Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2095(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0033/2012

Predložena besedila :

A7-0033/2012

Razprave :

PV 15/03/2012 - 6
CRE 15/03/2012 - 6

Glasovanja :

PV 15/03/2012 - 11.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0086

Sprejeta besedila
PDF 350kWORD 146k
Četrtek, 15. marec 2012 - Strasbourg
Konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050
P7_TA(2012)0086A7-0033/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (2011/2095(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)0112) ter priloženih delovnih dokumentov (SEC(2011)0288) in (SEC(2011)0289),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o analizi možnosti, da se preseže 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ter oceni tveganja selitve industrijskih virov toplogrednih plinov izven EU (COM(2010)0265) in spremnega dokumenta (SEC(2010)0650),

–  ob upoštevanju predlogov za prenovitev (COM(2011)0656) in spremembo direktive o trgih finančnih instrumentov (COM(2011)0652) ter direktive o zlorabi trga (COM(2011)0651) v zvezi s pravicami do emisij v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju svežnja EU za podnebne spremembe in energijo,

–  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (socialna klavzula),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varstvo hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0033/2012),

A.  ker je približno 90 pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, tudi držav v gospodarskem vzponu, ki so skupaj odgovorne za več kot 80 % svetovnih emisij, podalo enostranske izjave o količinskih ciljih za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu, ki pa niso pravno zavezujoči;

B.  ker sta Evropski parlament in Svet izrazila namero, da bi do leta 2050 dosegli od 80- do 95-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

C.  ker se je treba znotraj Evropske unije dogovoriti o specifičnih ciljih za zmanjševanje emisij, da bi zagotovili osnovo in okvir za potrebne zakonodajne akte in druge ukrepe;

D.  ker načrt dokazuje, da sedanji podnebni cilj 20-odstotnega zmanjšanja (pri čemer bi bilo mogoče več kakor polovico doseči s tujimi nadomestili) ni stroškovno učinkovit način za doseganje 80-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2050 glede na leto 1990; ker je 80-odstotno zmanjšanje na spodnji meji razpona od 80 do 95 odstotkov, ki je po mnenju Medvladnega foruma o podnebnih spremembah potreben za industrijske države in ga je Evropski svet sprejel kot cilj, ki naj bi ga EU dosegla do leta 2050;

E.  ker mora imeti industrija jasno sliko nizkoogljične strategije EU, ki mora biti podprta z regulativno gotovostjo, ambicioznimi cilji in dobro zasnovanimi mehanizmi financiranja za zagotavljanje dolgoročnih zelenih naložb;

F.  ker je v interesu držav članic, da zmanjšajo svojo odvisnost od tujih dobaviteljev energije, predvsem iz politično spornih držav;

G.  ker so po ocenah Mednarodne agencije za energijo štiri petine vseh emisij CO2, ki so povezane z energijo in v skladu z načrtom „Scenarij 450“ dovoljene do leta 2035, že določene z osnovnimi sredstvi;

H.  ker je treba oceniti tveganja in ukrepati proti njim, da bi se ob nezadostnih prizadevanjih na svetovni ravni zaradi domačih ukrepov drugje dejansko povečal tržni delež energijsko manj učinkovitih obratov, kar bi povzročilo porast emisij na svetovni ravni, tj. selitev virov CO2;

I.  ker bodo po oceni iz Sternovega poročila stroški neukrepanja za zaščito podnebja enakovredni najmanj 5-odstotni izgubi svetovnega BDP na leto;

J.  ker proizvodnja in raba biomase kot vira energije po definiciji nista ogljično nevtralni;

K.  ker je treba socialne vidike upoštevati v okviru instrumenta „za oceno socialnega učinka“;

1.  se zaveda koristi, ki jih ima razvijanje nizkoogljičnega gospodarstva za države članice in, kjer je ustrezno, za njihove regije; zato podpira načrt Komisije za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 in njegov potek, posebne mejnike za 40-, 60- in 80-odstotno zmanjšanje domačih emisij do let 2030, 2040 in 2050 ter razpone za mejnike za posamezne sektorje kot osnovo za zakonodajne in druge pobude glede gospodarske in podnebne politike; ugotavlja, da potek in mejniki temeljijo na modelu PRIMES z namenom priprave potrebne zakonodaje in regulativnih instrumentov;

2.  poziva Komisijo, naj določi vmesno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za leti 2030 in 2040, vključno s konkretnimi cilji za vsak sektor, skupaj z ambicioznim časovnim načrtom;

3.  poziva Komisijo, naj v naslednjih dveh letih pripravi ukrepe, potrebne za doseganje ciljev do leta 2030, ob tem pa naj upošteva zmogljivosti in zmožnosti posameznih držav ter mednarodno napredovanje pri ukrepanju glede podnebnih sprememb;

4.  meni, da bi bilo treba ukrepe izvajati usklajeno, stroškovno učinkovito in uspešno ter ob tem upoštevati posebne značilnosti držav članic;

5.  poziva k večji skladnosti med programi in politikami Unije, da bi dosegli cilje časovnega načrta in zagotovili, da bodo njegove prednostne naloge v celoti vključene v novi večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020; priznava, da bi uresničitev 20-odstotnega cilja na področju energetske učinkovitosti Evropski uniji omogočila, da notranje emisije CO2 do leta 2020 zmanjša za 25 % ali več, in da bi bilo to zmanjšanje še vedno stroškovno učinkovit način doseganja dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990; ugotavlja, da bi glede na načrt manj širokopotezen pristop občutno povečal stroške skozi vse obdobje; obenem pa opozarja, da je treba stroškovno učinkovitost naložb vedno meriti ob upoštevanju proračuna držav članic;

6.  opozarja, da je Evropski parlament pred podnebno konferenco v Durbanu pozval k zvišanju cilja glede zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020 nad 20 %;

7.  poudarja, da bodo jasni cilji v zvezi z emisijami spodbujali potrebne zgodnje naložbe v raziskave, razvoj, predstavitev in razširjanje tehnologij z nizkimi emisijami ter da je opredelitev dolgoročne strategije izredno pomembna, da bi EU dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij do leta 2050, ki si jih je zastavila;

8.  poziva Komisijo, naj predstavi analizo stroškov in koristi doseganja predlaganega pristopa na ravni držav članic, pri čemer naj upošteva nacionalne razmere, ki izhajajo iz različnega tehnološkega razvoja, pa tudi potrebne naložbe (ter z njimi povezano družbeno sprejemljivost) in obstoj obsežnejše palete morebitnih globalnih pogojev;

9.  poudarja, da bi imel prehod na nizkoogljično gospodarstvo izjemen potencial za ustvarjanje novih delovnih mest ter zagotavljanje gospodarske rasti in konkurenčne prednosti za evropsko industrijo;

10.  poudarja, da bi s prehodom na čiste tehnologije drastično zmanjšali onesnaževanje zraka ter s tem zagotovili boljše zdravje in koristi za okolje;

Mednarodna razsežnost

11.  ugotavlja, da razvoj in uporaba nizkoogljičnih tehnologij v svetu hitro naraščata ter da je treba za prihodnjo konkurenčnost Evrope povečati naložbe v raziskave, razvoj in uporabo teh tehnologij;

12.  ugotavlja premik trajnostnih znanstvenih in tehnoloških inovacij iz Evrope v druge predele sveta, zaradi česar lahko EU izgubi vodilno vlogo na tem tehnološkem področju in se spremeni v neto uvoznico teh tehnologij in z njimi povezanih končnih izdelkov; zato poudarja pomembnost evropske dodane vrednosti za razvoj ter domačo proizvodnjo tehnologij in izdelkov, zlasti za energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije;

13.  poudarja, da je Kitajska vodilna svetovna sila v smislu zmogljivosti polj vetrnih elektrarn, da kitajski in indijski proizvajalci vetrnih turbin sodijo med največjih deset takih proizvajalcev ter da Kitajska in Tajvan trenutno izdelata večino fotovoltaičnih panelov na svetu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje okoljsko učinkovitega razvoja ter proizvodnje teh in novih inovativnih tehnologij, ki so potrebne za dosego ambicioznih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, v EU;

14.  poziva EU, naj ima še naprej aktivno vlogo na mednarodnih pogajanjih, da bi dokončno oblikovala ambiciozen, celovit in pravno zavezujoč sporazum; ugotavlja, da mora EU stati za svojimi prepričanji in biti zgled pri dokazovanju koristnosti in vzdržnosti nizkoogljičnega gospodarstva; pozdravlja rezultate konference v Durbanu, kjer so se dogovorili o jasnem časovnem načrtu za pripravo osnutka za mednarodni sporazum za obdobje po letu 2012 in, da morajo veliki onesnaževalci, bodisi nerazvite bodisi razvite države, sprejeti ambiciozne in ustrezno stroge cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

15.  poudarja, da mora EU še naprej konstruktivno sodelovati pri globalnih pogajanjih o podnebju ter da je treba pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje dodatno razviti evropsko diplomacijo v zvezi s podnebjem;

16.  poudarja, da je glavni izziv trajnostnega nizkoogljičnega gospodarstva zagotoviti, da bodo politike o podnebnih spremembah vključene v vsa pomembna področja delovanja v zvezi z energijo, prometom, kmetijstvom, izobraževanjem, inovacijami itd.;

17.  poudarja, da odlašanje s podnebnimi ukrepi na globalni in evropski ravni ne bi le povečalo stroškov za doseganje cilja za leto 2050 zaradi nasedlih naložb v visokoogljična osnovna sredstva in počasnejšega tehnološkega učenja, ampak bi zaradi tega EU tudi izgubila inovativno in vodilno vlogo na področjih raziskav, ustvarjanja delovnih mest in usmerjanja v trajnostno zeleno gospodarstvo; poleg tega poudarja, da bo zapoznelo ukrepanje v okviru strategije do leta 2020 omejilo možnosti za zmanjševanje emisij do leta 2030 in pozneje;

18.  ponovno poudarja, da so za podnebje odločilne skupne emisije; opozarja, da bi bila EU celo pri 30-odstotnem zmanjšanju do leta 2020, 55-odstotnem do leta 2030, 75-odstotnem do leta 2040 in 90-odstotnem do leta 2050 še vedno odgovorna za približno dvakrat več emisij na prebivalca, kot je njen delež v svetovnem ogljičnem proračunu, skladnem s ciljem 2 °C, in da odlašanje z zmanjševanjem emisij močno povečuje skupni delež;

19.  opozarja, da omejitev povečanja globalne temperature na povprečni 2 °C ne zagotavlja preprečitve precejšnjih negativnih podnebnih učinkov;

Sistem za trgovanje z emisijami

20.  se zaveda, da je sistem EU za trgovanje z emisijami glavno, vendar ne edino sredstvo za zmanjševanje emisij v industriji in spodbujanje naložb v nizkoogljične tehnologije; ugotavlja, da je potrebno dodatno izboljšanje sistema; poziva Komisijo in države članice, naj sistem EU za trgovanje z emisijami dopolnijo s pristopom na osnovi tehnologij in inovacij, da bi dosegle potrebno precejšnje znižanje emisij;

21.  ugotavlja, da sistem EU za trgovanje z emisijami deluje, kot je bilo predvideno in da je nižja cena ogljika rezultat zmanjšane gospodarske dejavnosti in razpoložljivih pravic, ki močno presegajo povpraševanje; izraža zaskrbljenost, da bo pomanjkanje spodbud za nizkoogljične naložbe in energetsko učinkovitost EU postavilo v neugodnem položaju v primerjavi z njenimi industrijskimi tekmeci; je seznanjen s poročili, da se pričakuje, da cena ogljika ne bo narasla, če ne bo veliko večje rasti ali sprememb sistema za trgovanje z emisijami;

22.  priznava, da trenutna cena ogljika ne spodbuja naložb v nizkoogljične tehnologije, zato bo zelo malo vplivala na zmanjšanje emisij, obenem pa obstaja nevarnost, da bo EU zaradi tega v prihodnjih desetletjih še naprej usmerjena v infrastrukturo z večjo emisijo ogljika;

23.  poudarja, da politike za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ne morejo temeljiti le na tržnih mehanizmih;

24.  ugotavlja, da ima evropski sistem trgovanja z emisijami nekaj nepredvidenih težav in da bo kopičenje viška pravic za dolgo časa zmanjšalo spodbudo za uveljavljanje nizkoogljičnih naložb; želi spomniti, da to ogroža učinkovitost tega sistema kot osrednjega mehanizma EU za zmanjševanje emisij, s katerim bi imele konkurenčne tehnologije enake konkurenčne pogoje, podjetjem bi bila omogočena prožnost, da bi razvijala lastne strategije blaženja, in bi bili omogočeni specifični ukrepi za boj proti selitvi virov ogljika; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti sistema za trgovanje z emisijami in omogoči prvotno predvideno delovanje; ti ukrepi lahko obsegajo:

   (a) čim hitreje predstaviti poročilo Parlamentu in Svetu, v katerem bodo med drugim preučeni vplivi na spodbude za vlaganje v nizkoogljične tehnologije in tveganje selitve virov CO2 ; Komisija pred začetkom tretje faze po potrebi dopolni uredbo iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, da bi začeli izvajati ustrezne ukrepe, kar bi lahko zajemalo tudi zadržanje potrebnega števila pravic;
   (b) predlaganje zakonodaje, ki bi ob prvem primernem datumu prilagodila zahtevo za linearno letno zmanjševanje, ki trenutno znaša 1,74 % letno, da bi dosegli cilj glede zmanjšanja emisij CO2 do leta 2050;
   (c) ocena in objava ocene o koristnosti oblikovane rezervne cene za dražbo pravic;
   (d) ukrepi za povečanje vnosa ustreznih informacij in večjo preglednost registra sistema za trgovanje z emisijami, kar bi omogočilo učinkovitejši nadzor in ocenjevanje;
   (e) nadaljnje izboljšave pri uporabi mehanizmov nadomestil za emisije, na primer z omejitvijo dostopa do nadomestil, s katerimi se subvencionirajo tekmeci evropske industrije, kot na področju fluoriranih ogljikovodikov;
   (f) zagotovitev, da nobeden od teh ukrepov ne bo povzročil znižane ravni pravic za sektorje, v katerih je po sklepu o referenčnih vrednostih (Sklep Komisije 2011/278/EU) velika možnost selitve virov CO2 ;

25.  ugotavlja, da bodo ti ukrepi povečali prihodke držav članic od dražb; opominja vlade, da delež takšnih sredstev, ki se ga lahko porabi za namene v zvezi s podnebjem, ni omejen; priporoča, naj se ta sredstva uporabijo za pospešitev nizkoogljičnih naložb v industriji ali za spodbujanje drugih načinov ustvarjanja delovnih mest, na primer z nižjo obdavčitvijo dela;

26.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 poda predloge za razširitev zahteve, da se pravice kupujejo na dražbi, na tiste energetsko intenzivne panoge, ki jih tuja konkurenca ogroža zgolj minimalno;

27.  priznava, da bo treba prilagoditi odločbo o skupnih prizadevanjih (Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta), če želimo izpolniti cilje načrta za nizkoogljično gospodarstvo;

Selitev virov CO2

28.  poziva Komisijo, naj objavi podrobnosti o dejanskem prispevku EU k svetovnemu zmanjšanju emisij CO2 od leta 1990 in pri tem upošteva porabo izdelkov v EU, ki se proizvajajo drugje;

29.   vztraja, da bi bilo treba prehod na nizkoogljično gospodarstvo podpreti s smiselnim in premišljenim regulativnim pristopom; trdi, da upravno in finančno breme izpolnjevanja okoljskih zahtev močno vpliva na zaposlovanje in produktivnost v energetsko intenzivnih panogah ter povečuje tveganje za selitev virov CO2, hkrati pa je vzrok za selitev podjetij in delovnih mest iz EU;

30.  soglaša z mnenjem Komisije, da bi bilo treba ukrepe za prilaganje na mejah ali vključitev uvoza v sistem trgovanja z emisijami pospremiti s popolno dražbo v zadevnih sektorjih;poziva Komisijo, naj analizira sektorje, v katerih brezplačno dodeljevanje pravic ne preprečuje selitve virov CO2;

31.  poziva Komisijo, naj državam članicam čim hitreje zagotovi smernice za sprejetje kakršnih koli ukrepov, namenjenih kompenzaciji v panogah, v katerih je ugotovljena izpostavljenost velikim tveganjem za selitev virov CO2 zaradi posrednih stroškov v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, kakor je predvideno v direktivi;

32.  poziva Komisijo, naj pripravi analizo odsotnosti geografskega merila v oceni selitve virov CO2 za trg električne energije v jugovzhodni Evropi;

33.  je seznanjen s sklepom načrta, da bi morala elektroenergetika skoraj v celoti odpraviti emisije ogljika do leta 2050 (93- do 99-odstotno zmanjšanje emisij); priznava, da bodo s stališča evropske industrije prvi na trgu tehnologij z nizkimi emisijami imeli prednost v današnjem in jutrišnjem nizkoogljičnem svetu; meni, da bi bilo treba zmanjšanje emisij doseči na tak način, da ne bi škodili konkurenčnosti EU in bi obravnavali tveganje selitve virov CO2, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih;

Energetska učinkovitost

34.  opozarja na obstoječe ocene, ki kažejo, da izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije za 20 % v primerjavi z napovedmi za leto 2020 zaenkrat ne potekata zadovoljivo; poziva k hitremu ukrepanju, bolj ambicioznim ciljem in trdnejši politični zavezanosti za doseganje ciljev za leto 2020 ter za obdobje po tem letu, s čimer bi pritegnili ustrezne naložbe; podpira ugotovitev iz časovnega načrta Komisije, da so politike glede energetske učinkovitosti ključne za nadaljnje zmanjševanje emisij ogljika; meni, da ne bi smeli izključiti možnosti zavezujočih ciljev; poudarja, da vodijo ukrepi za energetsko učinkovitost do novih delovnih mest, prihrankov v gospodarstvu ter boljše oskrbe in konkurenčnosti; v zvezi s tem pozdravlja prednostne naloge, določene v predlagani direktivi o energetski učinkovitosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, zlasti v gradbeništvu, in sicer s prenovo obstoječega stavbnega fonda, pri čemer je poudarek na prenovi javnih stavb; poziva k povečanju sredstev in ukrepov za uporabo novih virov financiranja na evropski in nacionalni ravni, vključno z novimi finančnimi instrumenti; poudarja pomen zasebnih naložb pri premagovanju trenutnih proračunskih omejitev v javnem sektorju;

35.  graja pomanjkanje ukrepov za vključitev potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področju učinkovite rabe virov in energetske učinkovitosti, ki hkrati pomenita prihranek pri stroških, ter poziva k hitrejšemu uresničevanju direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov (2009/125/ES), k strogi uporabi načela najnižjih stroškov življenjskega kroga ali k izvedbenim ukrepom, ki bi bili določeni na ravni najboljših, pa tudi k določitvi minimalnih zahtev tudi za neelektrične izdelke;

36.  poziva, naj se direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov izvaja tudi za grelne naprave, kurilne naprave in izolacijske materiale, ki lahko prispevajo k zmanjševanju porabe energije in virov, hkrati pa naj se omogoči več recikliranja; poziva tudi k razširitvi in razvoju zahtev o označevanju, ki lahko potrošnikom pomagajo do ozaveščenih odločitev;

37.  poudarja, da je treba akcijski načrt za energetsko učinkovitost posodobiti z zavezujočimi cilji, vključno s celovitim svežnjem konkretnih količinskih ukrepov v verigi preskrbe z energijo;

38.  meni, da je energetska učinkovitost najučinkovitejši instrument za boljše industrijske tehnološke inovacije, ki prispeva k ekonomičnemu zmanjševanju skupnih emisij, hkrati pa spodbuja ustvarjanje delovnih mest; zato poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja držav članic za spodbujanje energetske učinkovitosti z uvedbo stabilnih dolgoročnih programov spodbud za tehnologije, ki so najučinkovitejše z vidika razmerja med stroški in koristmi; poudarja, da je treba zagotoviti zadostno stopnjo usklajenosti evropskih standardov glede učinkovitosti, če želimo doseči cilj energetske učinkovitosti za leto 2020;

39.  ponovno poudarja pomen zagotavljanja spodbud za javne in zasebne naložbe, usmerjene v oblikovanje in razvoj preprosto ponovljivih tehnologij za izboljšanje kakovosti varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti;

40.  poziva Komisijo, naj pri spodbujanju energetske učinkovitosti določi specifične ukrepe za reševanje problematike nasprotnih spodbud, ki se pojavljajo med potrošniki in distributerji energije;

41.  poziva Komisijo, naj določi dolgoročni cilj za zmanjšanje porabe energije v stavbah v EU do leta 2050;

42.  opozarja, da EU in njene države članice niso dovolj vlagale v zmanjšanje emisij CO2 ali povečanje energetske učinkovitosti v gradbenem ali prometnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj namenijo več sredstev ukrepom za povečanje energetske učinkovitosti stavb ter centraliziranih omrežij daljinskega ogrevanja in hlajenja v mestih tako v okviru pregleda sedanje finančne perspektive kot v prihodnjih večletnih finančnih okvirih;

Obnovljivi viri energije

43.  poziva Komisijo, naj oblikuje politiko preskrbe z biomaso, ki bo spodbujala trajnostno proizvodnjo in uporabo biomase; poudarja, da bi morala vključevati trajnostna merila za različne biomase in pri tem upoštevati ogljični odtis življenjskega kroga različnih virov, prednost pa bi bilo treba dati primarnemu namenu surovin biomase in ne rabi v energetske namene; vztraja, da doseganje cilja EU na področju biogoriv ne sme negativno vplivati na proizvodnjo hrane in krme ali povzročiti izgube biotske raznovrstnosti;

44.  zato poziva Komisijo, naj pri vprašanju posrednih sprememb v rabi zemljišč uporablja širši pristop in spodbuja ustrezno varstvo okolja v tretjih državah, ki so jih prizadele dvo- in večstranske sprememb v rabi zemljišč, da bo mogoče upoštevati emisije toplogrednih plinov zaradi sprememb v vzorcih rabe zemljišč; to bi lahko dosegli z uvedbo dodatnih trajnostnih zahtev za nekatere kategorije biogoriv, uvoženih iz tretjih držav;

45.  poudarja pomen novih tehnologij za razvoj obnovljivih virov energije in proizvodnjo bioenergije ter poudarja, da mora EU izkoristiti vsako inovacijo, ki je na voljo, da bi dosegla svoje cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2;

46.  poudarja pomembno vlogo obnovljivih virov energije, tudi inovativnega razvoja na tem področju, in da je nujno treba poiskati zmogljivejše rešitve glede skladiščenja, večanja energetske učinkovitosti in zagotavljanja učinkovitega prenosa energije, vključno z ustreznimi infrastrukturnimi ukrepi; priznava izjemno velik napredek v razvoju obnovljivih virov energije, ki so ga dosegle države članice, odkar so bili zastavljeni zavezujoči cilji do leta 2020, opozarja, da je pomembno nadaljevati ta pristop in določiti nadaljnje zavezujoče cilje za obnovljive vire energije do leta 2030, pri tem pa upoštevati možnost makroekonomskega učinka tega početja; poudarja, da bi s takim delovanjem pomagali uresničiti cilje za leto 2050, industriji dali gotovost glede naložb, ki jo potrebuje, bistveno zmanjšali emisije toplogrednih plinov, ustvarili delovna mesta, spodbujali energetsko neodvisnost EU ter krepili vodilno tehnološko vlogo ter industrijske inovacije; poudarja, da je doseganje ciljev, določenih v nacionalnih akcijskih načrtih za obnovljive vire energije, bistveno za doseganje splošnih ciljev EU do leta 2050; meni, da bi morala Komisija ukrepati, če nacionalni cilji ne bodo izpolnjeni;

47.   poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da zaradi sprejetja takšnega cilja ne bodo zmanjšane spodbude za naložbe v druge oblike pridobivanja električne energije z nizkimi emisijami ogljika;

48.  poziva Komisijo, naj hkrati s poročilom o napredku vseh držav članic pri izpolnjevanju zakonskih zahtev v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki ga mora objaviti pred koncem leta 2012, in oceno, ali bodo cilji za leto 2020 doseženi, predlaga program ukrepov, s katerimi bo države članice, ki zaenkrat niso na poti k izpolnitvi zahtev, spodbudila k njihovemu izpolnjevanju;

49.  opozarja, da bo treba električna omrežja nadgraditi in razviti, predvsem za prenos energije iz obnovljivih virov, proizvedene na območjih z večjim potencialom, na primer vetrne energije iz Severnega morja ali sončne energije iz južne Evrope, in za prilagoditev decentralizirani proizvodnji energije iz obnovljivih virov;

50.  poudarja, da ima povečanje učinkovitosti rabe virov, kar je na primer mogoče doseči z recikliranjem odpadkov, boljšim ravnanjem z odpadki in spremembo vedenja, zelo pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev EU glede zmanjševanja emisij CO2;

51.  ugotavlja, da lahko kmetijska gospodarstva z izkoriščanjem že danes razpoložljivega znanja in tehnik postanejo samozadostna z vidika oskrbe z energijo, pri tem pa imajo možnost, da povečajo donosnost in ustvarijo okoljske koristi na podlagi lokalne proizvodnje bioenergije iz organskih odpadkov;

52.  ugotavlja, da bi bilo treba kmete v smislu učinkovite rabe virov spodbujati k boljšemu izkoriščanju potenciala bioplina in njegovih stranskih produktov pri nadomeščanju gnojil;

53.  v zvezi s tem poudarja pomen predelave živalskega gnoja, s čimer dobimo ne le obnovljiv vir energije, temveč tudi razbremenimo okolje in nadomestimo umetna gnojila v obliki mineralnih koncentratov; v zvezi s tem poudarja, da je treba v direktivi o nitratih predelan živalski gnoj opredeliti kot nadomestek za umetno gnojilo, če naj šteje živalski gnoj kot vir energije;

54.  poudarja, da je treba povečati energetsko samozadostnost na kmetijah, tako da se spodbudi pridobivanje energije iz obnovljivih virov na kmetijah, npr. z vetrnimi turbinami, sončnimi celicami in tehnologijo za biofermentacijo, kar bi zmanjšalo proizvodne stroške ter povečalo ekonomsko sposobnost preživetja kmetij z omogočanjem dodatnih prihodkov iz alternativnih virov.

Raziskave

55.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v programu Horizon 2020 in v evropskih partnerstvih za inovacije v okviru Unije inovacij prednostno obravnava potreba po razvoju vseh vrst trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij, ki bi spodbudile konkurenčnost EU, spodbujale priložnosti za oblikovanje zelenih delovnih mest in zagotovile spremembo vedenja potrošnikov;

56.  poudarja, da je za razvoj in uveljavitev podnebno učinkovite kmetijske prakse, energetsko manj intenzivnih in manj onesnažujočih kmetijskih metod ter učinkovitejše proizvodnje energije nujno potrebno okrepiti prizadevanja in financiranje na področju raziskav; poleg tega ugotavlja, da že obstajajo alternativne rešitve, ki manj onesnažujejo in so energetsko učinkovitejše; meni, da so raziskave in razvoj na tem področju ključni za celovito izvajanje strateškega načrta za energetsko tehnologijo in da so zato potrebna dodatna vlaganja; poudarja, da je treba v zvezi s tem zagotoviti, da se bodo rezultati raziskav prenesli v prakso na ravni kmetijskih gospodarstev; pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju novega okvira raziskav (Horizon 2020);

57.  poziva, naj bo proračunska podpora skladna z oceno, da je za polno izvajanje načrta SET potrebnih 50 milijard EUR iz javnih in zasebnih virov;

58.  poudarja, kako pomembne so raziskave in razvoj za razvoj energetsko učinkovitih tehnologij z nizkimi emisijami; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri raziskavah o podnebju prijaznih in energetsko učinkovitih tehnologijah ter na znanstvenem področju razvije tesno sodelovanje z mednarodnimi partnerji, pri tem pa naj poseben poudarek nameni čistim in trajnostnim tehnologijam, ki bodo do leta 2020 omogočile uresničitev ciljev iz načrta SET – vodilne pobude EU o nizkoogljičnih tehnologijah; poudarja, da je treba povečati sredstva za vse vrste energetskih raziskav v okviru programa Horizon 2020, zlasti za obnovljive vire energije; opozarja, da sedanja dodeljena finančna sredstva na energetskem področju znašajo le 0,5 % proračuna za obdobje 2007–2013 in da to ni v skladu s političnimi prednostnimi nalogami EU;

Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida

59.  priznava pomen uporabe tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida, kjer je to primerno za doseganje ciljev glede zmanjševanja emisij ogljika z najnižjimi možnimi stroški, in priznava, da bodo zamude pri postopkih in finančni primanjkljaji ter tudi pomanjkanje zavezanosti nekaterih držav članic verjetno upočasnili uresničitev ambicije Evropskega sveta, da se do leta 2015 vzpostavi delovanje do 12 predstavitvenih projektov zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida; poziva Komisijo, naj objavi akcijski načrt za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida; priznava, da tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ne bo ustrezna v vseh okoliščinah, tudi leta 2050, temveč bo njihova uporaba omejena na velike obrate; poziva k podpori revolucionarnih tehnologij na drugih področjih, da bi povečali energetsko učinkovitost in zmanjšali porabo energije ter zagotovili rešitve zunaj okvira zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida;

60.  poziva Komisijo, naj predlaga, da se neporabljena sredstva za projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida iz Evropskega načrta za oživitev gospodarstva prerazporedijo na alternativne predstavitvene projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida;

Nacionalni načrti in načrti za posamezne sektorje

61.  ugotavlja, da sporazum iz Cancuna predvideva, da vse razvite države razvijejo strategije za nizke emisije ogljika;

62.  pozdravlja nizkoogljične strategije, ki so jih pripravile nekatere države članice EU, vendar poziva vse, naj jih izdelajo najpozneje do julija 2013; vztraja, da mora Komisija pripraviti zakonodajne predloge, ki bi zahtevali pripravo strategij, če se do konca leta 2012 vse države članice ne bi zavezale k temu;

63.  poziva Komisijo, naj oceni ustreznost teh načrtov glede na cilj iz Cancuna, da se svetovno povečanje temperature ohrani pod 2 oC nad predindustrijsko stopnjo;

64.  poziva Komisijo, naj zagotovi da bodo nacionalni načrti in načrti za posamezne sektorje neodvisno pregledani, da se oceni, ali je bila v celoti upoštevana potencialna uporaba najboljše možne tehnologije in ali so predlagani stroški v skladu z dogovorjeno prakso;

65.  pričakuje, da bo Komisija v celoti upoštevala načrte pri pripravi pobud politik in da bo izpostavila primere, ko industrijski sektorji niso pripravili takih akcijskih načrtov;

66.  poziva ustrezne industrijske skupine, naj pripravijo načrte za posamezne sektorje, ki bi predstavili, kako je mogoče doseči cilje glede zmanjševanja emisij ogljika v EU, vključno z obsegom potrebnih naložb in predvidenimi viri financiranja;

67.  pričakuje, da bodo Komisija in države članice podprle tiste sektorje, ki so izdelali načrte za nadaljnji razvoj pobud in partnerstev, ki iz teh načrtov sledijo, za razvoj prodornih tehnologij za zmanjšanje ogljika v zadevnih energetsko intenzivnih panogah;

68.  poziva Komisijo, naj vsakih 3 do 5 let posodobi načrt in napoved za obdobje do leta 2050 ter poveže sektorske in regionalne načrte ter načrte držav članic v posodobljeno različico svojih načrtov; modeli in metodologije, ki se v ta namen uporabijo, morajo biti popolnoma pregledni;

69.  poudarja, da je za dosego nizkoogljičnega gospodarstva potrebna mnogo učinkovitejša uporaba virov; zato poziva države članice, naj razvijejo ali okrepijo obstoječe strategije za učinkovito rabo virov ter jih do konca leta 2013 vključijo v nacionalne politike za rast in delovna mesta;

Proizvodnja električne energije

70.  opozarja, da se bo povpraševanje po energiji v svetu do leta 2035 povečalo za več kot 30 %, zaradi česar se bo povečala svetovna konkurenca za vire energije;

71.  meni, da morajo imeti države članice kar največ možnih sredstev za dosego proizvodnje energije z nizkimi emisijami ogljika (vključno z obnovljivimi viri energije, jedrsko energijo, uporabo tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 ter trajnostno pridobljeno biomaso) ter nobena možnost ne sme biti izključena iz razpona tistih, ki so na razpolago za dosego teh zahtev;

72.  poziva Komisijo, naj posebno budno spremlja selitev proizvodnje energije iz sistema EU za trgovanje z emisijami in naj bo pri tem pozorna na države članice, ki imajo energetske medsebojne povezave z državami zunaj EU;

73.  poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost mehanizmov, ki omogočajo tekoče delovanje trgov električne energije v nizkoogljičnem gospodarstvu, in po potrebi predstavi zakonodajne predloge za boljše povezovanje čezmejnih trgov električne energije ter druge ukrepe za obravnavo potrebe, da se določi ravnovesje in razpoložljivost proizvodne zmogljivosti;

74.  poziva EU, naj se zaveže odpravi emisij ogljika v energetskem sektorju do leta 2050;

75.  poziva države članice in Komisijo, naj bolj vlagajo v energetsko infrastrukturo, ki je potrebna za prehod v energetsko trajnostno gospodarstvo; poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu na področju razvoja standardov in interoperabilnih internetnih tehnologij, povezanih z energijo, in energetsko učinkovitih aplikacij IKT, kamor sodijo zlasti pametna omrežja, popolna in pravočasna uvedba avtomatizacije stavb, npr. pametnih števcev, katerih zasnova naj bi koristila uporabnikom, ter posodobitev in razvoj medsebojno povezanega evropskega nadomrežja električne energije in infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin; v zvezi z medregionalnimi povezavami poudarja potrebo po začetku naložbenega načrta zlasti na podlagi svežnja o energetski infrastrukturi EU, da bi zagotovili veliko raznolikost virov oskrbe z energijo; poziva Komisijo, naj predlaga praktične rešitve za učinkovito vključevanje velikih količin energije z obnovljivih virov s spodbujanjem tržnih pravil, ki omogočajo učinkovito in pregledno mednarodno izmenjavo električne energije; zato poziva k hitremu združevanju in uporabi čezmejnih trgov električne energije; priznava nujno potrebo po dolgoročni viziji, saj je za izgradnjo energetske infrastrukture z dolgo življenjsko dobo potrebnih več let; pozdravlja poudarek na energetski infrastrukturi v predlaganem instrumentu za povezovanje Evrope;

76.  opozarja na dejstvo, da trenutni 20-odstotni cilj temelji na prispevku jedrske energije v mešanico energetskih virov v nekaterih državah članicah; ugotavlja, da je v poročilu Mednarodne agencije za energijo World Energy Outlook 2011 predstavljen scenarij manjše uporabe jedrske energije, v skladu s katerim naj bi bil porast svetovnih emisij CO2 v energetskem sektorju srednjeročno občutno višji zaradi povečane porabe fosilnih goriv; meni, da odločitev nekaterih držav članic, da ustavijo nekatere obstoječe jedrske reaktorje, ne bi smela služiti kot utemeljitev za zmanjšanje njihove ravni ambicioznosti v sedanjih podnebnih politikah; poudarja, da bi bilo treba po mnenju Mednarodne agencije za energijo pri doseganju cilja povečanja svetovne povprečne temperature za največ 2 °C pospešiti razvoj in uporabo tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 tako v premogovnih kot v plinskih elektrarnah; vendar ugotavlja, da so tovrstne tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2 še vedno v testni in predkomercialni fazi, zato bi bilo treba razmisliti o alternativnih scenarijih, kot so scenariji o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti na visoki ravni; zato poziva k povečani podpori razvoju in uporabi prodornih tehnologij, da bi povečali energetsko učinkovitost in ločili gospodarsko rast od porabe energije;

77.  meni, da bi lahko z uresničitvijo teh ciljev do leta 2050 brez vnaprejšnjih sodb o mešanici energetskih virov držav članic zmanjšali porabo, povečali varnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter obvladali nestabilnost cen energije, s čimer bi zagotovili poštene in konkurenčne cene energije za odjemalce in podjetja ter povečali konkurenčnost EU in rast zaposlovanja;

Industrija

78.  vztraja, da se mora EU pri podpiranju „zelenega gospodarstva“ zavedati pomena naložb, ki jih izvajajo obstoječe industrijske panoge in so namenjene za občutno povečanje učinkovitosti porabe virov in emisij CO2 in doseganje ciljev strategije EU 2020 o ustvarjanju zelenih delovnih mest; poudarja, da bi moralo bolj zeleno gospodarstvo podpreti konkurenčnost in inovativnost v vseh sektorjih, tako da bi se osredotočilo na področja, kjer so izboljšave gospodarsko in okoljsko učinkovitejše;

79.  poziva Komisijo, naj razišče inovativne finančne instrumente za naložbe v nizkoogljično gospodarstvo;

80.  poziva države članice in Komisijo, naj podprejo oblikovanje inovativnih grozdov za razvijanje regionalnih in nacionalnih rešitev;

Promet

81.  se strinja z zahtevo iz načrta Komisije za enotni evropski prometni prostor za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 60 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 v EU; poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga vmesne cilje zmanjšanja emisij za sektor, da bi zagotovili sprejetje zadostnih ukrepov na zgodnji stopnji;

82.  pozdravlja napredek, ki so ga dosegli proizvajalci vozil pri zmanjševanju emisij CO2 osebnih avtomobilov od leta 2007, ter poudarja, kako pomembno je pospeševanje nadaljnjih izboljšav na področju učinkovitosti porabe goriv; potrjuje, da bi morala Komisija pri pripravi prihodnjega pregleda predlagati načine, kako zagotoviti, da bi povprečne emisije CO2 novih avtomobilov dosegle dogovorjen cilj za leto 2020, to je največ 95 g/km; poziva Komisijo, naj okrepi dialog in sodelovanje v Mednarodni pomorski organizaciji, da bi zagotovil vključitev sektorja pomorskega prometa v obveznosti zmanjšanja CO2;

83.  opominja, da bi morala Komisija v skladu z Direktivo 2009/29/ES do 31. decembra 2011 oceniti napredek Mednarodne pomorske organizacije na področju emisij iz pomorskega prometa; poziva Komisijo, naj v svoj časovni načrt vključi pomorski promet, in naj v primeru, da ne bo sprejet mednarodni sporazum o zmanjšanju emisij iz pomorskega prometa, predlaga zakonodajo za vključitev teh emisij v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij z namenom, da predlagani akt začne veljati do leta 2013;

84.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za izboljšanje učinkovitosti goriva težkih tovornih vozil in v svojem pregledu zakonodaje o emisijah lahkih tovornih vozil leta 2013 bolj upošteva potrebo po izboljšanju učinkovitosti goriva za zmanjšanj stroškov za podjetja, ki izhajajo iz zvišanja cen goriva;

85.  poziva Komisijo, naj kupcem vseh vrst potniških in tovornih vozil omogoči jasnejši pregled nad učinkovitostjo goriva v njihovih vozilih ter predlaga že dolgo odlašane predloge reforme direktive o označevanju, ki bi obsegali vse oblike pospeševanja prodaje;

86.  poziva Komisijo, naj sprejme takojšnje ukrepe za zagotovitev, da bi preskusni cikli, ki se uporabljajo za ocenjevanje emisij iz novih avtomobilov natančno odražali realnost uporabe teh vozil v normalnih voznih razmerah;

87.  priznava prizadevanje nekaterih držav članic, da bi oblikovale infrastrukturo za ponovno polnjenje baterij/goriva za spodbujanje uporabe električnih vozil in vozil z izjemno nizkimi emisijami ogljika, ter poziva Komisijo, naj predlaga niz minimalnih zahtev v vsaki državi članici, da bi vzpostavila vseevropsko mrežo;

88.  poziva Komisijo in države članice, naj z namenom zmanjšanja emisij onesnaževal v prometu kot prednostno nalogo obravnavajo naložbe v razvoj vseevropskega pametnega energetskega omrežja, ki bo sposobno izkoristiti energijo, vključno z energijo iz obnovljivih virov, na lokalni in regionalni ravni, in ki bo pripomoglo k razvoju infrastrukture, potrebne za uporabo električnih vozil;

89.  meni, da je potreben kulturni premik k trajnejšim oblikam prevoza; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo nove oblike naložb za poenostavitev spremembe načina prevoza v prid okoljsko prijaznejših načinov prevoza ter zmanjšanje potrebe po prevozu, med drugim z uporabo informacijskih tehnologih ter prek prostorskega načrtovanja;

90.  poudarja, da je internacionalizacija zunanjih stroškov prevoza v cene prevoza, porazdeljena glede na stopnjo onesnaževanja, bistveni izziv za spodbujanje varčevanja z energijo in energetsko učinkovitost, ter da bo povečana uspešnost imela za posledico okolju prijazno izbiro načina prevoza;

91.  poziva k zagotavljanju skladnosti s prednostnimi nalogami načrta predvidenih naložb v novo prometno infrastrukturo in opozarja, da obstaja nevarnost, da v naslednjih dveh desetletjih med letoma 2010 in 2030 1500 milijard EUR ne bo usmerjenih v prednostne naloge nizkoogljičnosti, kot je zahtevala Komisija; zato poudarja, da je treba „ozeleniti“ proračun EU za infrastrukture, zlasti v povezavi s strukturnimi in kohezijskim skladom;

92.  pozdravlja predlagane nove smernice za vseevropsko prometno omrežje in pomembnost, ki se namenja razvoju železniških koridorjev za potniški in tovorni promet; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi strategijo za uporabo alternativnih goriv in novih tehnologij v prometu; spodbuja države članice, naj nujno izvajajo ukrepe enotnega evropskega neba in tako izboljšajo učinkovitost zrakoplovov in upravljanja prometa;

93.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo zakonodajo o letalstvu v sistemu EU za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov;

Kmetijstvo

94.  poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanje večje učinkovitosti pri rabi kmetijskih površin ter za zmanjšanje rabe gnojil na osnovi fosilnih goriv, pri tem pa naj upošteva zlasti vlogo kmetijstva kot sektorja za pridelavo živil (in ne goriva); prav tako meni, da mali kmetje morda potrebujejo usposabljanje in tehnično pomoč na tem področju; Komisijo poziva tudi, naj pospeši raziskave na področju delovanja različnih vrst kmetijstva in učinkovitih kmetijsko-okoljskih praks ter naj pri tem ustrezno upošteva prevladujoče podnebne pogoje;

95.  meni, da lahko kmetijski sektor veliko prispeva k boju proti podnebnim spremembam, ustvarjanju novih delovnih mest na podlagi zelene rasti; ugotavlja, da z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v kmetijskem sektorju vsi pridobijo, saj povečuje dolgoročno gospodarsko in agronomsko smotrnost kmetij; poziva, naj skupna kmetijska politika vključuje cilje za uporabo trajnostne energije;

96.  poudarja, da naj bi skupna kmetijska politika po letu 2013 po pričakovanjih povečala ta prispevek; priznava, da je kmetijstvo že znatno zmanjšalo emisije s tem, ko je izboljšalo učinkovitost proizvodnje; kljub temu pa ugotavlja, da so dolgoročno zmožnosti kmetijstva za zmanjšanje emisij precejšnje (do leta 2050 bo kmetijski sektor lahko zmanjšal emisije drugih snovi razen CO2 za 42–49 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990), a bi jih lahko imeli za razmeroma omejene v primerjavi z drugimi sektorji; poudarja, da morajo vse države, ki so največje onesnaževalke, ustrezno prispevati;

97.  podpira, da bi zeleno komponento skupne kmetijske politike namenili za vseevropsko shemo spodbud, usmerjeno v spodbujanje učinkovite rabe hranil, energetske in podnebne učinkovitosti z osredotočanjem na povečanje vezave ogljika v tleh, nadaljnje zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in boljše ravnanje s hranili; namen te sheme bi bil z učinkovitejšim ravnanjem z omejenimi naravnimi viri zagotoviti konkurenčnost kmetij in dolgoročno zanesljivo oskrbo s hrano;

98.  zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike– vključno s financiranjem raziskav, izobraževanjem, pomočjo za naložbe in drugimi pobudami na podlagi spodbud – da bi spodbudili in omogočili izkoriščanje ostankov iz kmetijstva in gozdarstva za proizvodnjo trajnostne energije;

99.   opozarja, da bi bilo treba z izboljšanimi praksami v kmetijstvu in gozdarstvu povečati zmogljivost sektorja za zadrževanje in vezavo ogljika v tleh in gozdovih; hkrati opozarja, da so lastniki gozdov večinoma tudi kmetje; poudarja tudi, da si je EU zastavila za cilj omejiti krčenje gozdov, do katerega prihaja po vsem svetu, zlasti v državah v razvoju, in ustaviti izgubljanje gozdnih površin po svetu najpozneje do leta 2030;

100.   poudarja, kako pomembno je razviti ustrezne ukrepe in/ali mehanizme za dejansko finančno priznanje vloge kmetijstva in gozdarstva pri skladiščenju ogljika;

101.   poudarja, da trajnostno izkoriščanje gozdov prispeva k zmanjšanju emisij CO2 in da je treba zato z ukrepi v okviru drugega stebra kmetijske politike omogočiti gospodarjenje z gozdovi tudi na težavnih lokacijah;

102.   poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti pogozdovanju, saj je edini način za naravno povečanje ponorov ogljika in vir lesa za namene bioenergije;

103.   poziva k strategiji EU za rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF), da bi zagotovili stalnost in okoljsko vzdržnost prispevka tega sektorja k zmanjševanju emisij; poziva države članice, naj razvijejo nacionalno politiko za uresničevanje blažitvenega potenciala v svojem sektorju rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva, upoštevaje načelo subsidiarnosti, saj bi na ta način lahko pridobili dragocene izkušnje; poudarja, da je treba vlagati v znanstvene raziskave o zmogljivosti skladiščenja in emisij iz omenjenih dejavnosti;

104.   meni, da je mogoče doseči dolgoročno konkurenčnost le z oblikovanjem zdravih, biološko raznovrstnih kmetijskih ekosistemov, odpornih na podnebne spremembe, in z ustrezno skrbjo za omejene naravne vire, kot so tla, voda in zemljišča;

105.   poudarja, da so varstvo, vrednotenje in ponovna vzpostavitev biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev bistveni za dosego nizkoogljičnega gospodarstva;

106.   poudarja, da mora Komisija poudariti vključevanje vprašanj, povezanih s podnebjem, da bi ustvarila skladnost med politikami, kot so politike na področju industrije, raziskav, energije, biotske raznovrstnosti, trgovine, razvoja, kmetijstva, inovacij, prometa, dobrega počutja živali ter strategija Evropa 2020; meni, da bi neoporečno in strateško upravljanje potenciala kmetijskega sektorja pripomoglo, da bi Evropa postala konkurenčen akter v svetovnem nizkoogljičnem gospodarstvu prihodnosti;

107.   poudarja, da bi morala biti prehranska veriga krajša in bolj pregledna ter bi bilo treba spodbujati porabo lokalno proizvedene hrane, vključno s podporo za lokalne in regionalne trge, da bi se zmanjšale emisije iz kmetijske pridelave, ki so povezane s prevozom; poudarja, da bi selitev evropske večnamenske proizvodnje in predelave v države nečlanice EU negativno vplivala na evropsko dodano vrednost ter na cilje v zvezi s podnebjem;

108.   meni, da bi z boljšim upravljanjem živalske krme, tudi z vključevanjem stročnic v kolobarjenje ter s povečanjem raznolikosti stročnic v mešanicah za trajne pašnike, da bi proizvedli več krme na kmetijah, lahko zmanjšali odvisnost od uvožene krme, ki povzroča veliko emisij ogljika; meni, da bi se s tem znižali tudi stroški kmetov za krmo, pri čemer bi se zaradi boljšega upravljanja tal tudi povečala zmožnost zadrževanja vode v tleh in odpornost proti škodljivcem;

Financiranje

109.   podpira predloge Komisije za večletni finančni okvir 2014–2020, da se zagotovijo namenska finančna sredstva za povečanje naložb ter se spodbujata razvoj in uporaba nizkoogljičnih tehnologij; podpira namero, da se sredstva za financiranje v zvezi s podnebjem pridobijo iz večletnega finančnega okvira in da se 20 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj nameni za obnovljive energije in energetsko učinkovite naložbe, vztraja pa, da je treba pri tem poskrbeti za učinkovit nadzor; priporoča, da Komisija zagotovi, da se to financiranje uporabi posebej za pomoč državam članicam z velikim potencialom za zmanjšanje emisij mnogo pod obstoječimi cilji, ki pa jim primanjkuje zmogljivosti za potrebne naložbe;

110.   opozarja, da je treba pri oblikovanju politik za zagotavljanje in podpiranje predhodnih naložb, ki bodo prispevale k večjemu številu obnovljivih virov energije, upoštevati sedanjo finančno in gospodarsko krizo, da bi dolgoročno zmanjšali stroške energije in izboljšali energetsko učinkovitost na področjih dobave energije in prevoza;

111.   opozarja, da so dolgoročni gospodarski stroški neukrepanja na področju preprečevanja podnebnih sprememb veliko višji od kratkoročnih stroškov takojšnjega odločnega in učinkovitega ukrepanja;

112.   izraža upanje, da bodo hitro določeni konkretni in merljivi cilji za vsak sektor, da bi spodbudili zasebne naložbe ter zaupanje in sodelovanje med njimi, obenem pa bi spodbujali boljšo uporabo evropskih sredstev; poudarja, da lahko obnovljivi viri energije, inovacije ter razvoj in uporaba prodornih tehnologij prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, obenem pa pomagajo pri prepričevanju partnerjev EU po vsem svetu o tem, da je zmanjševanje emisij izvedljivo tudi brez zmanjševanja konkurenčnosti in ogrožanja delovnih mest; meni, da je bistveno, da EU in njene države članice dajejo zgled pri vzpostavljanju sistema za naložbe v nove energetsko učinkovite in nizkoogljične tehnologije; poziva k okrepitvi obstoječih sistemov financiranja, da bi dosegli cilje časovnega načrta, pa tudi k čim prejšnjemu začetku razprav o finančnih instrumentih, ki jih je treba pripraviti, ter k omogočanju boljših sinergij med nacionalnimi in evropskimi sistemi financiranja; meni, da so lahko sistemi financiranja iz več virov učinkovito orodje; poudarja pomembno vlogo financiranja iz regionalnih skladov in skladov kohezijske politike kot glavnega instrumenta sofinanciranja regionalnih ukrepov za prehod na nizkoogljično gospodarstvo; meni, da bi bilo treba velik del sredstev za programsko obdobje 2014–2020 nameniti doseganju ciljev načrta do leta 2050;

113.   meni, da prodaja pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami na dražbi zaradi nizke cene ogljika ne bo pripomogla k zbiranju sredstev za vlaganje v podnebje po pričakovanjih; opominja, da je treba najmanj 50 % prihodkov od dražb ponovno naložiti v podnebne ukrepe tako v EU kot v državah v razvoju in poziva Komisijo, naj dejavno spremlja, kako države članice te dohodke porabljajo, ter o tem letno poroča Parlamentu; poziva, naj države članice učinkovito porabljajo prihodke od dražb, da bi spodbujale raziskave, razvoj in inovacije z namenom doseganja dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;

114.   poziva Komisijo, naj od leta 2013 zbira informacije v zvezi z uporabo sredstev, ki izhajajo iz dražb sistema trgovanja z emisijami, ter letno objavi poročilo, v katerem primerja, v kolikšni meri vsaka država članica ta sredstva uporablja za spodbujanje razvoja nizkoogljičnih tehnologij in drugih sredstev za omejitev emisij toplogrednih plinov;

115.   poziva Komisijo, naj predlaga, da bi države članice namenile delež sredstev od dražb za zagotavljanje dodatnega financiranja EU v podporo inovacij prek načrta SET ali podobnih pobud;

116.   poziva Komisijo, naj razišče in pretehta dopolnilne in inovativne vire financiranja, tudi morebitno uporabo sredstev za regionalni razvoj, da bi nadalje spodbujala razvoj in uporabo nizkoogljičnih tehnologij;

117.   poudarja, da je nujno treba obravnavati okolju škodljive subvencije v okviru časovnega načrta; poziva k usklajenim ukrepom, namenjenim opredelitvi in postopni odpravi okolju škodljivih subvencij do leta 2020, s čimer bi podprli konsolidacijo proračuna in prehod k trajnostnemu gospodarstvu; poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2013 objavi sporočilo, v katerem bodo navedena vsa sredstva, ki se uporabljajo v proračunu EU za upravičenje finančne podpore, neposredno ali prek držav članic, za dejavnosti, ki so v nasprotju s cilji načrta za nizkoogljično gospodarstvo;

118.   poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje sporazuma med državami skupine G-20 o ukinitvi subvencij za fosilna goriva; poudarja, da mora biti izvajanje usklajeno na mednarodni ravni, da bi dosegli želeni učinek;

Dodatni ukrepi

119.   poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2012 pripravi ambiciozne predloge za zmanjšanje emisij metana, črnega ogljika in fluoriranih toplogrednih plinov;

120.   opominja, da bi les lahko nadomestil materiale z največjimi emisijami ogljika, med drugim v gradbeništvu, ter poziva, naj se določi jasna hierarhija uporabe trajnostno posekanega lesa, s čimer bi se zagotovila skladnost s cilji podnebja in učinkovitosti virov; meni, da je mogoče trajnostno bioenergijo pridobiti iz odpadkov, nekaterih ostankov in industrijskih stranskih proizvodov, če se določijo zadostna varovala pred izgubo ogljika v tleh in biotske raznovrstnosti ter neposrednih emisij zaradi prestavitve drugih uporab istega materiala;

121.   opozarja, da ima gradbeništvo velik ekološki odtis, saj porabi velike količine neobnovljivih naravnih virov in energije ter je odgovorno za velik del emisij ogljikovega dioksida; poudarja, da uporaba obnovljivih gradbenih materialov zmanjšuje porabo naravnih virov in okoljsko škodo; zato poziva Komisijo, naj bolje upošteva nizkoemisijski značaj in energetsko učinkovitost gradbenih materialov skozi ves življenjski krog ter naj v gradbeništvu spodbuja uporabo ekološko trajnostnih in obnovljivih materialov z nizkimi emisijami, kot je na primer les; opozarja, da les med rastjo nase veže ogljik, tako da gre za ogljično nevtralen material;

o
o   o

122.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov