Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju saintvincentske deklaracije o oskrbi in raziskavah sladkorne bolezni v Evropi, ki je bila sprejeta na prvem srečanju v okviru akcijskega programa o sladkorni bolezni od 10. do 12. oktobra 1989 v Saint-Vincentu(1),

–  ob upoštevanju platforme EU o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju, ki jo je 15. marca 2005 ustanovila Komisija(2),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 8. decembra 2005 z naslovom „Spodbujanje zdrave prehrane in telesne dejavnosti: evropska razsežnost za preprečevanje prekomerne teže, debelosti in kroničnih bolezni, ki obravnava najpogostejše povzročitelje sladkorne bolezni tipa 2“ (COM(2005)0637),

–  ob upoštevanju sklepov konference avstrijskega predsedstva o preprečevanju sladkorne bolezni tipa 2, ki je potekala 15. in 16. februarja 2006 na Dunaju(3),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 27. aprila 2006 o sladkorni bolezni(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o spodbujanju zdravega načina življenja in preprečevanje diabetesa tipa 2(5),

–  ob upoštevanju resolucije regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo z dne 11. septembra 2006 z naslovom „Preprečevanje in nadzor nad nenalezljivimi boleznimi v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije“(6),

–  ob upoštevanju resolucije 61/225 generalne skupščine Združenih narodov z dne 20. decembra 2006 o svetovnem dnevu sladkorne bolezni,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1350/2007/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013)(7) ter s tem povezanega Sklepa Komisije z dne 22. februarja 2011 o sprejetju sklepa o financiranju za leto 2011 v okviru drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013) ter o merilih za izbiro in dodelitev ter drugih merilih v zvezi s finančnimi prispevki za ukrepe tega programa(8),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 23. oktobra 2007 z naslovom „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“ (COM(2007)0630),

–  ob upoštevanju sedmega okvirnega programa za raziskave (2007–2013)(9) ter okvirnega programa za raziskave in inovacije (COM(2011)0808),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. oktobra 2009 z naslovom „Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU“ (COM(2009)0567),

–  ob upoštevanju resolucije 64/265 generalne skupščine Združenih narodov z dne 13. maja 2010 o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni,

–  ob upoštevanju glavnih ugotovitev in priporočil projekta Zdravje v okviru sedmega okvirnega programa (FP7-HEALTH-200701), opredeljenega v časovnem načrtu za raziskave sladkorne bolezni v Evropi (DIAMAP)(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij“ (COM(2010)0546) ter pilotnega partnerstva o dejavnem in zdravem staranju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z naslovom „Inovativni pristopi h kroničnim boleznim v sistemih javnega zdravstva in zdravstvenega varstva“ z dne 7. decembra 2010,

–  ob upoštevanju resolucije 65/238 generalne skupščine Združenih narodov z dne 24. decembra 2010 o obsegu, podrobnostih, obliki in organizaciji srečanja generalne skupščine na visoki ravni o preprečevanju in obvladovanju nenalezljivih bolezni,

–  ob upoštevanju moskovske izjave, sprejete na prvi svetovni ministrski konferenci Združenih narodov za zdrav življenjski slog in nadzor nad nenalezljivimi boleznimi, ki je potekala 28. in 29. aprila 2011 v Moskvi(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o stališču in zavezanosti Evropske unije pred srečanjem Združenih narodov na visoki ravni o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni(12),

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker je sladkorna bolezen ena najbolj pogostih nenalezljivih bolezni, saj jo ima po nekaterih ocenah več kot 32 milijonov državljanov EU, kar pomeni skoraj 10 % celotnega prebivalstva EU, podobno število pa jih ima moteno toleranco na glukozo, za katero je zelo verjetno, da bo napredovala v klinično izraženo sladkorno bolezen(13);

B.  ker naj bi se zaradi razširjenosti debelosti, staranja evropskega prebivalstva ter drugih dejavnikov, ki jih je še treba ugotoviti, do leta 2030 število sladkornih bolnikov v Evropi povečalo za 16,6 %;

C.  ker se pričakovana življenjska doba zaradi sladkorne bolezni tipa 2 skrajša za 5 do 10 let(14), zaradi tipa 1 pa za približno 20 let(15), pri čemer naj bi v EU za to boleznijo vsako leto umrlo 325.000 ljudi(16), kar pomeni enega državljana EU vsaki dve minuti;

D.  ker kot glavno preventivno strategijo za zmanjšanje pojavnosti, razširjenosti in zapletov obeh tipov sladkorne bolezni vedno pogosteje omenjajo omejitev znanih dejavnikov tveganja, zlasti življenjskih navad;

E.  ker so še vedno potrebne raziskave, da bi jasno opredelili dejavnike tveganja za sladkorno bolezen tipa 1 – genetska nagnjenost se že raziskuje, vendar do tega tipa bolezni prihaja pri vedno mlajših ljudeh;

F.  ker je sladkorno bolezen tipa 2 mogoče preprečiti in so bili zanjo dejavniki tveganja – kot so slaba in neuravnotežena prehrana, debelost, telesna nedejavnost in uživanje alkohola – že jasno opredeljeni in jih je mogoče omejiti z učinkovitimi preventivnimi strategijami;

G.  ker za sladkorno bolezen še ni zdravila;

H.  ker je mogoče zaplete sladkorne bolezni tipa 2 preprečiti s spodbujanjem zdravega načina življenja in z zgodnjim diagnosticiranjem; ker je kljub temu diagnoza pogosto prepozna in ker se skoraj 50 % vseh sladkornih bolnikov še ne zaveda svojega stanja(17);

I.  ker skoraj 75 % vseh sladkornih bolnikov ne obvladuje dobro svojega stanja, zaradi česar prihaja do večjega tveganja zapletov, izgube produktivnosti in stroškov za družbo(18), kot je razvidno iz nedavne študije(19);

J.  ker v večini držav članic sladkorni bolezni namenijo več kot 10 % izdatkov zdravstvenega varstva, pri čemer lahko ta delež naraste kar na 18,5 %(20), splošni strošek zdravstvenega varstva za državljana EU, ki ima sladkorno bolezen, pa je v povprečju 2.100 EUR na leto(21); ker se bodo ti stroški zaradi porasta števila sladkornih bolnikov, staranja prebivalstva in naraščanja s tem povezanih bolezni nedvomno še povečali;

K.  ker je sladkorna bolezen najpogostejši povzročitelj srčnega infarkta, možganske kapi, slepote, amputacij in okvare ledvic, če je ne zdravimo primerno ali je diagnoza postavljena prepozno;

L.  ker lahko s spodbujanjem zdravega načina življenja in obravnavanjem štirih glavnih determinant zdravja – kajenje, slaba prehrana, telesna nedejavnost in uživanje alkohola – na vseh področjih politik bistveno prispevamo k preprečevanju sladkorne bolezni, njenih zapletov ter ekonomskih in socialnih stroškov;

M.  ker morajo sladkorni bolniki poskrbeti za 95 % svoje oskrbe(22) in ker sladkorna bolezen za posameznika in njegovo družino ne pomeni le finančnega bremena, ampak zajema tudi psihološko-družbena vprašanja, znižuje pa tudi kakovost življenja;

N.  ker ima nacionalne okvire ali programe za sladkorno bolezen samo 16 od 27 držav članic in ker ni jasnih meril o tem, kaj naj bi vseboval dober program ali katere države imajo najboljšo prakso(23); ker so v Evropski uniji velike razlike in neenakosti v kakovosti zdravljenja sladkorne bolezni;

O.  ker ni pravnega okvira EU za diskriminacijo sladkornih bolnikov ali drugih kroničnih bolnikov in ker so predsodki do obolelih še vedno razširjeni v šolah, pri zaposlovanju, na delovnem mestu, pri sklepanju zavarovanj ter ocenjevanju primernosti za vozniško dovoljenje po vsej EU;

P.  ker ni dovolj finančnih sredstev in infrastrukture za usklajevanje raziskav sladkorne bolezni v EU, kar negativno vpliva na konkurenčnost teh raziskav in sladkornim bolnikom preprečuje, da bi imeli od njih v celoti korist;

Q.  ker še ni evropske strategije za zdravljenje sladkorne bolezni, kljub sklepom Sveta v okviru avstrijskega predsedstva o spodbujanju zdravega načina življenja in preprečevanju sladkorne bolezni tipa 2(24), številnim resolucijam Združenih narodov in pisni izjavi Evropskega parlamenta o sladkorni bolezni;

1.  pozdravlja sklepe Sveta z dne 7. decembra 2010 z naslovom „Inovativni pristopi h kroničnim boleznim v sistemih javnega zdravstva in zdravstvenega varstva“(25) ter njegov poziv državam članicam in Komisiji, naj začnejo postopek za razmislek, da bi opredelile možnosti čim boljšega odzivanja na izzive kroničnih bolezni;

2.  je seznanjen z zgoraj navedeno resolucijo z dne 15. septembra 2011 o stališču in zavezanosti Evropske unije pred srečanjem Združenih narodov na visoki ravni o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni, v kateri je poudarek na sladkorni bolezni kot eni glavnih nenalezljivih bolezni;

3.  poziva Komisijo, naj razvije in izvaja ciljno usmerjeno strategijo EU za sladkorno bolezen v obliki priporočila Sveta EU o preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in raziskovanju sladkorne bolezni ter izobraževanju o njej;

4.  poziva Komisijo, naj pripravi skupna in standardizirana merila ter metode za zbiranje podatkov o sladkorni bolezni ter naj v sodelovanju z državami članicami usklajuje, zbira, evidentira, spremlja in upravlja celovite epidemiološke podatke o tej bolezni ter ekonomske podatke o posrednih in neposrednih stroških njenega preprečevanja in obvladovanja;

5.  poziva države članice, naj razvijejo, izvajajo in spremljajo nacionalne programe o sladkorni bolezni, ki bodo namenjeni spodbujanju zdravja, zmanjševanju dejavnikov tveganja ter predvidevanju, preprečevanju, zgodnjemu diagnosticiranju in zdravljenju sladkorne bolezni, pri čemer bodo ciljna skupina tako splošno prebivalstvo kot skupine z visokim tveganjem, poleg tega pa bodo namenjeni tudi zmanjšanju neenakosti in čim večjemu izkoristku virov zdravstvenega varstva;

6.  poziva države članice, naj spodbujajo preventivo proti sladkorni bolezni tipa 2 in debelosti (priporočeno je, da se strategije izvajajo že od zgodnje mladosti prek izobraževanja o zdravi prehrani in telovadnih navadah v šolah) ter strategije za zdrav način življenja, vključno s pristopom na podlagi telesne dejavnosti in prehrane; v zvezi s tem poudarja, da bi morale države članice prehranske politike uskladiti s cilji spodbujanja zdrave prehrane, omogočanja potrošnikom, da se ozaveščeno in zdravo odločajo, ter zgodnjega diagnosticiranja, kar so ključna področja ukrepanja v njihovih nacionalnih programih o sladkorni bolezni;

7.  poziva Komisijo, naj države članice podpre s spodbujanjem izmenjave najboljše prakse pri dobrih nacionalnih programih o sladkorni bolezni; poudarja, da mora Komisija redno spremljati napredek v zvezi izvajanjem nacionalnih programov držav članic o sladkorni bolezni ter redno predstavljati rezultate v obliki poročila;

8.  poziva države članice, naj razvijejo programe za obvladovanje bolezni, ki bodo temeljili na najboljših praksah in smernicah za zdravljenje na podlagi dokazov;

9.  poziva države članice, naj zagotovijo stalen dostop pacientov v primarni in sekundarni oskrbi do visokokakovostnih meddisciplinarnih ekip, zdravljenja in tehnologij za sladkorno bolezen, vključno s tehnologijami e-zdravja, ter naj paciente podprejo pri pridobivanju in ohranjanju veščin in razumevanja, ki so potrebni za kakovostno vseživljenjsko skrb zase;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo usklajevanje evropskih raziskav o sladkorni bolezni, in sicer s podpiranjem sodelovanja med raziskovalnimi vedami in z oblikovanjem splošne, skupne infrastrukture v podporo prizadevanjem na področju evropskih raziskav o sladkorni bolezni, med drugim glede ugotavljanja dejavnikov tveganja in preventive;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj v sedanjem in naslednjem okvirnem programu EU za raziskave zagotovijo stalno finančno podporo v zvezi s sladkorno boleznijo, pri čemer naj tip 1 in tip 2 obravnavajo kot ločeni bolezni;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo pravilno in ustrezno spremljanje izida vrhunskega srečanja Združenih narodov o neprenosljivih boleznih iz septembra 2011;

13.  opozarja, da morajo EU in države članice v vsa zadevna zakonodajna področja in politike, zlasti v svojo okoljsko, prehransko in potrošniško politiko, še bolj vključiti preventivo in zmanjševanje dejavnikov tveganja, da bi uresničile cilje v zvezi z nenalezljivimi boleznimi in premagale izzive na področju javnega zdravstva ter socialne in gospodarske izzive;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) http://www.idf.org/webdata/docs/idf-europe/SVD%201989.pdf (2) http://ec.europa.eu/health/nutrition_physical_activity/platform/index_sl.htm (3) http://www.msps.es/organizacion/sns/planCalidadSNS/pdf/excelencia/cuidadospaliativos-diabetes/DIABETES/opsc_est9.pdf.pdf (4) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 273. (5) UL C 147, 23.6.2006, str. 1. (6) http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0004/77575/RC56_eres02.pdf (7) UL L 301, 20.11.2007, str. 3. (8) UL C 69, 3.3.2011, str. 1. (9) UL L 412, 30.12.2006, str. 1. (10) http://www.diamap.eu/report/DIAMAP-Road-Map-Report-Sept2010.pdf (11) http://www.who.int/nmh/events/moscow_ncds_2011/conference_documents/moscow_declaration_en.pdf (12) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0390. (13) Mednarodna zveza za diabetes, IDF Diabetes Atlas, 4. izdaja, 2009. http://www.diabetesatlas.org/downloads (14) http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/98391/E93348.pdf (15) http://www.diabetes.org.uk/Documents/Reports/Diabetes_in_the_UK_2010.pdf (16) Mednarodna zveza za diabetes, IDF Diabetes Atlas, 3. izdaja, Bruselj, 2006 http://www.diabetesatlas.org/sites/default/files/IDF%20Diabetes%20Atlas-2007%20(3rd%20edition).pdf (17) Diabetes – The Policy Puzzle: towards benchmarking in the EU 25 (2005), Mednarodna zveza za diabetes, 2006, http://www.idf.org/webdata/docs/idf-europe/DiabetesReport2005.pdf (18) Diabetes – The Policy Puzzle: towards benchmarking in the EU 25 (2005), Mednarodna zveza za diabetes, 2006, http://www.idf.org/webdata/docs/idf-europe/DiabetesReport2005.pdf (19) Diabetes expenditure, burden of disease and management in 5 EU countries, 2012 http://www2.lse.ac.uk/LSEHealthAndSocialCare/research/LSEHealth/MTRG/LSEDiabetesReport26Jan2012.pdf (20) Diabetes – The Policy Puzzle: towards benchmarking in the EU 27 (2007) http://www.idf.org/webdata/docs/EU-diabetes-policy-audit-2008.pdf (21) Mednarodna zveza za diabetes, IDF Diabetes Atlas, 4. izdaja, Bruselj, Belgija, 2009. http://www.diabetesatlas.org/downloads (22) http://www.worlddiabetesday.org/media/press-materials/press-releases/idf-launches-world-diabetes-day-2010-campaign (23) Diabetes – The Policy Puzzle: towards benchmarking in the EU 27 (2007) http://www.idf.org/webdata/docs/EU-diabetes-policy-audit-2008.pdf (24) UL C 147, 23.6.2006, str. 1. (25) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/sl/lsa/118282.pdf