahteva, da se letni pregled rasti spremeni v „Letne smernice za trajnostno rast“, s poudarkom na krepitvi trajnostne rasti;

22.  poziva Komisijo, naj do 10. januarja vsako leto sprejme letne smernice za trajnostno rast s posebnim poglavjem o evroobmočju;

23.  poziva Komisijo, naj pri pripravi letnih smernic za trajnostno rast v čim večji meri uporablja raznovrstno znanstveno strokovno znanje in upošteva ustrezna priporočila Evropskega parlamenta, držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti;

24.  poziva Komisijo, naj v letnem pregledu trajnostne rasti jasno oceni najpomembnejše gospodarske in fiskalne težave EU in posameznih držav članic, predlaga prednostne ukrepe za njihovo reševanje ter opredeli pobude, ki so jih sprejele Unija in države članice, da bi okrepile povečano konkurenčnost in dolgoročne naložbe, odpravile ovire za trajnostno rast, uresničile cilje, določene v Pogodbah in aktualni strategiji Evropa 2020, izpeljale sedem vodilnih pobud ter zmanjšale makroekonomska neravnovesja;

25.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo strateške smernice za fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme skladne s strategijo Evropa 2020 za rast in delovna mesta; meni, da mora Unija pri določanju in izvajanju letnega pregleda trajnostne rasti upoštevati razvoj mikrofinančne zakonodaje, zlasti bonitetne ureditve, in dolgoročnih naložb, ki spodbujajo trajnostno konkurenčnost, rast in ustvarjanje delovnih mest; meni, da bi morali opraviti tudi oceno vpliva morebitnih dolgoročnih stroškov, nastalih zaradi nedelovanja držav članic, da bi dosegle cilje in strukturne reforme iz strategije Evropa 2020;

26.  meni, da mora priporočila za posamezno državo spremljati ocena družbenega vpliva, ki upošteva zahteve, povezane s spodbujanjem zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti, visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in prekvalifikacije ter varovanjem zdravja ljudi;

27.  poziva Komisijo, naj v letnih smernicah za trajnostno rast izrecno opredeli morebitne čezmejne učinke prelivanja pri glavnih ukrepih gospodarske politike, ki se izvajajo na ravni EU in v državah članicah;

28.  vabi komisarje, pristojne za evropski semester, k razpravi o letnih smernicah za trajnostno rast v pristojnih odborih Evropskega parlamenta takoj, ko kolegij omenjeni dokument sprejme;

Priporočila za posamezne države

29.  poziva Komisijo in Svet, naj v svojih smernicah in priporočilih, naslovljenih na posamezne države članice in EU kot celoto, zagotovita izvajanje in enako obravnavanje ciljev strategije Evropa 2020 in vodilnih pobud;

30.  opozarja, da direktiva Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(1) navaja, da „Komisija objavi metodologije, predpostavke in ustrezne parametre, ki so temelj njenih makroekonomskih in proračunskih napovedi“;

31.  priporoča, naj začnejo države članice to direktivo čim prej izvajati; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo primerljivost nacionalnih programov reform in vzpostavi skupna merila za njihovo ocenjevanje;

32.  poziva Komisijo, naj po analizi programov stabilnosti in konvergenčnih programov ter nacionalnih programov reform ob ustreznem času predstavi svoja priporočila v Evropskem parlamentu ter naj izpostavi morebitne čezmejne učinke prelivanja, zlasti znotraj evroobmočja, upoštevaje predvidene medparlamentarne forume in razprav v Svetu o priporočilih za posamezne države;

33.  poziva Svet, naj julija v Parlamentu pojasni svoje bistvene spremembe k predlaganim priporočilom Komisije za posamezne države; zahteva, naj se Komisija udeleži te predstavitve in predloži svoja stališča o stanju;

34.  poziva Komisijo, naj organizira predstavitev, na kateri bi podala informacije v okviru letnega spremljanja, napovedanega v različnih vodilnih pobudah; želi , da ta predstavitev poteka v času med spomladanskim in poletnim zasedanjem Evropskega sveta ter da na njej sodelujejo vsi pomembni organi EU ter nacionalni in regionalni organi in druge zainteresirane strani;

35.   poziva Komisijo in Svet, naj okrepita vlogo makroekonomskega dialoga, ki je bil uveden na zasedanju Sveta junija 1999 v Kölnu, da bi se izboljšalo sodelovanje med organi, odgovornimi za gibanja plač ter gospodarsko, fiskalno in monetarno politiko;

36.  poziva, da je treba upoštevati učinke prelivanja zaradi gospodarskih dogodkov v Uniji na neevropske države ter si prizadevati za odpravo svetovnih gospodarskih neravnovesij; poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje v gospodarskem dialogu v okviru pristojnih institucij OZN; poleg tega opozarja, da je treba upoštevati tudi cilje, določene na mednarodni ravni;

Vloga Evropskega parlamenta

37.  opozarja, da je parlamentarna razprava o smernicah gospodarske politike temelj vseh demokratičnih sistemov;

38.  se zaveda, da kriza in razvoj dogodkov, zlasti v evroobmočju, zahtevata izpopolnitev evropske razsežnosti gospodarske politike držav članic, zlasti v evroobmočju;

39.  bo še bolj prilagodil svojo strukturo in metode dela aktualnim dogodkom v Svetu in Komisiji v zvezi s strukturo evroobmočja; se zaveda, da bo ekonomski dialog del odgovora na ta izziv; meni, da morata nova ali izpopolnjena organizacija in proces odločanja v Svetu in/ali Komisiji teči vzporedno s poglobljeno demokratično legitimnostjo in ustrezno odgovornostjo Evropskega parlamenta;

40.   poudarja, da je treba parlamentarno razsežnost izpopolniti vzporedno z razsežnostjo Sveta;

41.  bo pred spomladanskim zasedanjem Sveta glasoval o letnih smernicah za trajnostno rast s predlogi sprememb za Evropski svet; poziva, naj se za te smernice uporabi postopek soodločanja, ki naj se uvede pred naslednjo spremembo primarni pogodb; naroča predsedniku, naj na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta predstavi letne smernice za trajnostno rast, kakor so bile spremenjene in dopolnjene v Evropskem parlamentu;

42.  je zaskrbljen glede demokratične legitimnosti uvedbe evropskega semestra ter vztraja, da morajo imeti Evropski parlament in nacionalni parlamenti osrednjo vlogo pri zagotavljanju potrebne demokratične legitimnosti in nacionalne lastne odgovornosti;

43.  meni, da je Evropski parlament primeren kraj za gospodarski dialog ter sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in evropskimi institucijami;

44.  poziva države članice in njihove regije, naj nacionalne in regionalne parlamente, socialne partnerje, javne organe ter civilno družbo v večji meri vključijo v oblikovanje nacionalnih reformnih, razvojnih in kohezijskih programov ter se z njimi redno posvetujejo; v zvezi s tem poudarja pravočasno vključitev Odbora regij kot platforme za usklajevanje med regijami, da bi te poročale o dejanskem stanju regionalnega in lokalnega sodelovanja v evropskem semestru;

45.   poziva, naj se leta 2012 organizira medparlamentarna konferenca, h kateri bi pritegnili predstavnike odborov za proračun in zaposlovanje ter ekonomskih odborov iz Evropskega in nacionalnih parlamentov ter na kateri bi opredelili področje uporabe, metodo ter sredstva večrazsežnostne demokratične legitimnosti gospodarske politike na več ravneh, predvsem za zagotovitev, da bodo nacionalne politike in cilji, objavljeni v nacionalnih programih reform, skupaj dosegli dovolj ambiciozno raven za uresničitev krovnih ciljev strategije EU 2020; vseeno meni, da je treba pri tem zagotoviti dovolj časa za sprejetje nacionalnih proračunov;

46.   bo od leta 2013 dalje vsako leto pred spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta organiziral medparlamentarni forum, na katerem se bodo v Evropskem parlamentu zbrali člani pristojnih odborov v nacionalnih parlamentih, ter priporoča, naj to srečanje postane sestavni del letnega srečanja, ki ga organizira Odbor za ekonomske in monetarne zadeve za poslance nacionalnih parlamentov; predlaga, da bi ob tej priložnosti potekala srečanja političnih skupin, zadevnih odborov in plenarno zasedanje, ter vabi evropske socialne partnerje, naj se tega srečanja udeležijo in predstavijo svoja stališča;

47.  bo od leta 2013 dalje po spomladanskem zasedanju Evropskega sveta vsako leto organiziral drugo medparlamentarno srečanje, na katerem bodo predsedniki odborov, pristojnih za evropski semester v nacionalnih parlamentih in v Evropskem parlamentu (ECON, EMPL, BUDG, ENVI in ITRE), razpravljali o predlogih priporočil Komisije;

48.   svari pred uvedbo praks, ki ne bi bile potrjene v parlamentu ne na evropski ne na nacionalni ravni; poudarja, da morajo priporočila za posamezne države članice temeljiti na demokratičnih postopkih;

49.  poudarja vlogo ekonomskega dialoga z Evropskim parlamentom, predvidenega v svežnju o gospodarskem upravljanju, ki omogoča dialog med evropskimi institucijami ter z nacionalno ravnjo, da bi se začeli čezmejno in javno razpravo, povečali preglednost ter ustvarili skupni pritisk; meni, da lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta k izmenjavi mnenj povabi predsednika Komisije, Euroskupine in Evropskega sveta ter omogoči sodelovanje tudi državi članici, na katero se nanašajo sklepi glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in/ali postopka v zvezi s čezmernim neravnovesjem;

50.  želi, da bi v njegovih prostorih potekal ekonomski dialog s predsedniki držav in vlad držav članic, ki nameravajo uporabiti evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo ter evropski mehanizem za stabilnost, še preden se slednji začne uporabljati; poudarja, da mora Evropski parlament, glede na vlogo, ki naj bi jo imela evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za stabilnost, organizirati predstavitev z njunim vodstvenim osebjem;

51.  poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita skladnost gospodarskih pogojev in programov za prilagoditev v okviru vseh programov reševanja s cilji Unije v zvezi s socialnim in trajnostnim razvojem, zlasti pa s smernicami za zaposlovanje in širšimi smernicami gospodarske politike ter cilji strategije Evropa 2020; poziva, naj se priporočila, ki so bila v okviru evropskega semestra naslovljena na države članice, vključijo v finančno pomoč, da bi bile te zahteve glede skladnosti izrecno upoštevane;

52.  bo jeseni s pomočjo širokega nabora izvedencev, vključno z mednarodnimi zunanjimi neodvisnimi svetovalci, ter ob posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, predvsem s socialnimi partnerji, opravil pregled makroekonomskega stanja Unije, da bi spodbudil razpravo in pri izmenjavi mnenj s Komisijo pred pripravo letnega pregleda rasti razpolagal z drugim mnenjem z ekonomskega področja;

53.  meni, da bi moral biti Evropski parlament priznan kot primeren evropski demokratični forum, ki lahko ob koncu evropskega semestra zagotovi skupno oceno;

54.  želi postati partner v makroekonomskem dialogu in sodelovati v njem, da bi uresničil svoje cilje v zvezi z zagotovitvijo sodelovalne naravnanosti makroekonomske politike;

Vloga Sveta

55.  poziva Evropski svet, naj povabi predsednika Evropskega parlamenta k sodelovanju na njegovih srečanjih o evropskem semestru;

56.   poziva Svet in Komisijo, naj mu v skladu s pravili svežnja o gospodarskem upravljanju vsako leto v prvih tednih poročata o gibanjih in dosežkih v preteklem evropskem semestru z natančnim pregledom dejavnosti in ukrepov;

57.  ugotavlja, da so bili roki, ki so veljali pri prvem evropskem semestru, kratki ter da zato pri nadaljnjih izvedbah obstaja tveganje, da sodelovanje nacionalnih parlamentov ne bi bilo optimalno, če bi morala katera od držav članic predložiti načrt korektivnih ukrepov ali prilagoditi programe za stabilnost in konvergenco ter nacionalne programe reform v skladu s priporočili Sveta;

58.  poziva države članice, naj predložijo čim natančnejše informacije o ukrepih in instrumentih, predvidenih v nacionalnih programih reform za uresničevanje zastavljenih nacionalnih ciljev, vključno z rokom izvedbe, pričakovanimi učinki, morebitnimi učinki prelivanja, tveganjem neuspešne izvedbe, stroški in morebitno uporabo strukturnih skladov EU;

59.   poziva države članice, naj zagotovijo strokovno neodvisnost nacionalnih statističnih organov v skladu z določbami iz svežnja za upravljanje, in naj upoštevajo evropski statistični kodeks ravnanja iz Uredbe (ES) št. 223/2009, da bi lahko Komisiji predložile visokokakovostne statistične podatke, ki jih je treba oceniti med evropskim semestrom;

60.  meni, da je uspešnost evropskega statističnega sistema izrazito odvisna od uspešnega dela nacionalnih računskih sodišč ter njihovega temeljitega in točnega preverjanja kakovosti javnofinančnih podatkov in od postopka prenosa podatkov z oseb javnega prava na nacionalne statistične urade;

61.  poziva Svet, naj okrepi makroekonomski dialog, zlasti z vzpostavitvijo ustreznih makrodialogov na nacionalni ravni, da bi sprostil ves potencial makroekonomskega sodelovanja, in sicer z izkoriščanjem možnosti za zaposlovanje z močno in uravnoteženo dinamiko rasti;

62.  meni, da je nujno potrebno, da se v stalni dialog med evropskimi institucijami vključi Evropska centralna banka;

Drugo

63.  poziva k razvoju koncepta evropske zakladnice, da bi okrepili izvedbene zmogljivosti evropskega semestra ter gospodarskega stebra ekonomske in monetarne unije; meni, da je treba pri prihodnjem institucionalnem razvoju upoštevati razvoj evropskega instrumenta za finančno stabilnost in evropskega mehanizma za stabilnost;

64.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da poteka usklajevanje gospodarskih politik na ravni EU z različnimi zavezujočimi in nezavezujočimi instrumenti in obveznostmi(2), ki bi utegnili ogroziti pravno varnost reda EU in ki po mnenju javnosti povzročajo zmedo glede natančne opredelitve obveznosti, ki so jih glede na svoj status članice ali nečlanice evroobmočja prevzele države članice;

65.  ugotavlja, da države članice ne upoštevajo skupno dogovorjenih pravil, zlasti pakta za stabilnost in rast, ki določa, da letni proračunski primanjkljaj držav članic ne sme presegati 3 % BDP in da mora biti javni dolg manjši od 60 % BDP; poziva države članice, naj spoštujejo pakt za stabilnost in rast ter druga skupno dogovorjena pravila;

66.  poudarja, da celovit nadzor nad gospodarskimi politikami, če naj bo učinkovit, ne sme biti omejen na oceno fiskalne in strukturne politike držav članic EU, ampak mora biti usklajen s cilji in ukrepi, sprejetimi na ravni EU, pa tudi z obsegom in značilnostmi finančnih virov Unije; ob tem poudarja bistveno odločilno politik in ukrepov EU v okviru strategije Evropa 2020, namreč kohezijske politike, raziskav in inovacij;

67.   poudarja, da smernice za države članice deloma zadevajo področja politik, kot so plače in pokojnine, ki so v pristojnosti držav članic in socialnih partnerjev, vendar jih Evropska unija v skladu s členom 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije podpira in dopolnjuje; poudarja, da je treba zagotoviti demokratično odgovornost ter upoštevati načela subsidiarnosti in socialnega dialoga, da bi ohranili politični prostor, potreben za nacionalno izvajanje;

68.   opozarja, da uredba Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij navaja, da je treba pri „uporabi te uredbe (…) v celoti spoštovati člen 152 PDEU, priporočila, izdana v skladu s to uredbo, pa morajo pri oblikovanju plač upoštevati nacionalne prakse in institucije. Upoštevati je treba člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, skladno s tem uredba ne posega v pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do industrijske akcije v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami“;

Sektorski prispevek k evropskemu semestru

69.  meni, da lahko v sklopu uresničevanja skupnih ciljev strategija Evropa 2020 in evropski semester kot okvir za okrepljeno gospodarsko in socialno upravljanje pripomoreta k okrepitvi skupnega pristopa k izzivom, odzivanju in vrednotenju razmer v državah članicah na področju zaposlovanja in socialnih zadev, če ne bosta ostala zgolj formalni pobudi in če bo Evropski parlament dejansko vključen v ta proces, v nasprotju z dogajanjem v prvem evropskem semestru, tudi v zvezi s prvim letnim pregledom rasti, ki je zaznamoval začetek novega obdobja gospodarskega upravljanja v EU;

70.  poziva Svet in Komisijo, naj pri zagotavljanju smernic politike za države članice, na primer na področju izobraževanja, zaposlovanja in socialnih zadev, makroekonomske politike ter proračuna, upoštevata načeli subsidiarnosti in socialnega dialoga na področju plač in pokojnin ter v skladu s členom 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije spoštujeta pristojnosti držav članic in socialnih partnerjev, da bi ohranili politični prostor, potreben za nacionalno izvajanje, in naj se pred oblikovanjem priporočil posvetujeta s socialnimi partnerji; poudarja, da je treba na vseh ravneh zagotoviti demokratično odgovornost;

71.  poziva Komisijo, naj pri svoji oceni napredka pri doseganju ciljev Evrope 2020 in z njo povezanih pobud uporabi vse razpoložljive podatke in strokovno znanje, med drugim tudi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev;

72.  želi, da bi se Komisija in Svet v svojih priporočilih osredotočila zlasti na socialno politiko za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja, dostopa do zaposlitve, ponovnega vključevanja brezposelnih na trg dela in boljšega usklajevanja sistemov socialnega varstva v državah članicah, skupaj z uresničitvijo notranjega trga in odpravo vseh ovir za konkurenco; želi, da bi bila priporočila pripravljena dosti vnaprej, da bi lahko dejansko vplivala na odločitve v zvezi z nacionalnim proračunom;

73.  izjavlja, da želi dejavno prispevati k izvajanju ambiciozne strategije Evropa 2020 v EU in v državah članicah ter k evropskemu semestru, tudi glede zaposlovanja in socialnih vidikov, ki so bistveni za evropske državljane; nadalje izjavlja, da to namerava izvesti na podlagi specifičnih ukrepov in s prispevki k pomembnim pobudam, kot je evropsko leto aktivnega staranja; izjavlja tudi, da bo storil vse v svoji moči za zagotovitev, da bodo ti vidiki strategije Evropa 2020 ter zaposlovanje in socialna vprašanja Evropejcev ostali vse leto na vrhu političnega dnevnega reda;

74.  poleg tega namerava izraziti svoja stališča o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020 s posebno resolucijo, ki naj bi bila sprejeta za namene spomladanskega zasedanja Evropskega sveta;

75.  izjavlja, da je pripravljen sodelovati v rednem dialogu o politiki in pri izmenjavi mnenj o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020 ter evropskem semestru z nacionalnimi parlamenti in drugimi zainteresiranimi stranmi, tudi socialnimi partnerji, podjetji in nevladnimi organizacijami, zato:

76.  poziva Komisijo, naj ga obvešča o rezultatih dejavnosti, ki se izvajajo v sklopu programa vzajemnega učenja, še posebej na področjih, ki so bila poudarjena v strateškem vodenju Evropskega sveta; poudarja, da je pomembno redno spremljanje stopnje dostopa do sredstev, dodeljenih programu, in deleža njihove porabe, saj je tako mogoče v realnem času presoditi, kakšni popravni ukrepi bi morda bili potrebni za zagotovitev, da običajne birokratske pasti ne bodo preprečile uresničitve ciljev programa;

77.  je prepričan, da imata politika zaposlovanja in socialna politika osrednjo vlogo v celotni strategiji Evropa 2020 in v njenem upravljanju; meni, da je treba zaradi krize ti področji politike okrepiti in da je evropski semester bistvenega pomena pri doseganju tega cilja;

78.  meni, da bi morali v okviru evropskega semestra in za učinkovito izvajanje smernic zaposlovanja od 7 do 10 države članice spodbujati, da posebno pozornost namenijo specifičnim temam, kot so olajšanje dostopa mladih do izobraževanja, svetovanje in usposabljanje ter preprečevanje zgodnje opustitve šole, spodbujanje vseživljenjskega učenja in vključevanja starejših na trg delovne sile, preprečevanje neprijavljenega dela, omogočanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter izboljšanje otroškega varstva;

79.  poziva Svet in Komisijo, naj izčrpno ocenita, ali so predlagani ukrepi iz nacionalnih programov za boj proti revščini in socialni izključenosti ter za povečanje stopnje zaposlenosti v skladu s cilji strategije Evropa 2020 in krovnimi cilji; poziva države članice, ki niso določile nacionalnih ciljev ali ki se niso ustrezno zavezale, da bodo do leta 2020 dosegle 75-odstotno stopnjo zaposlenosti moških in žensk v Evropi, naj si zastavijo ta cilj in se pri tem osredotočijo predvsem na odpravo glavnih strukturnih pomanjkljivosti trgov delovne sile;

80.  ugotavlja, da ukrepi, sprejeti v sklopu nacionalnih načrtov reform, gospodarskega upravljanja in evropskega semestra, ne bi smeli prispevati k družbeni krizi v številnih državah z bolj krhkimi gospodarstvi, kar vedno bolj otežuje življenja družin, zlasti žensk in otrok, ki so glavne žrtve naraščajoče revščine, brezposelnosti ter negotovega in slabo plačanega dela;

81.  poudarja, da je treba okrepiti in institucionalizirati makroekonomski socialni dialog, in meni, da morajo biti socialni partnerji vključeni v razvoj ukrepov, ki jih Komisija želi sprejeti v okviru evropskega semestra in izvajanja novega gospodarskega upravljanja, socialni partnerji pa bi morali Komisiji predložiti mnenje ali, kadar je to primerno, priporočilo o teh ukrepih;

82.  poudarja, da je pomembno zagotoviti medsebojno krepitev in interakcijo med mikro- in makroekonomsko politiko, pa tudi med politiko zaposlovanja in socialno politiko, saj je to odločilnega pomena za uresničitev splošnih ciljev strategije Evropa 2020;

83.  je še naprej zavezan, da bo posebno pozornost namenil medsebojnemu vplivanju zaposlovanja in socialnih razmer ter makroekonomskih razmer, kar je poudaril tudi v svojih prispevkih o evropskem semestru, ter poziva Komisijo, naj sledi istemu pristopu;

84.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo trajnostna in vključujoča rast, povezana z zaposlovanjem in ustvarjanjem novih delovnih mest, v središču vseh političnih predlogov v okviru evropskega semestra;

85.  opozarja, da je treba zagotoviti, da se financiranje ciljev strategije Evropa 2020 ustrezno upošteva v letnem proračunu EU in držav članic; poudarja, da bi lahko to najlažje, najbolj demokratično, najbolj v skladu z evropskimi načeli in najučinkoviteje dosegli z organiziranjem medparlamentarne razprave o skupnih proračunskih usmeritvah držav članic in Unije na začetku vsakega evropskega semestra; meni, da bi taka razprava občutno zmanjšala podvajanje struktur, hkrati bi državam članicam omogočala, da v večji meri upoštevajo evropsko razsežnost pri oblikovanju osnutka proračuna, Evropskemu parlamentu pa bi omogočila, da bi bolje upošteval nacionalne interese;

86.  opozarja na pomembno vlogo proračuna EU pri financiranju programa Evropa 2020, za katerega se vsako leto nameni več kot polovica virov Skupnosti; kljub temu opozarja, da bi morali – glede na vsebino prednostnih ukrepov in delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami – največji del sredstev za financiranje te strategije zagotoviti iz nacionalnih ali regionalnih proračunov; zato ugotavlja, da je treba v delu postopka v okviru evropskega semestra, ki zadeva izvajanje programa Evropa 2020, upoštevati proračun EU in nacionalne proračune;

87.  poudarja bistveno vlogo kohezijske politike kot ključnega instrumenta za Evropo 2020; meni, da je močna in dobro financirana kohezijska politika zaradi svojih dolgoročnih razvojnih programov, proračunske razsežnosti in decentraliziranega upravnega sistema in vključevanja prednostnih nalog EU za nadaljnji razvoj uspešen in učinkovit instrument za izpolnitev ciljev Evrope 2020 ter preprečitev prihodnjih gospodarskih in finančnih kriz; v zvezi s tem poudarja pomembnost vključevanja regij pri doseganju cilja EU do leta 2020;

88.  poudarja, da ima zaradi večstopenjskega pristopa k upravljanju regionalna politika usklajeno metodologijo za celovit pristop ter zanesljiv nadzorni sistem za privabljanje naložb in spodbujanje novih pobud na kraju samem, kar bi lahko primerno podprlo učinkovitost gospodarskih politik in razvoj večje sinergije med proračunom EU in proračuni držav članic; zato poziva Evropsko komisijo, naj predloži posebna priporočila, kako je v ta namen mogoče uporabiti strukturne sklade v okviru operativnih programov;

89.  meni, da je za kohezijsko politiko bistveno, da sodeluje pri premagovanju izzivov zmanjševanja strukturnih neravnovesij in notranjih konkurenčnih neskladij, ter poudarja pomembnost prilagajanja politik posebnim pogojem in potrebam v regijah, da se poveča njihov potencial in ublažijo njihove pomanjkljivosti;

90.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima regionalna politika pri razvoju nacionalnih programov v okviru evropskega semestra, zlasti z določanjem ciljev in ukrepov za krepitev ekonomske, družbene in teritorialne kohezije;

91.  poudarja, da je za veliko držav članic pomembno, da izboljšajo konkurenčnost svojih regij za ublažitev makroekonomskih neravnovesij;

92.  zato meni, da mora biti kohezija usmerjena tudi v krepitev regionalnih (ne le nacionalnih) zmogljivosti in vloge zainteresiranih strani; meni, da se kohezijska politika zaradi krepitve regionalnih zmogljivosti v povezavi z nacionalnimi zmogljivostmi ponovno izkazuje kot nujno orodje za doseganje zahtevanih sinergij;

93.  poudarja, da mora evropski semester predhodnega usklajevanja gospodarskih politik odsevati spodbujanje prehoda v okoljsko trajnostno gospodarstvo;

94.  pozdravlja pobudo iz sedanjega letnega pregleda rasti za odpravo okoljsko škodljivih subvencij in poziva k oceni izvajanja te politike med evropskim semestrom 2012.

95.  poziva Evropski svet in Komisijo, naj se v evropskem semestru bolj osredotočita na enotni trg, ki predstavlja gospodarski steber EU, da bi v celoti izkoristili potencial notranjega trga, pritegnili javni in zasebni kapital za financiranje infrastrukturnih in inovativnih projektov ter spodbudili učinkovito rabo energije; poudarja, da mora biti enotni trg v središču evropskega gospodarskega upravljanja, ki se osredotoča na spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, zaposlovanja in socialne kohezije z odpravo notranjih neravnovesij, ustvarjanjem gospodarskega zbliževanja in spodbujanjem konkurenčnosti;

96.  poziva, naj bo vsako spomladansko zasedanje Evropskega sveta delno posvečeno ocenjevanju razmer na enotnem trgu in podprto s postopkom spremljanja; poziva predsednika Evropskega sveta, naj Parlamentu vsako leto predstavi ukrepe, ki bodo izvedeni po spomladanskem zasedanju Evropskega sveta, tudi na področju enotnega trga;

97.  poziva Komisijo, naj izvede letno oceno izvajanja enotnega trga v državah članicah v okviru njihovih nacionalnih programov reform ter v tem okviru preuči napredek pri prenosu in naknadnih pregledih;

98.  poziva Komisijo, naj države članice, za katere se je pri oceni njihovih nacionalnih programov reform izkazalo, da sredstev EU ne izrabljajo optimalno, opozori na posamezna področja z neizkoriščenim potencialom;

99.  pozdravlja dejstvo, da je izkoriščanje potenciala enotnega trga v letnem pregledu rasti 2011 navedeno kot eden od desetih ciljev, ki jih je treba uresničiti do leta 2012;

100.  poziva Svet in Komisijo, naj evropski semester še bolj sistematično povezujeta s sedanjimi pobudami EU, kot so pregled stanja notranjega trga in akt za enotni trg z izvajanjem njegovih 12 glavnih prednostnih točk, da bi tako v celoti upoštevala dokončno oblikovanje enotnega trga in zagotovila doslednost evropske gospodarske politike;

101.  poziva zlasti Komisijo, naj v letni pregled rasti 2012 vključi 12 prednostnih ukrepov akta za enotni trg, ki jih je treba sprejeti do konca leta 2012;

102.  meni, da sta obnovitev enotnega trga in zlasti izvajanje akta za enotni trg bistvena pogoja za doseganje trajnostne rasti v Evropi do leta 2020; meni, da so za zagotovitev evropske konkurenčnosti na svetovni ravni nemudoma potrebne izboljšave na bistvenih področjih, kot so storitveni sektor, javna naročila, raziskave, inovacije, izobraževanje, energetika in elektronsko trgovanje;

103.  poudarja, da je treba pri izvajanju evropskega semestra upoštevati strategijo Evropa 2020, poleg tega meni, da morajo biti pobude, sprejete v okviru akta za enotni trg, usklajene s cilji sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter da morajo prispevati k uresničevanju teh ciljev;

104.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo podporo za mala in srednja podjetja, ki so v skladu z ugotovitvami iz letnega pregleda rasti temelj gospodarstva enotnega trga, zlasti s celovitim izvajanjem akta za mala podjetja ter s paketom ukrepov odpravijo ovire, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja pri dostopu do financiranja;

105.  poziva Komisijo, naj sprejme učinkovite ukrepe za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij ter inovativnih novoustanovljenih podjetij do financiranja ter zagotovi izboljšanje poslovnega okolja v EU, poenostavi postopke in zmanjša upravna bremena za podjetja na enotnem trgu;

106.  poziva države članice, naj v proces evropskega semestra vključijo vidik enakosti spolov z upoštevanjem potreb in položaja žensk pri izvajanju smernic, podanih v letnem pregledu rasti; izreka pohvalo državam članicam, ki so uveljavile načelo enakosti spolov v svojih nacionalnih programih reform v prvem evropskem semestru in posvečajo posebno pozornost ženskam pri pripravi in spremljanju politike zaposlovanja, boja proti revščini in izobraževalne politike; je razočaran nad tistimi državami članicami, ki so opustile vsakršno omembo spola v svojih nacionalnih programih reform;

107.  poziva Svet, naj zagotovi, da bo lahko odbor FEMM po tem, ko bo Komisija predstavila smernice politik za posamezne države, o vidikih spola v nacionalnih programih reform in teh smernicah razpravljal s pristojnim predsednikom sveta EPSCO;

108.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito sodelovanje organizacij civilne družbe, vključno z organizacijami žensk, pri pripravi osnutkov, izvajanju in ocenjevanju nacionalnih programov reform;

109.  poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform določijo kvalitativne cilje glede odpravljanja razlik v plači med ženskami in moškimi, izboljšanja ženskega podjetništva in vzpostavljanja otroškega varstva in oskrbe starejših;

110.  poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform določijo posebne kvantitativne cilje glede zaposlovanja žensk na splošno in posebne ukrepe, ciljno usmerjene v skupine žensk z zelo nizko stopnjo zaposlenosti, kot so na primer mlade in starejše ženske, migrantke, invalidke, samohranilke in Rominje;

111.  poziva Komisijo in države članice, naj v civilni družbi, med socialnimi partnerji in v širši javnosti povečajo ozaveščenost o glavnih ciljih za leto 2020 ter o nacionalnih ciljih, vključno s cilji na področju zaposlovanja, ločenimi po spolu;

112.  poziva Komisijo, naj civilno družbo in socialne partnerje spodbudi k pripravi vzporednega letnega poročila o napredku držav članic v zvezi z glavnimi cilji ter izvajanjem ukrepov, predlaganih v nacionalnih programih reform, ki bi bilo primerljivo z vzporednimi poročili na temo izvajanja Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW);

113.  obžaluje zmanjšanje javnih izdatkov in naložb na področju izobraževanja v številnih nacionalnih proračunih, ponovno poudarja potrebo po prednostni razvrstitvi javnih naložb v področja, ki spodbujajo trajnostno rast, kot so raziskave in inovacije ter izobraževanje, ter poudarja, da so glede na visoke stroške zaradi marginalizacije mladih na trgu dela naložbe v izobraževanje in usposabljanje gospodarskopolitičen ukrep; poudarja, da je pomembno zagotoviti nenehno in obsežno vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje učiteljev, pri čemer si je treba vseskozi usklajeno in po vsej EU prizadevati za doseganje drugih skupnih izobraževalnih ciljev; poudarja, da ima bistveno vlogo program vseživljenjskega učenja;

114.  odločno poziva Komisijo, naj pri opredelitvi sedanjih in prihodnjih trendov zaposlovanja med ekonomskim semestrom te trende uporabi za usklajevanje strategij na področju usposabljanja z visokošolskimi institucijami;

o
o   o

115.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu svetu, nacionalnim parlamentom, Evropski centralni banki in predsedniku Euroskupine.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Členi 121, 126, 148 PDEU, protokol št. 12, priložen k Lizbonski pogodbi, resolucija Evropskega sveta o paktu za stabilnost in rast z dne 17. junija 1997, sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 20. marca 2005, Uredba (ES) št. 1466/97, Uredba (ES) št. 1467/97, kodeks ravnanja „Podrobni opis izvajanja pakta stabilnosti in rasti ter smernice o obliki in vsebini programov stabilnosti in konvergenčnih programov“, ki ga je 7. septembra 2010 potrdil Ekonomsko-finančni svet, sklepi Ekonomsko-finančnega sveta iz oktobra 2006 in oktobra 2007, pakt „evro plus“, o katerem so se 24. in 25. marca 2011 dogovorili voditelji držav in vlad evroobmočja in ki so se mu pridružile Bolgarija, Danska, Latvija, Litva, Poljska in Romunija.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o izidih foruma o enotnem trgu

P7_TA(2011)0543 B7-0576/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju foruma o enotnem trgu, ki je potekal v Krakovu na Poljskem dne 3. in 4. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju „Krakovske izjave“ prvega foruma o enotnem trgu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg. Dvanajst Pobud za okrepitev rasti in zaupanja. “Skupaj za novo rast'„(KOM(2011)0206),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 16. avgusta 2011 z naslovom: „Enotni trg z vidika ljudi: Pregled 20 zadev, ki se tičejo državljanov in podjetij“ (SEK(2011)1003),

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je evropski enotni trg prinesel izredne koristi 500 milijonom Evropejcev, hkrati pa odprl nove možnosti širitve za več kot 21 milijonov evropskih podjetij in postal resnični motor evropskega gospodarstva;

B.  ker je na veliko področjih še vedno razkorak med tistim, kar ljudje od enotnega trga pričakujejo, in tem, kar dejansko doživljajo;

C.   ker je na predvečer 20. obletnice za oživitev evropskega gospodarstva in dolgoročno izvedljivost evropskega projekta enotni trg pomembnejši kot kdaj koli prej;

D.   ker je prvi forum o enotnem trgu povezal evropska podjetja, socialne partnerje, nevladne organizacije, možganske truste, novinarje, nacionalne parlamente, evropske institucije, javne organe na različnih ravneh upravljanja in evropske državljane;

1.  poudarja, kako pomembno je preoblikovati forum o enotnem trgu v redni dogodek, da bi podjetjem, državljanom ter lokalnim in regionalnim organom omogočili neposredno sodelovanje in vpliv pri nadaljnjem razvoju enotnega trga;

2.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, državami prosilkami in partnericami EGP, da bi organizirala in spodbudila pomembne javne dogodke v letu 2012 ob 20. obletnici enotnega trga, meni, da bi si morali zastaviti cilj organizirati najmanj en tak dogodek v vseh sodelujočih državah, po potrebi z regionalnimi dejavnostmi, povezanimi z osrednjim, glavnim dogodkom EU, ki bi se po možnosti organiziral skupaj s predsedstvom EU;

3.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 predlaga vseh dvanajst prednostnih nalog v aktu o enotnem trgu, da bi Svetu in Evropskemu parlamentu omogočila, da v tesnem sodelovanju z njo do konca leta 2012 sprejmeta prvi sklop prednostnih ukrepov, s katerimi bi dobil enotni trg nov polet;

4.  poziva k stalnemu spremljanju izvajanja akta o enotnem trgu na najvišji politični ravni, med drugim z rednimi pregledi in poročili Komisije, njegovem vključevanju kot glavne točke dnevnega reda Sveta za konkurenčnost in v poročila o napredku v Evropskem svetu; v zvezi s tem poudarja, da je treba pravočasno in pravilno prenesti ter izvajati obstoječo zakonodajo;

5.  poudarja, da evropski enotni trg pozitivno prispeva k inovacijam in da bo, podprt z usklajenimi pobudami Komisije in močno zavezanostjo držav članic, ustvaril nove priložnosti za podjetja – zlasti za inovativna mala in srednja podjetja – ter močno podprl ustvarjanje delovnih mest in socialno kohezijo ter dosegel trajnostno gospodarsko rast, pa tudi izpolnil potrebe državljanov in potrošnikov EU;

6.  poudarja, da se državljani, potrošniki ter mala in srednja podjetja ne zavedajo dovolj svojih pravic in priložnosti na enotnem trgu in jih slabo poznajo; poziva Komisijo, naj razmisli o sprejetju uporabnikom prijazne, redno posodabljane in lahko dostopne listine o pravicah državljanov za vse državljane, ki se gibljejo, delajo, nakupujejo ali prodajajo prek meja, h kateri je pozvala resolucija Parlamenta z dne 20. maja 2010(1) in ki bo služila kot praktični priročnik z opisom pravic in obveznosti državljanov na notranjem trgu;

7.  je seznanjen s pomanjkljivostmi, ki so jih ugotovili udeleženci foruma o enotnem trgu; poziva k sprejetju ukrepom, s katerimi bi jih čim prej premostili;

8.  poudarja, da je bil na forumu priznan splošni uspeh postopka avtomatičnega priznavanja iz Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, in meni, da bi jo bilo treba razširiti na druge poklice; poziva države članice, pristojne organe in Komisijo, naj omogočijo večjo preglednost, da bodo prijavljenim obširno razloženi razlogi za nepriznavanje njihovih spričeval in poklicnih kvalifikacij; pozdravlja objavo rezultatov pilotnega projekta poklicnih izkaznic in meni, da bi lahko bile uporabno orodje v prid mobilnosti za nekatere poklice, za poenostavitev upravnih postopkov in večjo varnost;

9.  poudarja, da je potreben učinkovit, cenovno dostopen in enostaven sistem alternativnega reševanja sporov, da se zagotovi večje zaupanje potrošnikov na notranjem trgu; poudarja, da bi bil učinkovit sistem spletnega reševanja sporov ključen za izboljšanje zaupanja v enotni digitalni trg;

10.  predlaga, da se enotne kontaktne točke razvijejo v popolne centre e-vlade, ki bodo podjetnikom omogočili vlaganje in opravljanje upravnih formalnosti na spletu; poudarja možnosti, ki jih imajo pri izvajanju direktive o storitvah, in obžaluje, da nekatere države članice še vedno niso v celoti izpolnile svojih obveznosti v zvezi z razvojem enotnih kontaktnih točk;

11.  poudarja, da je treba dokončno vzpostaviti evropski digitalni trg in premagati tehnične ovire za čezmejno trgovino ter ponujanje storitev, zlasti z izboljšanjem medobratovalnosti in vzajemnega priznavanja elektronskih osebnih izkaznic, elektronskih podpisov ter elektronskih dokumentov;

12.  poudarja, da je treba za izboljšanje pravne varnosti za e-trgovino ustvariti učinkovit in posodobljen sistem za avtorske pravice v Evropski uniji in posodobljeno zakonodajo o varstvu podatkov;

13.  poudarja, da sta čezmejno ponujanje storitev in mobilnost napotenih delavcev bistveni sestavini notranjega trga, ter poudarja, da mora direktiva o napotitvi delavcev zagotoviti enake pogoje in spoštovanje pravic napotenih delavcev v EU; meni, da morajo biti ta pravila pregledna in jasna, da bi preprečili zlorabo in izogibanje; ugotavlja, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri varstvu pravic napotenih delavcev;

14.  poziva države članice, naj zagotovijo pravilen in pravočasen prenos zakonodaje o notranjem trgu in zmanjšanje neskladnosti; poudarja, da je uporaba korelacijskih tabel koristna za vse strani v postopku prenosa direktiv o notranjem trgu;

15.  opozarja, kako pomembno je poenostaviti in pravilno izvajati pravila o javnih naročilih, ter zato poziva Komisijo in države članice, da se to zagotovi v sedanjem in prihodnjem pravnem okviru; opozarja, da je treba profesionalizirati sektor javnih naročil, tako da se izboljša usposabljanje, potrditi cilje javnih naročil in preučiti možnosti za dosego drugih ciljev politike; meni, da je sodelovanje malih in srednjih podjetij pri razpisih za javna naročila treba izboljšati ter da morajo biti postopki javnih naročil manj okorni, cenejši in bolj odprti za mala in srednja podjetja, ter poudarja, da je treba širše uporabljati načelo „ekonomsko najugodnejše ponudbe“ namesto načela „najnižje cene“;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj v razvoj enotnega trga tesneje vključijo državljane in druge zainteresirane strani, zlasti tako, da bolj proaktivno organizirajo pravočasna javna posvetovanja o novi zakonodaji v partnerstvu z nacionalnimi in lokalnimi zainteresiranimi stranmi in socialnimi partnerji ter nevladnimi organizacijami in mediji; meni, da bi morali biti dokumenti za pregled na voljo v vseh uradnih jezikih EU in razumljivi običajnemu državljanu;

17.  poziva institucije EU in nacionalne organe na vseh ravneh, naj si skupaj prizadevajo, da bi povečali ozaveščenost državljanov in zainteresiranih strani o obstoječih orodjih, ki so namenjena poenostavitvi delovanja enotnega trga, kot so enotne kontaktne točke, omrežje SOLVIT, Vaša Evropa in druga;

18.  poziva Komisijo, naj oblikuje forum o enotnem trgu na spletu kot platformo, odprto za splošno javnost, s čimer bo slednji omogočila, da je seznanjena z razvojem dogodkov na notranjem trgu ter si izmenjuje izkušnje o tekoči problematiki notranjega trga;

19.  poziva nacionalne vlade, regionalne in lokalne subjekte, podjetja, sindikate in nevladne organizacije, naj sodelujejo pri zagotavljanju, da pravila enotnega trga v praksi delujejo učinkovito za državljane in podjetja;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 84.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o odzivu EU na virus HIV/aids v EU in sosednjih državah – vmesni pregled sporočila Komisije

P7_TA(2011)0544 B7-0615/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o boju proti HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah v obdobju 2009–2013 (KOM(2009)0569),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2010 o na pravicah temelječem pristopu k odzivu EU na HIV/aids(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2008 o virusu HIV/aidsu: zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje(2),

–  ob upoštevanju politične deklaracije o virusu HIV/aidsu, ki je bila sprejeta na srečanju na visoki ravni o virusu HIV/aidsu generalne skupščine Združenih narodov leta 2011,

–  ob upoštevanju rimske izjave, sprejete na mednarodni konferenci združenja za aids leta 2011, v kateri se poziva, da je treba več sredstev nameniti za iskanje učinkovitega zdravila za virus HIV,

–  ob upoštevanju strategije UNAIDS za obdobje 2011–2015 in strategije o virusu HIV/aidsu za obdobje 2011–2015, ki jo je sektor za svetovno zdravje pripravil za skupščino Svetovne zdravstvene organizacije ter v kateri so opredeljeni obstoječi in dogovorjeni svetovni cilji, ki naj bi spodbudili države k načrtovanju odzivov na virus HIV/aids do leta 2015;

–  ob upoštevanju evropskega akcijskega načrta o virusu HIV/aidsu za obdobje 2012–2015 Svetovne zdravstvene organizacije, ki obravnava sedanje stanje epidemije virusa HIV/aidsa v Evropi in določa učinkovit odziv nanjo,

–  ob upoštevanju dublinske deklaracije o partnerstvu za boj proti virusu HIV/aidsu v Evropi in Srednji Aziji, sprejete na ministrski konferenci z naslovom „Premostimo ovire – partnerstvo za boj proti virusu HIV/aidsu v Evropi in Srednji Aziji“, ki je potekala od 23. do 24. februarja 2004 v okviru irskega predsedovanja EU,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega centra za nadzor bolezni za leto 2010 o napredku pri izvajanju dublinske deklaracije o partnerstvu za boj proti virusu HIV/aidsu v Evropi in Srednji Aziji,

–  ob upoštevanju smernic iz leta 2010 za testiranje na virus HIV Evropskega centra za nadzor bolezni o tem, kako je mogoče v državah članicah opravljati testiranja na virus HIV,

–  ob upoštevanju evropskega okvira politike Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2010 o širitvi testiranja na virus HIV in svetovanja v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je bilo na podlagi poročila Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni o spremljanju virusa HIV za leto 2010 v državah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora leta 2009 ugotovljenih 25 917 novih primerov okužb z virusom HIV;

B.  ker se je leta 2009 v EU in sosednjih državah z virusom HIV okužilo 161 000 oseb, s čimer se je po podatkih organizacije UNAIDS in Svetovne zdravstvene organizacije število vseh oseb s tem virusom povzpelo na več kot 2,2 milijona;

C.  ker število okuženih z virusom HIV, zlasti v vzhodni Evropi, zaskrbljujoče hitro narašča;

D.  ker se ženske kljub izboljšanju dolgoročnega zdravljenja in prognoze zaradi kompleksne narave virusa HIV še vedno soočajo s posebnimi izzivi, ki jih je v običajnem zdravstvenem varstvu zlahka mogoče spregledati, in zanje tako med diagnozo in učinkovito zdravstveno nego, o kateri bi bile primerno obveščene, ni primerno poskrbljeno(3);

E.  ker je aids bolezen, ki jo je mogoče v celoti preprečiti, in ker so v prizadevanjih za preprečevanje širjenja virusa HIV najbolj pomembni primarni preventivni ukrepi, s katerimi se zagotovijo informacije, usposabljanje, storitve in proizvodi, ki so potrebni za zaščito ljudi pred prenašanjem virusa HIV in spodbujajo varnejše vedenje;

F.  ker v EU po oceni Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni 30 % oseb okuženih z virusom HIV ne ve, da ima ta virus, okužba pa se v polovici primerov ugotovi šele v pozni fazi, ko je zdravljenje manj učinkovito, s čimer se po nepotrebnem poveča tveganje za obolevnost, smrtnost in prenos virusa;

G.  ker je pri osebah z neugotovljeno okužbo 3,5-krat večja verjetnost za prenos virusa HIV kot pri tistih, pri katerih je bil ugotovljen;

H.  ker velik delež okužb z virusom HIV ostaja neodkrit; ker veliko ljudi ne ve, da so seropozitivni in to ponavadi odkrijejo šele, ko zbolijo za boleznijo, povezano z virusom HIV/aidsom;

I.  ker je treba opozoriti na vprašanje sočasne okužbe, zlasti s tuberkulozo ter virusnima hepatitisoma B in C in njihovimi zapleti; ker sta pri ljudeh, okuženih z virusom HIV, tuberkuloza in virusni hepatitis zelo pogosta in napredujeta hitreje ter povzročata veliko večjo obolevnost in smrtnost; ker se ocenjuje, da je na primer v zahodni Evropi 30 % ljudi z virusom HIV okuženih tudi s hepatitisom C in ker je v vzhodni Evropi ta delež še večji;

J.  ker je Evropski parlament marca 2007 v pisni izjavi priznal, da je obseg neugotovljenih primerov hepatitisa C velik zdravstveni problem EU in da se hepatitis C razvije hitreje pri ljudeh, ki so že okuženi z virusom HIV, zato je celovito in zgodnje ugotavljanje okužbe še pomembneje;

K.  ker je verjetnost okužbe z virusom HIV ob prisotnosti drugih spolno prenosljivih bolezni, kot so gonoreja, klamidija, herpes in sifilis, veliko večja;

L.  ker se je na podlagi nedavnih poskusov izkazalo, da je lahko ob zgodnjem zdravljenju kužnost bolnikov in prenosljivost virusa HIV tudi do 96 % manjša;

M.  ker so med državami članicami velike razlike glede dostopa do storitev preprečevanja okužb z virusom HIV, zdravljenja, oskrbe in podpore na tem področju;

N.  ker se z uporabo okuženega pribora za injiciranje med intravenoznimi uživalci drog v številnih vzhodnoevropskih državah virus HIV še hitreje širi;

O.  ker je za obravnavanje epidemije čim prej potrebno čezmejno in interdisciplinarno sodelovanje;

P.  ker je popolno sodelovanje civilne družbe bistveno, da bi ogroženi in marginalizirani populaciji zagotovili zdravljenje okužbe z virusom HIV in s tem povezane storitve;

Q.  ker je treba posebno pozornost nameniti vprašanjem, s katerimi se soočajo sosednje države, saj virusa HIV/aidsa in drugih spolno prenosljivih bolezni ni mogoče zadržati znotraj državnih mej, kot je poudarjeno v tehničnem poročilu Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni („Hepatitis B and C in the EU neighbourhood: prevalence, burden of disease and screening policies“);

R.  ker je popolno varstvo človekovih pravic oseb, okuženih z virusom HIV, bistveno za vse vidike odzivanja na virus HIV;

S.  ker so osebe, okužene z virusom HIV na splošno, zlasti pa osebe iz ranljivih skupin (istospolno usmerjeni moški, intravenozni uživalci drog), nenehno žrtve socialne izključenosti, stigmatiziranja in diskriminacije na podlagi okužbe z virusom HIV, pa tudi molka in zanikanja glede okužbe ter nespoštovanja njihovih temeljnih človekovih pravic, kar še naprej ovira preprečevanje okužbe z virusom HIV ter nego in zdravljenje;

T.  ker programi za preprečevanje okužbe z virusom HIV, zdravljenje, nego in pomoč niso oblikovani tako, da bi ustrezali ali bili dostopni invalidom;

U.  ker je treba poleg trajnega vlaganja v raziskave in razvoj novih tehnologij za preventivo čim prej oblikovati celovit preventivni pristop in ga izvajati;

V.  ker ne bi smeli dopustiti, da bi gospodarska in finančna kriza negativno vplivala na zdravstveni sektor, kar bi med drugim pomenilo manj naložb na področjih, ki so bistvena za boj proti virusu HIV/aidsu;

W.   ker težke gospodarske razmere ogrožajo financiranje programov proti virusu HIV/aidsu;

X.  ker se virus HIV v EU najpogosteje prenaša pri spolnem odnosu med moškima, prenos pri heteroseksualnem stiku, zlasti med posamezniki iz držav s splošno epidemijo virusa HIV, pa je na drugem mestu;

Y.  ker je neenakost spolov eden od vzrokov za epidemijo virusa HIV in ker gre skoraj polovici novih prijavljenih primerov okužbe z virusom HIV v sosednjih državah EU za ženske;

Z.  ker so dekleta vse bolj izpostavljena virusu HIV, skoraj 45 % vseh novih okužb namreč predstavljajo ženske, stare od 15 do 24 let;

AA.  ker se je nujno treba zavzemati za krepitev ter širitev politike in programov na področju povezovanja spolnega in reprodukcijskega zdravja in pravic ter virusa HIV, tako da se programi za preprečevanje okužbe z virusom HIV/aidsa vključijo v programe o spolnem in reprodukcijskem zdravju in pravicah, s čimer bo preprečevanje okužbe z virusom HIV/aidsa sestavni del spolne in reproduktivne zdravstvene oskrbe;

AB.  ker se ženske zaradi svoje omejene vloge pri odločanju, pomanjkanju nadzora nad finančnimi sredstvi, omejene mobilnosti in odgovornosti za skrb otroka bolj pogosto srečujejo z ovirami pri dostopu do storitev za preprečevanje okužbe z virusom HIV, zdravljenje in nego;

1.  poziva Komisijo in Svet, naj uresničita predloge iz sporočila o boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah za obdobje 2009–2013 ter spremljajoči akcijski načrt za:

2.  opozarja, da se je treba boriti proti virusu HIV, ne pa proti ljudem, ki so z njim okuženi;

3.  poziva Svet, naj pokaže politično vodstvo pri obravnavanju trajne epidemije virusa HIV v Evropi, oblikuje akcijske načrte proti temu virusu za vsako državo posebej in s političnim dialogom, gradnjo tehničnih zmogljivosti in spodbujanjem vključevanja civilne družbe podpre učinkovit odziv na virus HIV v sosednjih državah;

4.  poziva Komisijo in Svet, naj priskrbita potrebna sredstva, da se zagotovi pravičen dostop do preprečevanja okužbe z virusom HIV, testiranja, zdravljenja, nege in pomoči, odpravijo stigmatiziranje in drugi načini oviranja pravočasnega dostopa do svetovanja, testiranja in nege v zgodnji fazi, povečajo vlaganja v raziskave pri iskanju učinkovitega zdravila ter izboljšajo instrumenti in ukrepi za obravnavanje sočasnih okužb, kot so tuberkoloza ali hepatitis B in C, med drugim z boljšim dostopom do testiranja in dejanskim dostopom do zdravljenja;

5.  poziva države članice, naj z izboljšanjem ugotavljanja hepatitisa C, tuberkuloze in drugih sočasnih okužb ter dostopa do zdravljenja teh okužb zmanjšajo tveganje sočasnih okužb, pri čemer naj priznajo, da je bistven ukrep za zajezitev epidemije virusa HIV/aidsa prilagoditev zdravljenja in nege potrebam žensk;

6.  poziva Komisijo in Svet, naj s testi na podlagi dokazov in povezanimi strategijami zdravljenja spodbujata zgodnje ugotavljanje in nego;

7.  poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo nadaljnja vlaganja v raziskave novih tehnologij za preventivo, ki jih bodo uporabljale in upravljale ženske, tudi antibiotikov;

8.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bosta civilna družba in akademska raziskovalna skupnost vključeni v vse faze izvrševanja predlogov iz sporočila o odzivu EU na virus HIV/aids in njegovega akcijskega načrta;

9.  ponovno zatrjuje, da bi morali biti vsi ljudje z virusom HIV/aidsom deležni najboljših razpoložljivih standardov nege in zdravljenja, ne glede na poreklo, državljanstvo, prepričanje, starost, spol, spolno usmerjenost, vero ali kateri koli drug status, pri čemer je treba dosledno upoštevati načelo zasebnosti in zaupnosti;

10.  poziva Komisijo, naj oblikuje skupno delovanje EU in izhodišča za spodbujanje doslednega spoštovanja človekovih pravic ter pristope, temelječe na človekovih pravicah, za obravnavanje politik proti virusu HIV/aidsu, vključno s kampanjami ozaveščanja, s katerimi bi odpravili stigmatiziranje in diskriminiranje oseb z virusom HIV/aidsom;

11.  poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bodo odpravile diskriminacijo oseb z virusom HIV/aidsom, spodbudile spoštovanje ter varstvo vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer naj posebno pozornost namenijo vsem tistim, ki so izpostavljeni virusu HIV ali so z njim okuženi, ter naj pregledajo zakonodajo in politike, ki onemogočajo učinkovite programe proti virusu HIV, in naj poskrbijo, da bodo ljudje z virusom HIV/aidsom sodelovali pri oblikovanju politik proti diskriminaciji in bili pri tem zastopani; poudarja, da je treba pri odpravljanju diskriminacije upoštevati vidik spola, da se vzpostavi celovit pristop k virusu HIV/aidsu;

12.  ugotavlja, da lahko organizacije delodajalcev in delavske organizacije v partnerstvu z vladami ogromno prispevajo k preprečevanju širjenja virusa HIV/aidsa ter pomagajo delavcem s tem virusom oziroma z njim povezano boleznijo;

13.  poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi odpravile diskriminiranje oseb z virusom HIV/aidsom pri dostopu, pogojih in stroških zdravstvenega zavarovanja;

14.  poziva države članice, naj poskrbijo, da bo v vseh nacionalni programih in strategijah o aidsu spolno in reprodukcijsko zdravje tesno povezano s storitvami v zvezi z virusom HIV, kar je bilo poudarjeno v Cochranovem pregledu(4) ter potrjeno na 42. zasedanju komisije Združenih narodov o prebivalstvu in razvoju, ki spremlja izvajanje delovnega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju;

15.  ugotavlja, da bi morali v preventivne ukrepe še posebej vključiti ustrezno informiranje in spolno vzgojo, informacije o dostopu do različnih vrst zaščite, kot so moški in ženski kondomi, ter krepitev pravic in neodvisnosti žensk, ko gre za spolne odnose;

16.  poudarja, da stigmatiziranje in diskriminacija zelo otežujeta preprečevanje širjenja virusa HIV/aidsa;

17.  pozdravlja zaveze, sprejete na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov na visoki ravni o virusu HIV/aidsu leta 2011, zlasti cilj, da bi do leta 2015 zagotovili zdravljenje 15 milijonom okuženih z virusom HIV po svetu in da bi število novih okužb s tem virusom do takrat zmanjšali za 50 %;

18.  pozdravlja poziv Združenih narodov k nadaljnjemu financiranju programov proti virusu HIV;

19.  pozdravlja poziv Združenih narodov farmacevtskim družbam, naj s posebnim poudarkom na stroškovno učinkovitih metodah, zlasti z uporabo generičnih zdravil, pravočasno zagotovijo cenovno sprejemljiva, kakovostna in učinkovita sredstva proti retrovirusom;

20.  poziva Komisijo in Svet, naj uvedeta potrebne spremembe za izpolnitev obveznosti iz politične deklaracije o virusu HIV/aidsu s posebnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov;

21.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti do svetovnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji in naj še naprej podpirajo delo v okviru tega sklada v državah v razvoju;

22.  poziva Komisijo in Svet, naj omogočita dostop do kakovostnih celovitih storitev spolne in reproduktivne zdravstvene oskrbe; meni, da bi morala ta oskrba med drugim zajemati zaupno in prostovoljno svetovanje, testiranje in zdravljenje okužb z virusom HIV ter vseh drugih spolno prenosljivih okužb, preprečevanje nenačrtovanih zanositev, pravičen in cenovno sprejemljiv dostop do kontracepcije, tudi kontracepcije v sili, varno in zakonito prekinitev nosečnosti, vključno z nego po tem postopku, ter nego in zdravila za preprečevanje vertikalnega prenosa okužbe z virusom HIV, na primer okužbe partnerja in otrok;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, generalnemu sekretarju Združenih narodov, organizaciji UNAIDS, Svetovni zdravstveni organizaciji in vladam držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0284. (2) UL C 16 E, 22.1.2010, str. 62. (3) Svetovna zdravstvena organizacija: „Neenakost spolov in virus HIV“, http://www.who.int/gender/hiv_aids/en/ (4) http://www.unfpa.org/webday/site/global/shared/documents/publications/2008/linkages_evidence.PDF.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino (2011/2132(INI))

P7_TA(2011)0545 A7-0387/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Ukrajino, ki je začel veljati dne 1. marca 1998 in ki ga bo nadomestil pridružitveni sporazum(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(2) in nacionalnega okvirnega programa za obdobje 2011–2013 za Ukrajino,

–  ob upoštevanju tekočih pogajanj med EU in Ukrajino o pridružitvenem sporazumu, vključno s pogajanji o poglobljenem in razširjenem območju proste trgovine,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Ukrajini z dne 22. januarja 2007, v katerih je sprejel pogajalske smernice,

–  ob upoštevanju, da je Ukrajina od marca 2008 članica Svetovne trgovinske organizacije,

–  ob upoštevanju izjave svojega predsednika v zvezi z obsodbo nekdanje predsednice ukrajinske vlade Julije Timošenko z dne 11. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki je 7. maja 2009 potekalo v Pragi,

–  ob upoštevanju izidov nedavnih vrhunskih srečanj med EU in Ukrajino, vključno s priznanjem na vrhunskem srečanju med EU in Ukrajino v Parizu leta 2008, da je Ukrajina evropska država, ki jo z državami EU povezujejo skupna zgodovina in skupne vrednote, ter sklepov vrhunskega srečanja med EU in Ukrajino v Kijevu 4. decembra 2009,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini, zlasti z dne 25. februarja 2010(3), 25. novembra 2010(4), 9. junija 2011(5) in 27. oktobra 2011(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o vzhodnem partnerstvu, sprejetih 25. oktobra 2010,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU in Ukrajine o liberalizaciji vizumskega režima, sprejetega 22. novembra 2010,

–  ob upoštevanju dejstva, da je Ukrajina 1. februarja 2011 pristopila k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti,

–  ob upoštevanju pridružitvenega načrta za EU in Ukrajino, ki nadomešča akcijski načrt in je bil junija 2009 potrjen na Svetu za sodelovanje EU z Ukrajino, ter seznama prednostnih nalog za obdobje 20112012 v okviru tega pridružitvenega načrta,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 25. maja 2011 z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“ (KOM(2011)0303) in sklepov Sveta o evropski sosedski politiki, ki jih je dne 20. junija 2011 sprejel Svet za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Ukrajine, ki je bilo sprejeto dne 25. maja 2011 (SEK(2011)0646),

–  ob upoštevanju strategije Evropske unije za podonavsko regijo,

–  ob upoštevanju členov 90(5) in 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0387/2011),

A.  ker bodoči pridružitveni sporazum z Ukrajino napoveduje novo generacijo pridružitvenih sporazumov v skladu s členom 217 PDEU in obsega povsem novo raven povezovanja med EU in tretjo državo; ker se Ukrajina s tem sporazumom zavezuje k izvajanju velikega dela pravnega reda EU; ker so pogajanja z Ukrajino med vsemi z vzhodnimi sosedami najbolj napredovala in so zato zgled za evropsko sosedsko politiko kot celoto,

B.  ker je Ukrajina strateško pomembna država za EU; ker ima zaradi svoje velikosti, virov, prebivalstva in geografske lege poseben položaj v Evropi in je zato v svoji regiji najpomembnejši dejavnik, ki močno vpliva na varnost, stabilnost in blaginjo vse celine, ter bi zato morala nositi ustrezno politično odgovornost;

C.  ker je Ukrajina evropska država in lahko v skladu s členom 49 PEU zaprosi za članstvo v EU kot vsaka druga evropska država, ki spoštuje načela demokracije, človekove pravice in temeljne svoboščine ter pravice manjšin in načela pravne države; ker bo sklenitev pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino, vključno s poglobljenim in razširjenim območjem proste trgovine pomembna za njeno evropsko perspektivo;

D.  ker si EU močno prizadeva za stabilno in demokratično Ukrajino, ki bo spoštovala načela socialnega in vključujočega tržnega gospodarstva ter pravne države, vključno z neodvisnim sodstvom, človekovimi pravicami in varstvom manjšin, ter zagotavljala temeljne pravice; ker Ukrajina pospešuje prizadevanja ne le za vzpostavitev politične stabilnosti, temveč tudi okolja trdnega političnega pluralizma, demokratičnih svoboščin in pravne države ter za okrepitev notranje reforme, kar lajša nadaljnji razvoj njene evropske perspektive;

E.  ker so obsodba z dne 11. oktobra 2011, s katero je sodišče nekdanji predsednici ukrajinske vlade Julije Timošenko naložilo sedem let zaporne kazni, ter sodni postopki proti drugim ministrom povzročili resno zaskrbljenost v EU in ker se v veliki meri obravnavajo kot maščevanje ali poskus, da bi s kazenskimi obsodbami in zapiranjem članov opozicije preprečili njihovo kandidiranje in izvajanje volilne kampanje za parlamentarne volitve prihodnje leto in predsedniške volitve leta 2015; ker zakon, ki je bil selektivno uporabljen v zadevi Timošenko, izhaja iz sovjetskih časov, saj predvideva kazenski pregon za politične odločitve; ker člena 364 in 365 tega zakona, ki ju sedaj proučuje ukrajinski parlament (verhovna rada), nista v skladu s standardi EU in OZN;

F.  ker so se nedavno pojavili pomisleki glede svobode medijev in civilne družbe, izvedbe volitev in pravne države v Ukrajini;

G.  ker je ukrajinsko politično in državno vodstvo večkrat potrdilo, da je zavezano evropski integraciji in si dolgoročno prizadeva omogočiti Ukrajini, da bi postala država članica EU, ter šteje pridružitveni sporazum za bistveni instrument za dosego tega cilja; ker je ta cilj še naprej deležen podpore vseh, ki nastopajo na ukrajinskem političnem prizorišču, ter ukrajinske civilne družbe in splošne javnosti; ker je okrepljeno sodelovanje med Ukrajino in poslanci Evropskega parlamenta ter med Ukrajino in parlamenti držav članic EU pohvalen zgled sodelovanja različnih političnih sil, da bi spodbudili evropsko perspektivo Ukrajine, ter ga je zato treba nadaljevati;

H.  ker je EU človekove pravice in demokracijo postavila v središče svoje evropske sosedske politike,

I.  ker je Ukrajina dejavno sodelovala pri ustanavljanju in delu parlamentarne skupščine Euronest, parlamentarne razsežnosti vzhodnega partnerstva ter platforme za sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti vzhodnih sosed EU;

J.  ker mora evropska perspektiva Ukrajine temeljiti na politiki sistematičnih in nepovratnih reform na številnih pomembnih institucionalnih, političnih, ekonomskih in družbenih področjih; ker so bile pomembne reforme že izvedene ali pa se zdaj izvajajo, druge pa je še treba uvesti; ker bo okvir, ki ga omogoča pridružitveni sporazum, Ukrajini zagotovil ključno orodje za modernizacijo in načrt za usmerjanje notranjih reform, pa tudi orodje za nacionalno spravo, kar bo državi pomagalo pri premagovanju nedavnih negativnih trendov, premoščanju obstoječih razlik v ukrajinski družbi, ter združevanju v cilju evropske doseganja perspektive na podlagi vrednot demokracije, pravne države, človekovih pravic in dobrega upravljanja;

K.  ker si Ukrajina zasluži pohvalo za dober gospodarski uspeh, med drugim za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, varčevanje in pokojninsko reformo, kar je prispevalo k višji tuji bonitetni oceni in porastu neposrednih tujih naložb;

L.  ker bo pridružitveni sporazum ugodno vplival na poslovno vzdušje v Ukrajini, saj zagotavlja skupna pravila za podjetja iz EU in Ukrajine, ter tako povečal predvidljivost in finančno varnost naložb v državi; ker pridružitveni sporazum temelji na skladnosti z mednarodnimi standardi obdavčenja; ker bo ta ugodni vpliv okrepilo tudi polno in učinkovito izvajanje protikorupcijske zakonodaje;

M.  ker Ruska federacija močno pritiska na Ukrajino, naj ne vzpostavi poglobljenega in razširjenega območja proste trgovine z Evropsko unijo, ampak naj se raje pridruži carinski uniji z Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom; ker to je brez primere v zgodovini odnosov EU z zunanjimi partnerji in ker to so države zunaj STO, ki še vedno predstavljajo glavni izvozni trg za ukrajinske proizvode; ker je poglobljeno razširjeno območje proste trgovine orodje za posodobitev in njegova vzpostavitev ponuja Ukrajini finančne koristi, ki se bodo sčasoma povečevale,

N.  ker je Ukrajina pred nedavnim praznovala 20. obletnico neodvisnosti; ker obstaja nova generacija izobraženih Ukrajincev, ki niso izkusili sovjetske ere ter gojijo močne proevropske ambicije in bodo skrbeli za posodobitev države;

O.  ker trenutna politična stvarnost v Ukrajini, zlasti na področju državljanskih svoboščin in pravne države, ni v duhu pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino, o katerem tečejo pogajanja;

1.  v okviru potekajočih pogajanj o pridružitvenem sporazumu naslavlja sledeča priporočila Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje:

o
o   o

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje ter v vednost ukrajinskim organom.

(1) UL L 49, 19.2.1998, str. 3. (2) UL L 310, 9.11.2006, str. 1. (3) UL C 348 E, 21.12.2010, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0444. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0272. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0472.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o posodobitvi carine (2011/2083(INI))

P7_TA(2011)0546 A7-0406/2011

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Odločbe št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino(4),

–  ob upoštevanju Odločbe št. 624/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013)(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti(6) (sprememba o varstvu in varnosti),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93(7),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/668/ES z dne 25. junija 2007 o izvrševanju pravic in obveznosti, podobnih začasnemu članstvu v Svetovni carinski organizaciji, s strani Evropske skupnosti(8),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pooblastitvi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) za nekatere naloge v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine, vključno z organiziranjem srečanj predstavnikov javnega in zasebnega sektorja v okviru Evropskega opazovalnega urada za ponarejanje in piratstvo (KOM(2011)0288),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (KOM(2011)0285),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2011 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2009(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov in nadzoru trga(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o štirideseti obletnici carinske unije(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2008 o izvajanju trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil ter postopkov(13),

–  ob upoštevanju poročila svojega preiskovalnega odbora za tranzitni sistem Skupnosti (januar 1996–marec 1997),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 1/2010: Ali se poenostavljeni carinski postopki za uvoz uspešno kontrolirajo?,

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o carinskem sodelovanju in medsebojni pomoči v carinskih zadevah(14), podpisanega 28. maja 1997,

–  ob upoštevanju skupne izjave o zanesljivosti dobavne verige (ministrstvo ZDA za domovinsko varnost in Evropska komisija), podpisane 23. junija 2011,

–  ob upoštevanju poročila o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov EU – rezultati na mejah EU – 2010, Evropska komisija – davčna in carinska unija,

–  - ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Vmesna ocena programa Carina 2013“ (KOM(2011)0537),

–  ob upoštevanja poročila Komisije „Končna ocena programa Carina 2007 v skladu s členom 19 Odločbe 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2007)“ (KOM(2008)0612),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji za nadaljnji razvoj carinske unije (KOM(2008)0169),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o odzivu carinskih organov na najnovejše trende v ponarejanju in piratstvu (KOM(2005)0479),

–  ob upoštevanju poročila o napredku pri povečevanju varnosti letalskega tovora (dokument Sveta 11250/11),

–  ob upoštevanju carinskega akcijskega načrta EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih 2009 do 2012 (dokument Sveta 5345/09),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 23. oktobra 2009 o okrepljeni strategiji za carinsko sodelovanje(15),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z zasedanja dne 14. maja 2008 o strategiji razvoja carinske unije,

–  ob upoštevanju predstavitve o posodobljeni carini in notranjem trgu dne 16. julija 2011,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je naročil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, z naslovom „Carinsko sodelovanje na področju svobode, varnosti in pravice: vloga carine pri upravljanju zunanjih meja EU“, ki je bila objavljena maja 2011,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za proračunski nadzor (A7-0406/2011),

A.  ker je učinkovita carinska unija eden najpomembnejših temeljev evropskega procesa povezovanja in osnova za prosti pretok blaga, gospodarski razvoj ter rast na notranjem trgu;

B.  ker ima carina odločilno vlogo pri zagotavljanju varnosti in zaščite, varstvu potrošnikov in okolja, pripomore k celovitemu pobiranju dajatev, boju proti goljufijam in korupciji ter uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

C.  ker lahko carina zaradi svojega priročnega položaja na meji učinkovito prispeva k zagotavljanju, da lahko v EU vstopa le varno blago;

D.  ker ima carina še vedno pomembno vlogo pri varovanju finančnih interesov EU, čeprav se vloga pobiranja carinskih dajatev v zadnjih letih zmanjšuje;

E.  ker varnostni incidenti, ki so se zelo pred kratkim zgodili v letalskem tovornem prometu, dokazujejo, da je osredotočenost na varnost primerna in da morajo carinske uprave budno paziti na grožnje terorizma;

F.  ker uvažanje ponarejenega in piratskega blaga v EU vodi v izgubo prihodkov in krši pravice intelektualne lastnine; ker lahko ponarejeni izdelki predstavljajo resno tveganje za varnost in zdravje evropskih potrošnikov;

G.  ker se carina danes sooča z vse večjim obsegom uvoznih, izvoznih in tranzitnih transakcij, medtem ko ostajajo viri omejeni, zaradi česar je učinkovito obvladovanje tveganj še posebej pomembno;

H.  ker je e-carina, zlasti centralizirano carinjenje, eden od glavnih vidikov posodabljanja in poenostavljanja carine;

I.  ker je enostaven, gladko in dobro delujoč carinski sistem bistven za olajšanje mobilnosti blaga in trgovine na notranjem trgu, zlasti za mala in srednja podjetja;

J.  ker je bistveno doseči ustrezno ravnovesje med carinskimi kontrolami in omogočanjem zakonite trgovine; ker bi moral status pooblaščenega gospodarskega subjekta preverjenim trgovcem omogočati oprijemljive koristi;

Carinska strategija

1.  ugotavlja, da je bil posodobljeni carinski zakonik, sprejet leta 2008, zelo ambiciozen glede rokov, in meni, da mora biti nov predlog resnično usmerjen v izboljšanje sedanjega stanja ter prinesti jasno dodano vrednost za subjekte iz EU in še posebej za mala in srednja podjetja;

2.  je prepričan, da bi morala biti posodobitev carinske strategije in instrumentov EU pomembna politična prednostna naloga s proračunom, ki ustreza temu cilju, saj politika za dobro delujoče, učinkovite in poenostavljene carinske postopke, pripravljena na izzive prihodnosti, bistveno prispeva h globalni gospodarski konkurenčnosti EU ter zanesljivim trgovinskim odnosom s tretjimi državami;

3.  poudarja, da ima dobro delujoča carinska politika ključno vlogo pri varstvu pravic intelektualne lastnine, boju proti nezakonitemu vnosu blaga in ponarejenih izdelkov na enotni trg in zato izboljšuje varnost za evropske potrošnike;

4.  poziva k okrepitvi boja proti kršitvam carinskih predpisov in proti grožnjam, ki jih predstavljajo tihotapljenje, organiziran kriminal, korupcija, terorizem in druga kazniva dejanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti izvajanju priporočil Svetovne carinske organizacije o obvladovanju tveganj, o zaščiti in varnosti zakonite trgovine, o razvojnih partnerstvih s podjetji na področju avtomatizacije carine, o boju proti korupciji, o uvedbi načela enotnega okenca in o izmenjavi informacij in znanj med carinskimi upravami;

5.  meni, da bi bilo treba poslanstvo in podobo carine prilagoditi zahtevam posodobljenega carinskega zakonika, da bi jima to dalo nov zagon in bi lahko dosegla polni potencial svoje učinkovitosti;

6.  meni, da bi morale države članice hkrati s povečevanjem odgovornosti carin ustrezno povečati tudi sredstva; meni, da je za uresničitev prepotrebne posodobitve carine pomembno nameniti ustrezna finančna sredstva v skladu s proračunskim okvirom za postopke in procese, povezane s carino, zlasti za razvoj sistemov informacijske tehnologije; meni, da je treba poseben poudarek nameniti uporabi razpoložljivih omejenih sredstev na področju obvladovanja tveganj, zagotavljanju zaščite in varnosti trga in družbe ter mejni zaščiti na zunanjih mejah EU, da se carini omogoči izvajanje njenih prednostnih nalog;

7.  izraža zaskrbljenost, ker različne nacionalne razlage carinske zakonodaje EU ustvarjajo odvečne birokratske postopke za podjetja, kar negativno vpliva na evropsko konkurenčnost in slabi zmožnost EU za upravljanje učinkovitega pristopa k skladnosti na osnovi tveganj; zato poziva države članice, naj se popolnoma posvetijo procesu posodobitve carine, še posebej pa enotni uporabi carinske zakonodaje EU; poleg tega vztraja, naj Komisija brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila nepretrgano in usklajeno uporabo carinske zakonodaje EU v vsej EU;

8.  poziva Komisijo, naj do junija 2012 Evropskemu parlamentu poda poročilo o trenutnem stanju skladnosti držav članic s carinsko zakonodajo EU, tudi z akcijskim načrtom za reševanje vseh morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti; meni, da bi se morala pri izvajanju te naloge Komisija posvetovati s to panogo;

9.  opozarja, da je treba carinske uprave posodobiti tako, da bi ustvarili upravni sistem, usmerjen v rezultate, za kar je potrebno izvajanje metod upravljanja kakovosti, ki temeljijo na mednarodnih standardih in preizkušenih postopkih, ter izboljšanje notranjega nadzornega sistema in obvladovanja organizacijskega tveganja, upoštevaje operativne in informacijske procese;

10.  ugotavlja, da je carina osrednjega pomena za mednarodno trgovino; v zvezi s tem ceni regulativno vlogo sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o carinskem vrednotenju, katerega namen je pravičen, enoten in nevtralen sistem za vrednotenje blaga za carinske namene in ki bo prepovedoval uporabo samovoljnih ali navideznih carinskih vrednosti, ki lahko ovirajo odprto in pošteno trgovino;

11.  meni, da je treba sprejeti posodobitvene ukrepe, na primer poenostavitev carinske zakonodaje in medobratovalen računalniško podprt carinski sistem, s čimer bi poenostavili trgovinske prakse, ter da jih je treba uvesti čim prej, meni pa tudi, da je potrebno večje usklajevanje dejavnosti preprečevanja in pregona, ki jih izvaja davčna policija, na evropski ravni; upa, da se bo pri potekajočem posodabljanju carinskega zakonika potrdila osrednja vloga dematerializacije carinskih deklaracij, da bi poenostavili trgovino;

Zagotavljanje konkurenčnosti in obvladovanje tveganja

12.  meni, da je za povečanje evropske gospodarske konkurenčnosti bistveno poenostaviti, standardizirati in posodobiti carinsko zakonodajo in postopke ter uporabljati sodobna in učinkovita informacijska orodja; meni, da bo eden največjih uspehov posodobljene carine predvidljivost za podjetja, zlasti mala in srednja, kar bo spodbodlo gospodarsko rast;

13.  opozarja, da utegnejo biti za prilagoditev na nove carinske postopke in zahteve posodobljene e-carine potrebne znatne naložbe; poudarja pa, da morajo biti smotrne, da ne bi prišlo do nepotrebnih obremenitev, zlasti za mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba omiliti birokratske postopke in stroške za mala in srednja podjetja;

14.  meni, da bi morale biti carinske kontrole usmerjene predvsem k pošiljkam z visokim tveganjem, pošiljke z nizkim tveganjem pa bi morali čim hitreje sprostiti za prosti promet; poudarja, da imajo pri tem odločilno vlogo tehnike obvladovanja tveganja, in odločno podpira uvajanje in nadaljnje posodabljanje sistemov elektronskega carinjenja;

15.  meni, da je učinkovito obvladovanje tveganja odvisno od pravočasnega zbiranja ustreznih informacij med vso elektronsko obdelavo, kar bo zagotovilo zaščito in javno varnost;

16.  vztraja, da mora vsakršna prihodnja širitev zakonodaje o varnosti dobavne verige znotraj EU slediti celovitemu pristopu na osnovi tveganj ter se tako glede pregledovanja dokumentacije kot fizičnih pregledov usmeriti samo v pošiljke z visokim tveganjem;

17.  ugotavlja, da je treba v dobro delujoči EU-27 držav članic opredeliti skupen nabor obveznih fizičnih pregledov blaga, ki bi veljali za vsa mesta vstopa (pristaniška, letališka, cestna) na enotni trg;

18.  čeprav priznava, da je zanesljivost dobavne verige pomembna, meni, da je zakonodajna zahteva ZDA o popolnem pregledovanju vseh pošiljk preveliko breme in pretirano draga in da so dejanske koristi vprašljive, namerava nadaljevati čezatlantski zakonodajni dialog z ZDA, da bi dosegli razveljavitev te zahteve ali spremembe v tej zakonodaji;

Posodobljena carina
Izvajanje posodobljenega carinskega zakonika

19.  poudarja, da je posodobljeni carinski zakonik pomembno orodje za zbližanje in resnično uskladitev carinskih postopkov, kar bo prispevalo k okrepitvi evropskega gospodarstva; meni, da morajo izvedbene določbe tega zakonika v celoti odražati njegov duh; ima pomisleke, ker nekatere bistvene izvedbene določbe še vedno preučujemo in ker še vedno niso bile sprejete strateške odločitve v zvezi z informacijsko strukturo;

20.  je prepričan, da bomo v celoti razvili potencial posodobljenega carinskega zakonika samo, če ga bomo podprli z ustrezno razvitimi in naprednimi informacijskimi sistemi; meni, da bi morale vse nadaljnje naložbe v informacijsko tehnologijo potekati po temeljnih načelih tega zakonika;

21.  poudarja, da mora imeti trgovina dostop do pravih specifikacij držav članic dovolj vnaprej, saj morajo imeti podjetja dovolj časa za razvoj in vgraditev svojih računalniških aplikacij; v zvezi s tem poudarja, da je treba pri določitvi novega roka za uporabo posodobljenega carinskega zakonika upoštevati tehnične in finančne zmožnosti nacionalnih uprav in gospodarskih subjektov za vzpostavitev novih sistemov;

22.  pozdravlja predvideno uskladitev določb posodobljenega carinskega zakonika z Lizbonsko pogodbo, kar zadeva prenos pooblastil in podeljevanje izvedbenih pooblastil; poudarja, da novi sistem ponazarja novodoseženo ravnovesje med Evropskim parlamentom in Svetom, saj sta pri delegiranih aktih instituciji v enakopravnem položaju;

23.  priznava, da je bil odlog uporabe tega zakonika upravičen; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in ob upoštevanju težav, ki so bile opažene večinoma v zvezi z razvojem sistemov informacijske tehnologije, da bi raziskale možnosti za pretehtanje leta 2016 kot novega roka za enotno izvrševanje posodobljenega carinskega zakonika, pri čemer naj se preložitev roka neposredno poveže s potrebnimi varnostnimi zagotovili;

Centralizirano carinjenje in harmonizacija

24.  poudarja, da je pri upravljanju zunanjih meja Evropske unije potrebna skladnost; ponovno poziva Komisijo in države članice k večjemu usklajevanju sistemov carinskega nadzora na eni strani in kazni na drugi;

25.  močno podpira koncept centraliziranega carinjenja, ki bi v celoti temeljil na ustreznih sistemih informacijske tehnologije, kar je ena najpomembnejših značilnosti posodobljene carine po novem zakoniku, in obžaluje pomanjkljivi napredek pri izvajanju tega projekta; opozarja na osrednjo vlogo, ki jo mora imeti carina v postopku centraliziranega carinjenja;

26.  poziva države članice, naj se popolnoma zavežejo konceptu centraliziranega carinjenja, saj lahko samo zares usklajena carinska pravila, sistemi za izmenjavo informacij in format podatkov zagotovijo uspešno izvajanje;

27.  meni, da gre obžalovati počasen razvoj v procesu poenostavljanja pravil o DDV in trošarinah v državah članicah ter težave, do katerih prihaja pri pobiranju DDV in trošarin, saj so ta področja odločilna za dejansko centraliziran sistem carinjenja; poziva tudi k večjemu sodelovanju in izmenjavi najboljše prakse glede zaračunavanja DDV na uvoženo blago, delovnega časa carine ter prispevkov in kazni zaradi neupoštevanja carinskega zakonika Skupnosti, saj obstoječe razlike izkrivljajo trgovino;

28.  meni, da je potrebna določena mera prilagodljivosti glede pravil in carinskih postopkov, da se državam članicam omogoči, če je mogoče, da še naprej prilagajajo svoj pristop glede na logistično hitrost, zahtevnost in količino obravnavanega blaga;

Status pooblaščenega gospodarskega subjekta

29.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo kakovost storitev za gospodarske subjekte in druge osebe ter zmanjšajo njihovo upravno obremenitev; podpira prizadevanja Komisije, da bi spodbudila trgovce po vsej EU, da bi zaprosili za status pooblaščenega gospodarskega subjekta; je vseeno zaskrbljen, da bi utegnile biti precejšnje naložbe, ki so potrebne za pridobitev tega statusa, zanje velika ovira, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj razmisli o poenostavitvi postopka za pridobitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne dodatne ugodnosti, ki bi jih priznali trgovcem s tovrstnim certifikatom in s katerimi bi spodbudile podjetja, naj zaprosijo zanj; meni, da bi take otipljive koristi v prvi vrsti pomenile znatno zmanjšanje upravnega bremena ali stroškov, na primer z načelno razbremenitvijo pooblaščenih gospodarskih subjektov od zahtev za položitev varščine za carinski dolg in poenostavitvi pri plačilu carine in DDV;

31.  Komisijo še posebej poziva, naj preuči odpravo predprihodnih in predodhodnih obvestil tako za uvoženo kot za izvoženo blago v primeru subjektov, vrednih posebnega zaupanja, na primer pooblaščenih gospodarskih subjektov, in naj v skladu s tem omogoči, da se carinske deklaracije v okviru samoocenjevanja in postopka hišnega carinjenja na osnovi transakcij odpravijo;

32.  kljub temu opozarja na vse potrebne pogoje za pridobitev statusa pooblaščenega gospodarska subjekta, kot je določeno v členu 14 posodobljenega carinskega zakonika: izpolnjevanje carinskih in davčnih zahtev; posedovanje zadovoljivega sistema vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne carinske kontrole; dokazano finančno solventnost; praktične standarde usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti, ter standarde varnosti in zaščite;

33.  pričakuje, da bodo države članice zagotovile, da bo status pooblaščenega gospodarskega subjekta, podeljen v eni državi članici, priznan tudi v drugih državah članicah; opozarja, da je pri enotnem nadzoru in vzajemnem priznavanju pomembno zagotoviti enako obravnavanje pooblaščenih gospodarskih subjektov na vsem carinskem območju Unije;

34.  poziva Komisijo, naj v posodobljeni carinski zakonik vključi strožje zahteve za izvajanje storitev carinskega zastopanja pri carini EU, s čimer bi pomagala dvigniti raven strokovnosti in odgovornosti pri posrednikih in oblikovala jasna pravila, ki bi usmerjala razmerja med carinskimi špediterji in carinskimi posredniki, da bi se vloga špediterjev spremenila v vlogo združevalcev za male in srednje uvoznike, ki nimajo zadostnih zmogljivosti za izvajanje programov skladnosti s carinskimi predpisi, podobnih evropskim pooblaščenim gospodarskim subjektom;

35.  pozdravlja začetek izvajanja sporazuma o sodelovanju med EU in Japonsko pri vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov; spodbuja Komisijo, naj podobne sporazume doseže tudi z drugimi pomembnimi partnerji, zlasti z ZDA, Kanado, Kitajsko in Rusijo, ter pri tem v celoti upošteva vlogo Evropskega parlamenta, in ta element vključi v pogajanja o dvostranskih trgovinskih sporazumih, da bo status pooblaščenega gospodarskega subjekta podjetjem v EU bolj koristil;

Poenostavitve in izjeme

36.  pozdravlja namero Komisije, da bi v postopke na področju uvoza in izvoza uvedla poenostavitve;

37.  poziva Komisijo, naj v prihodnosti v okviru „postopkov hišnega carinjenja“ odpravi individualna obvestila in omogoči sproščanje blaga brez sodelovanja carinskih organov, da se zagotovi gladek potek postopkov, zlasti v primeru pošiljk ravno ob pravem času;

38.  poudarja, da možnost t. i. ustne carinske deklaracije, ki je predvidena v carinskem zakoniku Skupnosti za uvoz in izvoz do vrednosti 1 000 EUR, v številnih državah članicah uporabljajo predvsem mala in srednja podjetja;

39.  poziva, naj se pragovi za oprostitev carine in odstopanja za uveljavljanje carine za najmanjše pošiljke v uvozni in izvozni trgovini, ki obstajajo v številnih državah članicah, ohranijo in uskladijo po vsej EU, na primer do zneska 1 000 EUR, in vključijo v področje predprihodnih in predodhodnih obvestil, saj bi odprava tega postopka povzročila znatno dodatno upravno in finančno obremenitev, zlasti za mala in srednja podjetja, zato ne bi bila v skladu s ciljem EU glede zmanjševanja nepotrebnih upravnih postopkov; vztraja, da je treba pri izvedbenih določbah za posodobljeni carinski zakonik ohraniti možnost t. i. ustne carinske deklaracije;

40.  poziva k ohranitvi obstoječih določb glede prodaje za izvoz in vključitve nekaterih nadomestil in licenčnin v carinsko vrednost, saj meni, da bi neupravičene spremembe teh določb povzročile višje carinske vrednosti, kar bi nato povzročilo višje davčno breme;

Nepreferencialno poreklo

41.  poziva Komisijo, naj ohrani načelo, da se nepreferencialno poreklo blaga določa po kraju, kjer je bila opravljena zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava;

42.  izraža zaskrbljenost zaradi težnje, da bi določili pravila o nepreferencialnem poreklu z uporabo drugačnih metod za določanje porekla za namene uvoza in izvoza;

43.  poudarja, da bi bilo treba, če se uveljavijo dodatna pravila o poreklu, določitev porekla opraviti tako, da se preprečijo nepotrebna upravna bremena za podjetja, in pri tem upoštevati pomembnost olajšanja mednarodne trgovine;

44.  hkrati poudarja, da mora EU tudi v prihodnje priznavati potrdila o izvozu, ki so jih izdali ustrezni organi tretjih držav o nepreferencialnem izvoru;

45.  podpira izvajanje pravil s seznama na področju nepreferencialnega porekla samo za posebne primere, ki bi jih morali obravnavati kot izjeme; poziva, naj se uveljavljena pravila, kot so trenutno določena v Prilogah 10 in 11 izvedbenih določb carinskega zakonika Skupnosti, ohranijo in naj se merila iz seznama dodatno ne širijo na druge izdelke, da se prepreči znatno povečanje upravnega bremena za carinske organe in gospodarske subjekte brez temu primernih gospodarskih koristi;

46.  zahteva ohranitev pravila o prvi prodaji in opustitev zajema stroškov v povezavi z analizo tveganja, ki upravljavcem nalaga precejšnje stroške; izraža zaskrbljenost glede predlogov o določitvi transakcijske vrednosti, ki so trenutno v razpravi in se ne skladajo z zahtevami glede prodaje za izvoz v carinsko območje Skupnosti, temveč pomenijo spremembo paradigme v prodajo za uvoz v carinsko območje Skupnosti, kar ni v skladu z zakonikom o carinskem vrednotenju v okviru Splošnega sporazuma o carinah in trgovini;

Vloga carine pri zagotavljanju varnosti izdelkov, zaščiti finančnih interesov in varstvu pravic intelektualne lastnine
Varnost izdelkov

47.  pričakuje tesno sodelovanje med carinskimi upravami, organi za nadzor trga in podjetji, da bi nevarne in/ali neskladne izdelke prestregli že na meji ciljne države članice; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da se uradniki ustrezno usposobijo, da se zagotovi še boljše zaznavanje izdelkov, ki pomenijo tveganje;

48.  pozdravlja napredek pri pripravi smernic za uvozne kontrole glede varnosti izdelkov, in poziva Komisijo, naj jih redno posodablja, spremlja njihovo izvajanje ter Evropski parlament obvešča o nadaljnjem razvoju na tem področju;

49.  poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju javne podatkovne zbirke, kamor bi države članice lahko vpisovale informacije o nevarnih izdelkih, prestreženih pri carinskih kontrolah;

Finančni interesi

50.  poudarja, da so prihodki od carinskih dajatev pomemben del tradicionalnih lastnih sredstev EU, ki za leto 2011 skupaj s prelevmani na sladkor predstavljajo 16 777 100 000 EUR, in da je učinkovit carinski sistem temeljnega pomena za zaščito finančnih interesov EU; poudarja, da pravilno delovanje carine neposredno vpliva na izračun DDV, ki je tudi pomemben vir proračunskih prihodkov EU;

51.  poudarja, da učinkovito preprečevanje nepravilnosti in goljufij na carinskem področju z ustreznimi kontrolami ne zagotavlja le zaščite finančnih interesov EU, ampak tudi pomembno vpliva na notranji trg in odpravlja nepravične prednosti tistih gospodarskih subjektov, ki plačajo premalo carinskih dajatev ali prijavljajo manjše vrednosti za carinjenje, pred poštenimi, po pravilih delujočimi gospodarskimi subjekti, ki tega ne počnejo;

52.  še naprej podpira prizadevanja držav članic za izboljšanje davčnih in carinskih predpisov ter zmožnosti pobiranja davkov, za okrepitev mednarodnih konvencij proti korupciji, utaji davkov in nezakonitim finančnim tokovom ter za večjo finančno preglednost; prav tako podpira tudi več izmenjave informacij o veljavni carinski zakonodaji;

53.  ponavlja, da je cilj Komisije poskrbeti, da bodo nacionalne carinske uprave delovale tako, kakor da bi bile ena sama uprava, ob zagotavljanju kontrol z enakovrednimi rezultati na vsaki točki carinskega območja Unije; poudarja, da tega ni mogoče doseči brez medobratovalnih komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij na ravni držav članic in Komisije; obžaluje, da je napredovanje na tem področju tako počasno; opozarja, da bi morale kontrole temeljiti na skupno dogovorjenih standardih in zanesljivih merilih za ocenjevanje tveganja, kar zadeva izbor blaga in gospodarskih subjektov;

54.  poziva k tesnejšemu sodelovanju in dejavni izmenjavi informacij ter potrjenih postopkov s carinskimi organi sosednjih držav EU pri posodobitvi carine ter boju proti tihotapljenju in korupciji v carinskem sistemu;

55.  pozdravlja poenostavljeni sistem carinskega nadzora, ki je bil uveden leta 2009, in priznava njegov pomen pri poenostavljanju mednarodne trgovine; poudarja, da je eden od ključnih elementov carinske politike EU razširjena uporaba poenostavljenih carinskih postopkov za uvoz, ki omogočajo manjši obseg carinskih formalnosti in nadzora pred sprostitvijo blaga; ponavlja, da je poenostavljenih več kot 70 odstotkov carinskih postopkov; obžaluje, da so navedeni postopki privedli do neupravičenih stopenj izgub za proračun EU in kršitev trgovinske politike EU;

56.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče razkrilo nezadosten nadzor in revidiranje teh poenostavljenih postopkov v državah članicah; zato poudarja, kako pomembno je v zvezi s tem primerno izvajanje tega nadzornega sistema, in spodbuja Komisijo, naj skrbno spremlja ta postopek, da prepreči izgube v proračunu EU ter kršitve določb trgovinske politike;

57.  poziva Komisijo, naj na ravni držav članic zagotovi primerne sistemske revizije subjektov pred izdajo dovoljenja za uporabo poenostavljenih carinskih postopkov ter se izvedejo ustrezne naknadne revizije, da bi zmanjšali tveganja izgube tradicionalnih lastnih sredstev;

58.  ponavlja, da bi moral carinski nadzor temeljiti na analizi tveganj, med drugim z uporabo metod avtomatske obdelave podatkov, in poudarja, da lahko po mnenju Evropskega računskega sodišča samo avtomatizirani profili tveganja, vključeni v obdelavo carinskih deklaracij, zadostno varujejo interese finančne in trgovinske politike EU; obžaluje, da ima zelo malo držav članic vzpostavljene avtomatizirane profile tveganja za tradicionalna lastna sredstva in skupno trgovinsko politiko; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje tega stanja;

59.  ponavlja svoje stališče, predstavljeno v sklepih Dela III Resolucije z dne 10. maja 2011 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2009, v zvezi s posebnim poročilom Sodišča z naslovom „Ali se poenostavljeni carinski postopki za uvoz uspešno kontrolirajo?“;

Pravice intelektualne lastnine

60.  je seznanjen z nedavnim predlogom Komisije za osnutek uredbe o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v carinskih organih ter je prepričan, da carina učinkovito prispeva k varstvu teh pravic; poudarja, da nadalje razvita zakonodaja omogoča zadržanje blaga, pri katerem obstaja sum kršenja pravic intelektualne lastnine, in da uredba tako predstavlja en steber pravnega okvira Unije za zaščito pravic intelektualne lastnine;

61.  podpira delo, opravljeno v okviru Evropskega centra za spremljanje in nadzorovanje ponarejanja, ter spodbuja k celovitemu izkoriščanju njegovega potenciala; ob tem pozdravlja nedavni predlog Komisije o osnutku uredbe, s katero bi Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) prepustili nekatere naloge v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine;

Preglednost

62.  poziva Komisijo, naj ravna popolnoma v duhu okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede boljšega usklajevanja in pretoka podatkov, zlasti o srečanjih Komisije z nacionalnimi strokovnjaki;

63.  podpira prizadevanja Komisije, da bi olajšala komunikacijo med trgovci in državami članicami; predlaga pa še nekaj izboljšav: zlasti poziva Komisijo, naj objavi vse pomembne informacije in gradivo o srečanjih z nacionalnimi strokovnjaki takoj, ko so na voljo, in s tem omogoči neposreden dostop, do razprav za predstavnike trgovine in vse državljane, ki se zanimajo za dogajanje na področju carine; je prepričan, da bi to še posebej koristilo malim in srednjim podjetjem, omogočilo preglednost in javno ozaveščenost o zadevah, povezanih s carino;

Sodelovanje

64.  meni, da je dejavno sodelovanje med carino, organi za nadzor trga in podjetji sila pomembno in da bi moralo temeljiti na načelih preglednosti, povezanosti, skladnosti in predvidljivosti, ter poudarja, da bi morali obe strani priznati in spoštovati potrebe, okoliščine in pričakovanja druge, združiti strokovno znanje s svojih področij ter obsežne veščine, s katerimi bi dosegli najboljšo izvedbo in izide;

65.  meni, da bi morale vse države članice imeti formalne mehanizme za pregleden dialog med carinskimi upravami in zasebnim sektorjem; poziva carino in zasebni sektor, naj opredelita zglede najboljše prakse za sodelovanje in jih pospešujeta, ter spodbuja obe strani, naj ocenita sodelovanja in razvijeta potrebna orodja za vrednotenje, da bi lahko opredelila težave in ponudila možne rešitve;

66.  meni, da je treba carinjenje poenostaviti, v ta proces pa na čim zgodnejši stopnji zajeti vse pristojne organe; zato podpira usklajeno upravljanje meja in načelo enega okenca v odgovornosti carine ter s potrebnimi zakonodajnimi ukrepi;

67.  poudarja, da je treba načelo vse na enem mestu uporabljati učinkovito in zagotoviti, da blago vsi zadevni organi pregledajo samo enkrat;

68.  meni, da bi morali veščine, znanje in izkušnje carinskih strokovnjakov nenehno razvijati in izboljševati, saj so osnovni pogoji za visokokakovostne carinske postopke; podpira države članice in Komisijo pri njihovem delu za spodbujanje rednega usposabljanja carinskih uradnikov;

69.  poziva k vzpostavitvi skupnih operativnih platform držav članic in Komisije ter vztraja, da je treba zagotoviti zadostno usposabljanje za carinike in gospodarske subjekte, da bi zagotovili enotno uporabo pravil Unije in boljše varstvo potrošnikov;

70.  poudarja, da so pri obravnavi zakonodajnih pobud še posebej pomembne raziskave; pozdravlja in močno podpira delo, opravljeno na univerzah in v raziskovalnih središčih po vsej EU, ki prispeva k akademskemu razvoju carinskih uradnikov; spodbuja države članice, naj zagotovijo, da so na voljo ustrezni akademski programi za spodbujanje odličnosti poklica carinskega uradnika;

71.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za nadaljnje povečanje sodelovanja carinskih služb, tudi z drugimi zadevnimi organi, ter uskladitev carinskih pravil, da bi izboljšali delovanje carinske unije; poziva Komisijo, naj upošteva to vprašanje pri obravnavanju nadaljnjih ukrepov za program Carina 2013;

72.  meni, da bi morali nadaljnji ukrepi za program Carina 2013 podpirati zlasti enotno izvrševanje carinske zakonodaje EU ter uravnotežen pristop k prispevanju k evropski konkurenčnosti z istočasnim zagotavljanjem varnosti;

73.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo organizacijo carinskih postopkov na zunanjih mejah EU, ustvarijo boljše pogoje za zakonite poslovne dejavnosti, mednarodno trgovino in tekoče premikanje oseb in blaga, prenovijo infrastrukturo v carinskih uradih na zunanjih mejah EU ob upoštevanju izvajanja določb carinskega zakonika Skupnosti, opremijo carinske urade z moderno opremo za nadzor ter zagotovijo, da se ta orodja pri izvajanju carinskega nadzora učinkovito uporabljajo;

74.  poudarja, da je koristno okrepiti carinsko sodelovanje z Rusijo ter državami vzhodnega in sredozemskega partnerstva, da bi olajšali mednarodno trgovino ter se borili proti goljufijam na področju carine in ponarejanju;

75.  spodbuja Komisijo, naj razvije večstranske načrte za sodelovanje in usklajevanje znotraj Svetovne carinske organizacije, da se oblikujejo skupni standardi ter pravila, ki bi izboljšali varnost in učinkovitost carinskih postopkov ter postopkov na meji in z uporabo istih standardov ter izmenjavo zgledov dobre prakse zmanjšali stroške;

76.  meni, da bi sporazum za spodbujanje trgovine v sklopu kroga pogajanj v Dohi koristil državam članicam Svetovne trgovinske organizacije, še posebej z okrepitvijo pravne varnosti in zmanjšanjem tržnih stroškov; zato spodbuja Komisijo, naj si na ministrski konferenci, ki naj bi potekala od 15. do 17. decembra 2011 v Ženevi po svojih močeh prizadeva za sklenitev tega sporazuma;

77.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se zakonite carinske kontrole, ki jih izvajajo tretje države, v nekaterih okoliščinah ne izrabljajo za ustvarjanje novih dejanskih netarifnih ovir za blago, ki prihaja iz EU;

o
o   o

78.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 145, 4.6.2008, str. 1. (2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. (3) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. (4) UL L 23, 26.1.2008, str. 21. (5) UL L 154, 14.6.2007, str. 25. (6) UL L 117, 4.5.2005, str. 13. (7) UL L 218, 13.8.2008, str. 30. (8) UL L 274, 18.10.2007, str. 11. (9) UL L 304, 20.11.2010, str. 47. (10) UL L 250, 27.9.2011, str. 63. (11) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0076. (12) UL C 286 E, 27.11.2009, str. 20. (13) UL C 285 E, 26.11.2009, str. 1. (14) UL L 222, 12.8.1997, str. 17. (15) UL C 260, 30.10.2009, str. 1.