Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2000(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0040/2012

Predložena besedila :

A7-0040/2012

Razprave :

PV 13/03/2012 - 14
CRE 13/03/2012 - 14

Glasovanja :

PV 14/03/2012 - 9.4
CRE 14/03/2012 - 9.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0077

Sprejeta besedila
PDF 297kWORD 73k
Sreda, 14. marec 2012 - Strasbourg
Splošne smernice za pripravo proračuna za leto 2013, oddelek III – Komisija
P7_TA(2012)0077A7-0040/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2012 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2013, oddelek III – Komisija (2012/2000(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1),

–  ob upoštevanju posodobljenega finančnega načrtovanja Komisije za obdobje 2007–2013, predloženega v skladu s točko 46 omenjenega medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. februarja 2012 o proračunskih smernicah za leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0040/2012),

Vloga proračuna EU pri spopadanju z gospodarsko in finančno krizo

1.  priznava, da si večina držav članic prizadeva za konsolidacijo javnih financ zaradi finančne in proračunske krize; vendar poudarja, da se EU brez nadaljnjega političnega povezovanja, brez skupnih instrumentov – kot so samodejni ukrepi in pravica Komisije, da sproži sodni postopek v primeru čezmernega primanjkljaja, pa tudi skupni programi, ki jih financira EU – in sredstev, potrebnih za njihovo delovanje, ne bo mogla ustrezno odzvati na trenutno gospodarsko in socialno krizo ali preprečiti prihodnjih kriz; vztraja pri tem, da gospodarsko okrevanje zahteva ukrepe za okrepitev solidarnosti in spodbujanje trajnostne rasti in zaposlovanja; pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet to priznal v izjavi 30. januarja 2012 in v zaključkih po vrhunskem srečanju dne 1. in 2. marca 2012, vendar vztraja, da je treba sprejeti konkretne ukrepe, zlasti z uporabo proračuna EU kot skupnega instrumenta; poudarja, da so prednostne naloge, izpostavljene v omenjenih izjavah, tiste, za katere se je Parlament zavzemal v prejšnjih proračunskih postopkih;

2.  je še vedno zaskrbljen zaradi svetovne krize brez primere, ki je močno škodovala gospodarski rasti in finančni stabilnosti ter povzročila velik porast javnofinančnega primanjkljaja in dolga držav članic; razume zaskrbljenost Sveta glede gospodarskih in proračunskih omejitev na nacionalni ravni in vztraja, da bo leto 2013 ključno za gospodarsko okrevanje;

3.  opominja, da je proračun Evropske unije eden najpomembnejših instrumentov, v katerem se izkazuje solidarnost med državami članicami in med generacijami, ter da prinaša nedvoumno dodano vrednost, saj ima izjemen učinek na realno gospodarstvo in vsakdanje življenje evropskih državljanov; opozarja, da če bi politike Unije financirale države članice same, bi njihovi stroški skokovito narasli, torej evropski proračun že po svoji naravi prinaša dejanske skupne prihranke za blaginjo vseh, če je uporabljen tako, da ustvarja sinergije; meni, da varčevalni ukrepi na nacionalni ravni ne bi smeli voditi k podobnemu zmanjšanju na ravni EU, saj lahko vsak evro, porabljen na tej ravni, ustvari prihranke v 27 državah članicah;

4.  poudarja, da je treba zlasti v času krize okrepiti skupna prizadevanja na ravni EU, da bodo naši ukrepi prinašali rezultate; poudarja, da morajo letni proračun Evropske unije s svojim učinkom finančnega vzvoda, prednostne naloge v nacionalnih proračunih in tudi vsi drugi evropski instrumenti podpirati politike okrevanja po krizi v državah članicah in biti usklajeni s strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020 ter da je to bistvenega pomena za uspeh te strategije in za ohranjanje zaupanja v politike EU, zlasti med evropskimi državljani; poudarja, da bi imelo zmanjšanje proračuna EU, ki je katalizator za naložbe, neugodne učinke na rast in zaposlovanje v Uniji;

5.  meni, da pospeševanje rasti in zaposlovanja zahteva posebne ukrepe in večjo proračunsko podporo za trajnostno in dolgoročno industrijsko politiko, konkurenčnost, inovacije ter mala in srednje velika podjetja, saj so ta glavni vir gospodarskega potenciala EU in so po najnovejših podatkih v obdobju od 2002 do 2010 ustvarila 85 % neto novih delovnih mest v EU, poleg tega pa so steber evropske gospodarske rasti; zato je spodbujanje podjetniške miselnosti in ustanavljanja novih podjetij s konkretnimi ukrepi izjemnega pomena in v ta namen je treba zagotoviti ustrezna sredstva; zato priznava, da si je treba prizadevati za dodatno okrepitev financiranja EU v podporo prizadevanjem za rast;

6.  poudarja, da bi takšna podpora preprečila, da bi mala in srednje velika podjetja krčila naložbe, zlasti v raziskave in razvoj, hkrati pa bi pospešila zaposlovanje in strokovno usposabljanje, zlasti za mlade državljane, ter zagotavljala ohranjanje veščin in znanja; meni, da bi bilo treba okrepitev podpore EIB za mala in srednje velika podjetja ter infrastrukturo obravnavati kot osrednjo prednostno nalogo, tako da bi lahko mala in srednje velika podjetja izkoristila svoj potencial za inovacije, nujno potreben za blaginjo EU in nastanek na znanju temelječe družbe; v zvezi s tem poudarja, da je treba še dodatno poenostaviti postopek za oddajo vlog za programe, ki jih financira EU;

7.  meni, da bi večje naložbe iz proračuna EU v trajnostno gospodarstvo v primerjavi s tistimi iz sedanjega proračuna lahko vodile k hitrejšemu ustvarjanju novih delovnih mest; meni, da bi takšne naložbe lahko občutno prispevale k ponovni rasti v EU;

8.  poudarja, da bodo rezultati strategije Evropa 2020 v veliki meri odvisni od današnje mladine, ki je bolje izobražena, bolj tehnično napredna in bolj mobilna kot kdaj prej, zato je že in bo tudi v prihodnosti največja pridobitev za rast in delovna mesta v EU; izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje brezposelnosti mladih v državah članicah; glede na to poudarja, da si je treba na ravni EU in na nacionalni ravni na vso moč prizadevati za dejansko rast in nova delovna mesta, zlasti za mlade, ki so skupna prihodnost EU;prav tako poudarja, da se je treba nujno posvetiti izzivom brezposelnosti in čedalje večje revščine v Evropski uniji v duhu posebne pobude „evropska platforma za boj proti revščini in socialni izključenosti“;

9.  je seznanjen s predlogom Komisije, da se sredstva v znesku 82 milijard EUR, ki bi jih bilo treba še načrtovati v okviru vseh strukturnih skladov EU (Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad), porabi za pomoč malim in srednjim podjetjem ter boj proti brezposelnosti mladih; zahteva, da se ga izčrpno obvešča o tej pobudi, njenem izvajanju in njenih morebitnih posledicah za proračun 2013;

Dobro usklajen in odgovoren proračun za leto 2013

10.  poudarja, da bi morali vsi doslej sprejeti ukrepi proti krizi prispevati k povrnitvi gospodarske rasti; v zvezi s tem poudarja, da je treba že sprejete varčevalne ukrepe po meri pospremiti s ciljno usmerjenimi naložbami, ki bodo prinesle trajnostni gospodarski razvoj; poudarja, da bo proračun EU pri tem odigral odločilno vlogo kot orodje za hitro in dobro usklajeno ukrepanje na vseh področjih, da se omili učinke krize na realno gospodarstvo in spodbudi naložbe, rast in nova delovna mesta v Evropi;

11.  poudarja, da je za dobro usklajeno, jasno in pravočasno uresničevanje političnih zavez in prednostnih nalog tako na nacionalni ravni kot na ravni EU nujno sodelovanje nacionalnih in evropskih institucij, da se javna sredstva prednostno namenijo za področja, ki ustvarjajo rast, da se vnaprej oceni učinke načrtovanih ukrepov, poveča sinergije med njimi in zagotovi, da bodo imeli pozitivne posledice, tako da se odstrani ovire in izkoristi premalo uporabljen potencial; s tem v zvezi poudarja, da je pomembno še naprej organizirati, pred pomladnim vrhom, predstavitev predloga proračuna Komisije, ki jo izvede Komisija, in pred začetkom nacionalnih proračunskih postopkov v državah članicah, medparlamentarne razprave o skupnih gospodarskih in proračunskih smernicah držav članic ter Unije, da se zagotovi usklajevanje med nacionalnimi proračuni in proračunom EU v splošnem okviru dopolnjenih dejavnosti Parlamenta v evropskem semestru in tako poveča demokratična legitimnost, kot je zahteval v resoluciji z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike;

12.  poziva k sprejetju odgovornega proračuna, usmerjenega k rezultatom, s kakovostno porabo ter optimalno in pravočasno uporabo obstoječih sredstev EU; v duhu izjave članov Evropskega sveta z dne 30. januarja 2012 poudarja, da je treba vlagati v rast in delovna mesta, zlasti v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji ter mladino; poudarja, da namerava skupaj s specializiranimi parlamentarnimi odbori opredeliti tako konkretna področja, kjer so potrebni dodatni ukrepi, kot tudi morebitne negativne prednostne naloge;

13.  poudarja, da proračun EU predstavlja naložbo, usmerjeno izključno v politike in ukrepe, ki prinašajo dodano vrednost EU; opozarja, da ima proračun EU – ki ne sme imeti primanjkljaja – veliko večji učinek vzvoda na rast in zaposlovanje kot pa nacionalni proračuni, prav tako pa lahko pospeši naložbe, zagotovi stabilnost v Evropi in EU pomaga pri izhodu iz gospodarske in finančne krize; kljub temu poudarja, da je treba spodbuditi nove naložbe, da ne bodo ogroženi projekti, ključni za gospodarsko okrevanje in konkurenčnost; v zvezi s tem poudarja, da bi lahko razvoj novih in izboljšanih finančnih instrumentov še povečal učinek vzvoda, ki ga ima poraba EU na rast, tako da se pritegnejo zasebne naložbe, s čimer se nadomestijo omejitve na nacionalni ravni in optimizira javna poraba;

14.  opominja, da so se nacionalni proračuni v EU med letoma 2000 in 2011 v povprečju povečali za 62 %, plačila v proračun EU pa so narasla za nekoliko manj kot 42 %, pri čemer se je EU razširila s 15 na 27 držav članic;

15.  se namerava v proračunskem postopku za leto 2013 še posebej osredotočiti na uresničevanje proračunskih prednostnih nalog EP iz prejšnjih let ter pozorno spremljati financiranje in izvajanje strategije Evropa 2020, ki so jo države članice v celoti sprejele, kar zadeva spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, pa tudi drugih sektorskih prednostnih nalog;

16.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v zadnji različici finančnega načrta za obdobje 2012–2013 upoštevala proračunske prednostne naloge EP za leto 2012 in ni izravnala preteklih povečanj; poziva jo, naj v predlogu proračuna za leto 2013 naredi enako;

17.  opominja, da zgornje meje za več razdelkov, zlasti razdelek 1a (konkurenčnost za rast in zaposlovanje ) in razdelek 4 (EU kot globalni akter) v trenutnem finančnem okviru ne zadostujejo za uresničevanje politik, ki so jih Parlament, Svet in Komisija opredelili kot prednostne; znova opozarja, da je bilo treba sredstva, dodeljena nekaterim politikam, večkrat revidirati, da bi bilo mogoče uresničiti nove cilje in naloge, zaradi česar je bilo treba skoraj v vseh letnih proračunih uporabiti instrument prilagodljivosti; poudarja, da ne bo dopustil, da bi bile dolgoletne politične zaveze EU ogrožene; zlasti opozarja, da morajo biti finančne obveznosti, sprejete z mednarodnimi sporazumi in/ali sporazumi med EU in mednarodnimi organizacijami, spoštovane in ustrezno vključene v predlog proračuna;

Proračun za leto 2013, usmerjen v uresničevanje programov in prednostnih nalog Unije

18.  opominja, da je bil večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013 oblikovan zato, da bi povečali blaginjo in kakovost življenja državljanov ter izkoristili ves potencial širitve, kljub temu pa se EU od leta 2008 sooča s krizo brez primere, ki je vplivala tudi na vse letne proračune; glede na to poudarja, da finančni okvir za obdobje 2007–2013 ni bil spremenjen, tako da bi upoštevali dodatne finančne potrebe, nastale zaradi sedanje krize, ampak nasprotno, da je bila v vseh letnih proračunih od leta 2007 skupna razlika do zgornje meje precejšnja ter da so bili torej zato vsi letni proračuni omejeni in varčni; poudarja, da bi morala biti ustrezajoča plačila zato vsaj izplačana v skladu z običajnim proračunskim ciklom; opominja, da so v primeru večletnih programov plačila od prevzetih obveznosti ločena samo zaradi časovnega zamika med prevzetjem obveznosti in dejanskim izplačilom sredstev;

19.  poudarja, da je leto 2013 zadnje leto trenutnega programskega obdobja in da bo treba izplačati še preostale neporavnane obveznosti, kar je v navadi ob koncu vsake finančne perspektive, saj se bodo programi iz obdobja 2007–2013 zaključevali, prav tako pa bo treba upoštevati zneske obveznosti iz finančnega načrta, ki znašajo skoraj 152 milijard EUR za leto 2013; ponavlja, da bi morebitno umetno krčenje plačil povzročilo zamude pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti in sprejetih zavez EU, zaradi česar bi utegnile nastati zamudne obresti, zaupanje v evropske politike in verodostojnost institucij EU pa bi usahnilo; zato poudarja, da je treba pogodbene dolgove plačati čim prej, saj gre za vprašanje proračunske discipline;

20.  ugotavlja, da je bila raven plačil, ki izhajajo izključno iz prevzetih obveznosti in bi jih morali zato določiti na podlagi tehničnih meril, kot so stopnja izvrševanja, napovedi črpanja in raven neporavnanih obveznosti, v prejšnjih proračunskih postopkih osrednje politično sporno vprašanje med Svetom in Parlamentom; opozarja na povečano raven neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2011, saj so znašale 207 milijard EUR, kar je skoraj 7 % več kot ob koncu leta 2010; glede na prihodnje medinstitucionalno srečanje o razliki med sprejetimi obveznostmi in plačili napoveduje, da bo začel dialog s Komisijo, da se docela pojasni sestava neporavnanih proračunskih obveznosti; vztraja, naj Svet ne odloča vnaprej o ravni plačil, ne da bi upošteval dejanske potrebe in pravne obveznosti; nadalje ugotavlja, da kopičenje neporavnanih obveznosti spodkopava preglednost proračuna EU, saj ni povsem jasno, kakšne so povezave med obveznostmi in plačili v posameznem proračunskem letu;

21.  poudarja, da pristop „neto plačnic v proračun EU/neto prejemnic iz proračuna EU“ sam po sebi ne upošteva dovolj zelo ugodnih posrednih učinkov, ki jih proračun EU ustvarja med državami članicami v korist skupnih političnih ciljev EU; je resno zaskrbljen zaradi zelo majhnega povečanja plačil v zadnjih dveh proračunih – v proračunu za leto 2012 to povečanje niti ni doseglo inflacije – v ključnem obdobju, ko bi bilo treba izvajati s polno paro vse naložbene programe in izkoristiti njihov celotni potencial;

22.  poudarja, da je treba v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem preprečiti, da bi bila dodeljena nezadostna proračunska sredstva, in da morajo slednja ustrezati stvarnim napovedim zmogljivosti črpanja; opozarja, da bi umetno zmanjševanje proračunskih sredstev, ki jih je realistično predvidela Komisija, lahko povzročilo, da dokončna stopnja proračunskega izvrševanja ne bo tako visoka, kot bi lahko bila; opominja, da je raven sredstev za plačila, ki jih Komisija predvidi v predlogu proračuna, odvisna predvsem od napovedi držav članic in njihovih zmogljivosti za izvrševanje, saj skupaj s Komisijo soupravljajo več kot 80 % sredstev EU;

23.  obžaluje dejstvo, da je Svet decembra 2011 zavrnil financiranje opredeljenih dodatnih potreb in da zato konec leta 2011 ni bilo mogoče ugoditi zahtevkom za plačila v znesku več kot 10 milijard EUR, kar bo imelo neposredne posledice za razpoložljiva plačila v letu 2012; je zaskrbljen zaradi dejstva, da je ta situacija nastala, ker je Svet podvomil o podatkih o izvrševanju in o ocenah potreb, ki jih je pripravila Komisija, ne da bi predložil druge podatke ali vire;

24.  je zato resno zaskrbljen zaradi plačil v letu 2012 in poziva Komisijo, naj pripravi predlog, da se rešitev najde čim prej in še letos, da ne bo to vprašanje znova preloženo na leto 2013; poleg tega meni, da je uporaba sredstev za prihodnje leto za financiranje trenutnih potreb slabo finančno poslovodenje in da je v nasprotju z načelom enoletnosti; je resno zaskrbljen zaradi te prakse, ki spodkopava načelo ničelnega dolga Unije;

25.  znova poziva Svet, naj se med proračunskim postopkom vzdrži umetnega zmanjševanja plačil, in poudarja, da bi utegnila biti zaradi tega raven plačil neustrezna; zahteva, naj Svet, če bo že predlagal kaj takega, jasno in javno opredeli, katere programe in projekte EU bi bilo mogoče po njegovi oceni odložiti ali povsem opustiti, in svoje stališče tudi upraviči;

26.  v zvezi s tem poziva Svet, naj svoje stališče podredi stvarnemu in odgovornemu proračunskemu načrtovanju, ter se zavezuje, da bo v letu 2012 stalno spremljal izvrševanje proračunskih sredstev, še zlasti pa plačil; poziva Svet, naj stori enako, tako da bo lahko proračunski organ deloval na osnovi enotnih in posodobljenih podatkov o izvrševanju ter da bo lahko pripravil zanesljive napovedi odhodkov; v ta namen Svet in Komisijo vabi na medinstitucionalno srečanje na ustrezni politični ravni v prvi polovici leta 2012, na katerem naj bi razjasnili in rešili morebitne nesporazume glede podatkov o izvrševanju in ocenjenih potreb po plačilih ter skupaj ocenili situacijo v zvezi s plačili v proračunskih letih 2012 in 2013;

27.  opozarja na pomen financiranja evropskih organov za nadzor finančnih trgov (EBA, EIOPA in ESMA), da se omogoči neokrnjeno izvajanje finančne ureditve in da bodo lahko ti nadzorni organi preprečili nove krize; poudarja, da bi moralo biti financiranje teh nadzornih organov in njihove neodvisne pravne službe prednostna naloga proračuna;

28.  pozdravlja dogovor o financiranju dodatnih stroškov projekta ITER, dosežen decembra 2011; poziva Komisijo, naj v celoti upošteva skupne sklepe iz tega sporazuma in v predlogu proračuna za leto 2013 pripravi konkretne predloge za znesek 360 milijonov EUR, pri tem pa upošteva določbe finančne uredbe in Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 brez morebitnih nadaljnjih popravkov večletnega finančnega okvira zaradi projekta ITER; znova izraža trdno prepričanje, da zagotovitev 360 milijonov EUR v proračunu za leto 2013 ne bo ovirala uspešnega izvajanja drugih politik EU – zlasti tistih, ki prispevajo k doseganju ciljev strategije EU 2020 – v tem zadnjem letu programskega obdobja, in še posebej nasprotuje morebitnim prerazporeditvam, ki ogrožajo te proračunske prednostne naloge; poudarja, da je Komisija v finančnem načrtu v razdelku 1a predvidela razliko do zgornje meje v znesku 47 milijonov EUR, kar delno pokriva potrebe projekta ITER;

29.  glede na bližnjo pridružitev Hrvaške 1. julija 2013 pričakuje, da bo sprememba večletnega finančnega okvira sprejeta hitro, v skladu s točko 29 Medinstitucionalnega sporazuma („Prilagoditve finančnega okvira zaradi širitve“), in poziva Komisijo, naj pripravi predlog za ustrezna dodatna sredstva, takoj ko bodo akt o pristopu ratificirale vse države članice; ponavlja, da je treba za pridružitev Hrvaške v drugi polovici leta 2013 predvideti ustrezna dodatna finančna sredstva iz novih virov, ne s prerazporeditvami;

Upravni odhodki

30.  je seznanjen s pismom komisarja za proračun in finančno načrtovanje z dne 23. januarja 2012, v katerem je ta izrazil pripravljenost Komisije, da že leta 2013 zmanjša število delovnih mest v kadrovskem načrtu za 1 %, ob ustreznem upoštevanju različnih učinkov v velikih, srednjih in majhnih generalnih direktoratih; namerava pozorno preučiti namero Komisije, da do leta 2018 zmanjša število zaposlenih v institucijah in organih EU za 5 % v primerjavi z letom 2013, in opozarja, da ta cilj velja za splošnega; opozarja, da ima vsaka sprememba kadrovskega načrta neposredne posledice za proračun in ne sme nikakor posegati v proračunska pooblastila Odbora za proračun in Evropskega parlamenta; meni, da je treba tako pri kratkoročnem kot pri dolgoročnem krčenju delovnih mest najprej opraviti oceno vpliva ter v celoti upoštevati tudi pravne obveznosti Unije in nove pristojnosti in obsežnejše naloge institucij, izhajajoče iz pogodb;

31.  opozarja na pomen tesnega in konstruktivnega sodelovanja med institucijami skozi celoten postopek in potrjuje svojo pripravljenost, da polno prispeva k takšnemu sodelovanju v popolnem skladju z določbami PDEU; pričakuje, da bodo te smernice v proračunskem postopku in pri pripravi predloga proračuna v celoti upoštevane;

o
o   o

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter Računskemu sodišču.

(1) UL C 139, 14. 6. 2006, str. 1.
(2) UL L 56, 29.2.2012.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov