Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2889(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0189/2012

Predložena besedila :

B7-0189/2012

Razprave :

PV 28/03/2012 - 18
CRE 28/03/2012 - 18

Glasovanja :

PV 29/03/2012 - 9.13
CRE 29/03/2012 - 9.13
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0116

Sprejeta besedila
PDF 328kWORD 122k
Četrtek, 29. marec 2012 - Bruselj
Poročilo o širitvi za Turčijo
P7_TA(2012)0116B7-0189/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Turčije za leto 2011 (2011/2889(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije za leto 2011 (SEC(2011)1201),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2011–2012 (COM(2011)0666),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu(1), z dne 24. oktobra 2007 o odnosih med Evropsko unijo in Turčijo(2), z dne 21. maja 2008 o poročilu o napredku Turčije za leto 2007(3), z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Turčije za leto 2008(4), z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009(5), z dne 9. marca 2011 o napredku Turčije za leto 2010(6) ter z dne 6. julija 2005(7) in 13. februarja 2007(8) o vlogi žensk v Turčiji v družbenem, gospodarskem in političnem življenju,

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo(9) („partnerstvo za pristop“) ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop za leta 2001, 2003 in 2006,

–  ob upoštevanju zaključkov Sveta z dne 14. decembra 2010 in 5. decembra 2011,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je začetek takšnih pogajanj izhodiščna točka za dolgotrajen in odprt proces, ki temelji na strogih pogojih in zavezanosti reformi;

B.  ker se je Turčija zavezala reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z Evropsko unijo in je zato treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost Turčije za modernizacijo, okrepitev in nadaljnje izboljšanje njenih demokratičnih institucij, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

C.  ker sta popolna usklajenost z vsemi københavnskimi merili in sposobnost EU za vključevanje novih članic v skladu s sklepi z zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še naprej osnova za pristop k EU, torej k skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah, lojalnem sodelovanju in medsebojni solidarnosti med vsemi državami članicami;

D.  ker je Komisija v poročilu o napredku Turčije za leto 2011 ugotovila, da je to ključna država za varnost in blaginjo Evropske unije, da bo njen prispevek k Evropski uniji na številnih ključnih področjih postal polno učinkovit s pozitivnim programom in verodostojnim pristopom k pogajalskemu procesu, in da je še naprej bistvenega pomena, da Turčija nadaljuje s svojimi reformami političnih meril, pri čemer so potrebni znatni dodatni napori za jamčenje temeljnih pravic;

E.  ker je Komisija začela obnovljen pozitiven program za EU in Turčijo, da skupaj in proaktivno oblikujeta prihodnost; ker ta pozitivni program temelji na trdnih temeljih odnosov med EU in Turčijo ter pospešuje proces reform; ker nova pobuda ne nadomešča pristopnih pogajanj, temveč jih dopolnjuje, da bi podprla reforme ter povečala pravice in svoboščine turških državljanov;

F.  ker Turčija še vedno, in sicer že šesto leto zapored, ni izvedla določb iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo ter dodatnega protokola k sporazumu;

G.  ker mora Turčija v svoje dobro in zaradi okrepitve stabilnosti, spodbujanja dobrih sosedskih odnosov ter pozitivnega političnega in gospodarskega partnerstva okrepiti prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti ter sporov zaradi kopenskih in morskih meja in ter zračnega prostora z neposrednimi sosedami, v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnim pravom;

H.  ker se je turško gospodarstvo v preteklem desetletju po obsegu potrojilo in je bila njegova lanska rast skoraj 10-odstotna, uvršča pa se med najhitreje rastoča gospodarstva na svetu in med sedem največjih razvijajočih se gospodarstev na svetu; ker je vrednost trgovine med Evropsko unijo in Turčijo leta 2010 znašala 103 milijarde in je Turčija sedmi največji trgovinski partner Unije, Unija pa njen največji, saj 80 % neposrednih tujih naložb v Turčijo prihaja iz Evropske unije; ker so podjetja iz Evropske unije v Turčiji ustvarila več kot 13,000 poslov; ker turški BDP na prebivalca ostaja razmeroma nizek v primerjavi z večino držav članic, zlasti z najbolj konkurenčnimi; ker razmeroma nizek BDP na prebivalca v tako veliki državi kandidatki pomeni še posebej velik izziv, kar zadeva gospodarsko in socialno konvergenco s sedanjimi državami članicami EU; ker bi gospodarska rast morala spoštovati tudi načelo okoljske trajnosti; ker bosta imeli tako Turčija kot Evropska unija koristi od nadaljnjega gospodarskega povezovanja;

I.  ker sta dialog in sodelovanje s Turčijo pri spodbujanju stabilnosti, demokracije in varnosti na širšem bližnjevzhodnem področju strateške narave; ker bi lahko bila Turčija, ki je izgrajena na trdni laični državi, na področju učinkovitega procesa reform, vir navdiha za arabske države, ki se demokratizirajo, pri njihovem prizadevanju, da dokončajo demokratičen prehod in družbeno-gospodarskih reform; ker bi strukturiran dialog med Evropsko unijo in Turčijo o postopnem usklajevanju njunih zunanjih in sosedskih politik lahko prinesel edinstvene sinergije, zlasti pri podpori demokratizaciji in družbeno-gospodarskim reformam celotne sredozemske regije in Bližnjega vzhoda nasploh, vključno z izzivi, ki jih predstavlja Iran;

J.  ker preko Turčije poteka glavni energetski koridor Evropske unije do kavkaških in kaspijskih naftnih in plinskih virov in je Turčija v strateški bližini Iraka ter trgov s surovo nafto in zemeljskim plinom, ki se v njem razvijata; ker je načrtovani plinovod Nabucco še vedno ena od najpomembnejših prednostnih nalog za energetsko varnost Evropske unije; ker sta Turčija in Azerbajdžan 25. oktobra 2011 sklenila sporazum o tranzitu azerbajdžanskega plina preko turškega ozemlja, ki bo odprl južni koridor za plin, okrepil dobavo načrtovanemu plinovodu Nabucco in povezovalnemu plinovodu Turčija–Grčija–Italija, s tem pa okrepil energetsko varnost Unije; ker ima Turčija znatne možnosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov iz njenih znatnih virov sončne, vetrne in geotermalne energije;

K.  ker so trajni mir, stabilnost in blaginja na Balkanu strateškega pomena tako za EU kot za Turčijo;

Soodvisnost in medsebojna obveza

1.  poudarja soodvisnost Evropske unije in njenih držav članic ter Turčije; priznava gospodarski potencial in potencial rasti Turčije in njeno pomembno vlogo za regionalno stabilnost in energetsko varnost; poudarja, da soodvisnost dopolnjuje vrednost potencialnih sinergij med zunanjo in varnostno ter sosedsko politiko Unije in Turčije, ki obema prinaša koristi in krepi njun vpliv; vendar meni, da lahko takšna soodvisnost prinese ugodne rezultate samo, če je vpeta v okvir medsebojne obveze, strateškega dialoga in učinkovitega sodelovanja, uspešnega poteka procesa reform in izvajanja reform ter dobrih odnosov Turčije s sosednjimi državami članicam Evropske unije;

2.  pozdravlja in podpira prizadevanja Komisije, da razvije nov, pozitiven program, ki bo zajemal širok razpon področij, ki so v skupnem interesu, njegov namen pa bo vnesti novo dinamiko v odnose med Evropsko unijo in Turčijo ter prinesti oprijemljive dosežke in koristi za obe strani, Evropski uniji omogočiti, da ostane merilo pri nadaljnjih reformah v Turčiji, tej pa omogočiti napredovanje pri izpolnjevanju meril za pristop Evropski uniji; podpira dialog s Turčijo o sporazumih o prosti trgovini, ki jih je podpisala Evropska unija in ki bi potencialno lahko vplivali na Turčijo znotraj carinske unije; meni, da so potrebna nova prizadevanja, da se ustvari pogoje za odpiranje poglavij na področju pravosodja in temeljnih pravic; vztraja, da so odnosi med Turčijo in njenimi sosednjimi državami ključni dejavnik pri prenovi pogajanj in dialoga;

3.  je seznanjen, da je Turčija edina država kandidatka, ki za katero vizumski režim ni liberaliziran; poudarja pomen omogočanja dostopa do Evropske unije za poslovne ljudi, akademike, študente in predstavnike civilne družbe; podpira prizadevanja Komisije in držav članic, da bi uvedle vizumski zakonik, uskladile in poenostavile vizumske zahteve in odprle nova središča za izdajanje vizumov v Turčiji; poziva Turčijo, naj nemudoma podpiše in izvaja sporazum med Evropsko unijo in Turčijo o ponovnem sprejemu in zagotovi, da se polno izvajajo obstoječi dvostranski sporazumi, dokler sporazum ne začne veljati; poudarja pomen krepitve sodelovanja med EU in Turčijo v zvezi z upravljanjem migracij, bojem proti trgovini z ljudmi in nadzorom na mejah, tudi glede na visok odstotek nezakonitih priseljencev, ki prek Turčije vstopajo na ozemlje EU; poziva k postopni konvergenci vizumskih politik Turčije in Evropske unije glede državljanov tretjih držav; meni, da mora potem, ko bo sporazum o ponovnem sprejemu podpisan, Svet Komisijo pooblastiti, da začne dialog o vizumih in pripravi načrt za liberalizacijo vizumskega režima;

Izpolnjevanje københavnskih meril

4.  čestita Turčiji za volilni postopek na splošnih volitvah junija 2011, ki se jih je udeležilo veliko število volivcev in so ga mednarodni opazovalci pohvalili kot demokratičnega in ki ga je izoblikovala živahna civilna družba; ponovno poudarja, kako pomembna je prenova zakona o političnih strankah in volilne zakonodaje ter znižanje 10-odstotnega praga za zastopanost v parlamentu, ki je najvišji v vseh članicah Sveta Evrope in ne more ustrezno predstavljati pluralnosti turške družbe; poziva k odstranitvi vseh ovir za ustanovitev političnih skupin v Turčiji v Veliki narodni skupščini Turčije;

5.  pozdravlja sklep nove vlade Republike Turčije, da ustanovi ministrstvo za zadeve Evropske unije, kar odraža, da se zaveda bistvenega pomena novih prizadevanj, obvez in dialoga;

6.  ponovno poudarja temeljno vlogo Velike narodne skupščine Turčije kot središča turškega demokratičnega sistema in torej poudarja, da mora imeti pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju prostora vsem političnim strankam na podlagi sistema zavor in ravnovesij, za njihov prispevek k demokratičnemu dialogu in spodbujanju vključujočih reform;

7.  ponovno opozarja, da je treba nadaljevati z delom pri izvajanju svežnja ustavnih reform iz leta 2010 in poziva Komisijo, naj v poročilo o napredku za leto 2012 vključi podrobno analizo napredka v postopku izvajanja;

8.  izraža popolno podporo postopku priprave nove civilne ustave za Turčijo kot priložnosti za resnično ustavno reformo, ki bo spodbudila demokracijo, pravno državo, temeljne pravice in svoboščine (zlasti svobodo izražanja in svobodo medijev), pluralizem, vključevanje, dobro upravljanje, odgovornost in enotnost turške družbe, v popolni skladnosti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva vse politične stranke in zainteresirane akterje, naj podpirajo in izvajajo pozitiven in konstruktiven pristop k pogajanjem o novi ustavi, ki bodo temeljila na konsenzu in konstruktivnem kompromisu; poudarja, da je treba nadaljevati s pripravljalnim delom v postopku priprave in v tej zvezi pozdravlja odločitev, da se zagotovi enaka zastopanost vseh političnih sil v ustavnem spravnem odboru in obljubo, da bo postopek priprave temeljil na kar najširšem posvetovanju vseh segmentov družbe v postopku, ki bo vključeval tesno sodelovanje turške civilne družbe; poudarja, da mora nova ustava zagotavljati pravice vsem skupinam in posameznikom v Turčiji, ločitev vej oblasti, neodvisnost in nepristranskost pravosodja, zanesljiv in popoln civilni nadzor nad vojsko ter spodbujati vključujoče turško državljanstvo;

9.  spodbuja Turčijo, naj izkoristi postopek priprave ustave kot možnost za oblikovanje bolj realistične in demokratične osebnosti, ki bo dovoljevala celovito priznanje vseh njenih etničnih in verskih skupnosti, naj prizna, da bi moralo biti moderno državljanstvo neetnične narave in naj vključi zaščito pravice do uporabe maternega jezika v novo civilno ustavo;

10.  poudarja, da je treba vzpostaviti umirjene in konstruktivne odnose med vlado in opozicijo, saj je to pogoj za učinkovit proces reform; opominja, da se mora resnično demokratična in pluralistična družba vedno opirati na dva stebra, vlado in opozicijo, ter temeljiti na nenehnem dialogu in sodelovanju med njima; v tej zvezi je zaskrbljen zaradi potekajočih sodnih procesov in dolgih priporov pred sojenjem, katerih žrtve so poslanci Velike narodne skupščine Turčije in zaradi pravosodne preiskave o morebitnem odvzemu poslanske imunitete Kemalu Kiliçdaroğluju, voditelju glavne opozicijske stranke; poudarja, da v ozračju, ko morajo poslanci svoje naloge opravljati v strahu pred kazenskim pregonom, ni mogoče zagotoviti demokracije in svobode govora;

11.  pozdravlja nenehna prizadevanja za izboljšanje civilnega nadzora nad vojsko, zlasti sprejetje zakona o računskem sodišču decembra 2010, ki bo zagotovil civilni nadzor nad izdatki za vojsko; poziva k celovitem nadzoru sodišča nad izdatki za vojsko; poziva, naj orožnike in oborožene sile prenesejo pod civilno jurisdikcijo ter naj orožnike nadzoruje evropski varuh človekovih pravic; poudarja, da je treba zagotoviti operativno zmogljivost oboroženih sil in njihovo operativno zmogljivost, glede na to, da je Turčija pomembna članica zveze NATO;

12.  poudarja, da je reforma pravosodnega sistema nujen pogoj za uspeh prizadevanj Turčije za modernizacijo in da mora taka reforma voditi v moderen, učinkovit ter popolnoma neodvisen in nepristranski pravosodni sistem, ki zagotavlja pravico do sodnega postopka za vse državljane; v tej zvezi pozdravlja sprejetje zakonodaje o visokem svetu sodnikov in tožilcev ter o ustavnem sodišču, v tesnem sodelovanju z beneško komisijo; spodbuja turško vlado, da leta 2011 izpelje priporočila beneške komisije, zlasti glede načina volitev v vrhovni svet sodnikov in tožilcev, vloge pravosodnega ministrstva in načina imenovanja sodnikov in tožilcev; poziva k sprejemu ukrepov, ko bodo zagotovili, da bodo odločitve visokega sveta sodnikov in tožilcev pregledne in pod pravosodnim nadzorom; poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za zagotovitev možnosti sodne presoje vseh prvostopenjskih odločitev visokega sveta o napredovanju, premestitvi na drugo mesto in disciplinskih sankcijah; pozdravlja odločitev pravosodnega ministrstva, da ustanovi generalni direktorat za človekove pravice, ki bo pristojen za celovito, učinkovito in pravočasno izvajanje Turčije sodb Evropskega sodišča za človekove pravice; v tej zvezi obžaluje naraščajoče število novih vlog na Evropsko sodišče za človekove pravice; ceni novi predlog reforme pravosodnega sistema, zlasti glede meril za pridržanje, kot prvi ukrep v pravi smeri;

13.  meni, da je treba v novi zakonodaji o ustavnem sodišču zagotoviti, da bo imelo to sodišče pristojnosti za ocenjevanje in revizijo skladnosti turške zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih je ratificirala Turčija, na primer z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

14.  izraža zaskrbljenost zaradi najnovejše sodbe v zadevi Hrant Dink; poudarja, da je treba temeljito preiskati umor Hranta Dinka ter privesti vse odgovorne pred sodišče, in pri tem poudarja sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2010, v kateri je odločilo, da Turčija ni učinkovito opravila preiskave umora Hranta Dinka; meni, da je to sojenje preizkus za pravno državo in neodvisnost sodstva v Turčiji;

15.  ponavlja, da je zaskrbljen zaradi sodnih postopkov, ki še niso bili dovolj izboljšani glede učinkovitosti in pravil, da bi zagotavljali pravično in hitro sojenje, vključno s pravico do dostopa do obremenilnih dokazov v zgodnji fazi postopka ter zadostnimi jamstvi za vse osumljence; ponovno izraža veliko zaskrbljenost zaradi pretirano dolgega obdobja pripora pred začetkom sojenja, ki lahko trenutno traja tudi do deset let in ki dejansko predstavlja kazen brez sojenja; poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj prenovi zakonodajo v skladu s standardi Evropskega sodišča za človekove pravice tako, da bo najdaljše možno obdobje takšnega pripora v Turčiji usklajeno s povprečno dolžino pripora pred sojenjem v Evropski uniji; naj nadaljuje reformo in revizijo protiterorističnega zakona in turškega kazenskega zakonika; opozarja, da bo ad hoc delegacija Parlamenta za opazovanje sodnih procesov proti novinarjem v Turčiji še naprej spremljala dogajanje; je zaskrbljen zaradi velikega števila mladoletnih zapornikov, starih od 12 do 18 let, ki jih je 2500;

16.  poziva turško vlado, naj čim prej zagotovi odprtje regionalnih drugostopenjskih sodišč, ki naj bi po zakonu začela delovati že junija 2007, in se osredotoči na usposabljanje sodnikov, da bo lahko skrajšala velike sodne zaostanke;

17.  poudarja, da imajo vsi državljani pravico do ustrezne obrambe na sodišču, in opozarja na odgovornost vlade, da zagotovi dostop do pravnega zastopništva; opozarja, da bi morali imeti odvetniki civilno in kazensko imuniteto za izjave v dobri veri v pisni ali ustni obrambi oziroma poklicnih nastopih pred sodišči ali drugimi pravnimi in upravnimi organi; poziva Turčijo, naj zagotovi, da bodo lahko odvetniki opravljali vse poklicne naloge brez groženj, ustrahovanja, ovir, nadlegovanja in nedopustnega vmešavanja;

18.  poudarja, da morajo preiskave domnevnih načrtov udara, kot sta zadevi Ergenekon in Sledgehammer, pokazati moč in pravilno, neodvisno, nepristransko ter pregledno delovanje turških demokratičnih institucij in pravosodja ter njihovo odločno in brezpogojno zavezanost spoštovanju človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi navedb o uporabi nedoslednih dokazov proti obtoženim v teh zadevah; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja omenjeni zadevi in svoje ugotovitve podrobneje objavi v dodatku k poročilu o napredku za leto 2012;

19.  izraža olajšanje nad izpustitvijo novinarjev, ki čakajo na sojenje, Ahmeta Şika, Nedima Şenera, Muhammeta Saita Çakirja in Coşkuna Musluka, saj je to pomemben korak k ponovni vzpostavitvi spoštovanja temeljnih svoboščin v Turčiji; hkrati poudarja, da se ob njihovi izpustitvi ne sme pozabiti dejstva, da je več deset novinarjev še vedno v zaporu;

20.  ponavlja zaskrbljenost zaradi prakse kazenskih tožb proti zagovornikom človekovih pravic, aktivistom in novinarjem, ki posredujejo dokaze o kršitvah človekovih pravic ali izpostavijo druga vprašanja, ki so v interesu javnosti, kot prispevek k razpravi v pluralistični družbi; poudarja, da takšen pregon vpliva na javno mnenje o neodvisnosti in nepristranskosti pravosodnega sistema; meni, da je kriminalizacija drugačnih mnenj bistvena ovira pri celoviti zaščiti človekovih pravic v Turčiji, in obžaluje nesorazmerno omejevanje svobode izražanja, združevanja in zbiranja;

21.  je zaskrbljen zaradi zelo nejasnega tolmačenja in uporabe, ki jo omogočata turški protiteroristični zakon in kazenski zakonik, zlasti v primerih, ko članstvo v terorističnih organizacijah ni dokazano in ko se samo ocenjuje, da je dejanje ali izjava v skladu s cilji teroristične organizacije; izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se poročil o mučenju in slabem ravnanju na policijskih postajah in v zaporih, o pretirani uporabi sile s strani policijskih uradnikov med demonstracijami in o nezadostnem napredku pri kaznovanju državnih uradnikov zaradi domnevnih zlorab človekovih pravic; poziva Turčijo, naj čim prej pregleda turški protiteroristični zakon in strogo spoštuje svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, in sicer s spremembo zadevne zakonodaje; pozdravlja odločitev, da se sodnikom in tožilcem zagotovi izobraževanje o svobodi izražanja in svobodi tiska ter o temeljni vlogi Evropskega sodišča za človekove pravice; poziva turško vlado, naj svoji policiji zagotovi sistematično ustrezno usposabljanje o sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice; poudarja, da je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem pritožb; bi pozdravil nadaljnje ukrepe za boljši neposredni dostop posameznih državljanov, ki branijo svoje pravice, do turških sodišč, da bi se zmanjšalo število pritožb, vloženih pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu;

22.  vztraja, da bi moralo sojenje proti novinarjem potekati na pregleden način ob spoštovanju pravne države in zagotavljanju ustreznih pogojev, na primer krajev, primernih za vrsto potekajoče obravnave, razdeljevanju točnih zapisnikov pridržanim in zagotavljanju informacij novinarjem o obtožnici proti njim, tako da razmere, v katerih poteka sojenje, ne bi negativno vplivale na sodbo; je globoko zaskrbljen zaradi razmer, v katerih bivajo priprti novinarji; obžaluje, da natančni podatki o številu pridržanih novinarjev ter številu sodnih procesov proti njim niso na voljo; poziva turške oblasti, naj te informacije objavijo;

23.  opozarja, da sta svoboda izražanja in pluralnost medijev v osredju evropskih vrednot in da resnično demokratična, svobodna in pluralistična družba potrebuje resnično svobodo izražanja; opozarja, da svoboda izražanja ne velja samo za informacije in ideje, ki so dobro sprejete in ne veljajo za žaljive, temveč v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah tudi za izjave, ki „žalijo, pretresejo ali vznemirijo državo ali del prebivalstva“; obžaluje, da številni zakoni, na primer členi 301, 318, 220(6) v povezavi s členom 314(2), 285 in 288 kazenskega zakonika, člena 6 in 7(2) protiterorističnega zakona še naprej omejujejo svobodo izražanja; poudarja, da bi bilo treba nujno čim prej sprejeti ukrepe za odpravo zakonodaje, ki dovoljuje nesorazmerno visoke kazni za medije, kar je v nekaterih pomenilo, da so prenehali delovati ali pa samocenzuro novinarjev oziroma njihovih urednikov, ter spremembo zakona št. 5651/2007 o internetu, ki omejuje svobodo izražanja in pravico državljanov do dostopa do informacij, spletnim stranem pa dovoljuje uporabo nesorazmerno dolgotrajnih ali obsežnih prepovedi vsebin; zato ponovno izraža svoje predhodne pozive po takojšnjem dokončanju pregleda zakonodajnega okvira o svobodi izražanja in po uskladitvi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

24.  izraža podporo novemu pristopu Komisije k reševanju vprašanj, ki so povezana s sodnimi in temeljnimi pravicami ter pravosodnimi in notranjimi zadevami zgodaj v pogajalskem procesu, da se povezana poglavja odpira na podlagi jasnih in podrobnih akcijskih načrtov, zaključi pa se jih čisto zadnja, na podlagi popolnoma prepričljivih dobrih rezultatov; meni, da so zaradi izjemnega pomena nadaljnje reforme pravosodnega sistema v Turčiji in celovitega spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in svobode tiska, potrebna nova prizadevanja za dokončanje poročila o pregledu poglavja 23 o sodnih in temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj v skladu s pozitivno agendo razmisli tudi o korakih, ki bi vodili k odprtju poglavja 24 o pravosodju in notranjih zadevah;

25.  poziva Turčijo, naj prizna pravico do ugovora vesti proti obveznemu služenju vojaškega roka v skladu s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Erçep proti Turčiji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ulke proti Turčiji iz leta 2006, v kateri je zahtevalo sprejetje zakonodaje, s katero bi preprečili večkraten pregon oporečnikov vesti, ki ne želijo služiti vojaškega roka, ne izvaja;

26.  pozdravlja izvajanje skoraj vseh priporočil, ki jih je Skupina držav Sveta Evrope proti korupciji (GRECO) podala v svojih ocenjevalnih poročilih iz leta 2005; poudarja potrebo po nadaljnjem napredku pri zakonodajnih in splošnih protikorupcijskih ukrepih in poziva k okrepitvi in večji neodvisnosti institucij, ki sodelujejo v boju proti korupciji; spodbuja vlado, naj izvaja preostala priporočila Skupine držav Sveta Evrope proti korupciji (GRECO);

27.  poziva k celovitemu izvajanju ustavnih določb, ki jamčijo pravico do demonstriranja, notranje ministrstvo pa poziva, naj konča revizijo zakona o srečanjih in demonstracijah;

28.  pozdravlja novo zakonodajo, sprejeto avgusta 2011, ki spreminja zakon o fundacijah iz februarja 2008 ter razširja obseg ponovne vzpostavitve premoženjskih pravic nemuslimanskih skupnosti, in poudarja, da je treba zagotoviti njihovo polno izvajanje; vendar opozarja, da je treba nujno nadaljevati odločilne in bistvene reforme na področju svobode misli, vesti in vere, zlasti s tem, da se verskim skupnostim omogoči pridobitev statusa pravne osebe, z odpravo vseh omejitev pri izobraževanju, imenovanju in nasledstvu duhovščine, s priznanjem verskih objektov alevitov in z izvajanjem ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter upoštevanjem mnenj Beneške komisije v pravnem okviru; opozarja tudi na potrebo po polnem priznavanju pravic vseh verskih skupnosti; poziva turško vlado, naj zagotovi, da se samostanu Svetega Gabriela, ustanovljenem leta 397, ne odvzame zemljišč in da se ga v celoti zaščiti;

29.  opozarja, da ima izobraževanje vodilno vlogo pri izgradnji vključujoče in raznotere družbe, ki temelji na spoštovanju verskih skupnosti in manjšin; poziva turško vlado, naj posebno pozornost nameni izobraževalnemu gradivu v šolah, ki bi moralo odražati etnično in versko pluralnost ter pluralnost prepričanj v turški družbi, odpraviti diskriminacijo in predsodke ter spodbujati popolno sprejemanje vseh verskih skupnosti in manjšin ter poudarja potrebo po nepristranskem učnem gradivu; pozdravlja ustanovitev odbora za enakost med spoloma v okviru ministrstva za šolstvo; z olajšanjem sprejema vest o izpustitvi študentov, ki so bili neupravičeno zaprti 18 mesecev, ker so zahtevali brezplačno izobraževanje;

30.  ponovno poudarja potrebo po okrepljeni koheziji med turškimi regijami ter med podeželjem in mestnimi območji; v zvezi s tem poudarja posebno vlogo izobraževanja ter potrebo po odpravi nenehnih in precejšnjih regionalnih razlik v kakovosti izobraževanja in stopnji vpisa v šole;

31.  poziva turško vlado, naj izpolni svojo zavezo visoki stopnji vpisa v šolanje in zagotovi, da bo nova izobraževalna reforma odražala potrebe otrok, zlasti deklic na podeželskih območjih, v šolskem sistemu, ki bo nudil otrokom več kot zgolj najosnovnejše šolanje ter možnost odločanja o njihovi izobraževalni poti pri starosti, ko lahko sprejmejo premišljene odločitve;

32.  spodbuja vlado, naj določi enakost spolov za prednostno nalogo pri reformnih prizadevanjih za odpravo revščine žensk, njihovo večjo socialno vključenost in udeležbo na trgu dela; ponovno predlaga, da se nadaljuje z oblikovanjem sistema zajamčenih kvot za zagotavljanje zadostne zastopanosti žensk na vseh ravneh v gospodarstvu, javnem sektorju ter politiki; pozdravlja prizadevanja vlade, da bi povečala delež deklic, ki se šolajo, zaradi česar je razlika med spoloma na ravni osnovnošolskega izobraževanja postala skoraj zanemarljiva, in poziva vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi razliko med spoloma zmanjšala tudi na ravni srednješolskega izobraževanja; pozdravlja povečano število poslank v turškem parlamentu po volitvah junija 2011 in poziva politične stranke, naj še okrepijo aktivno udeležbo žensk v politiki;

33.  pozdravlja, da je Turčija 24. novembra 2011 podpisala in ratificirala konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini; spodbuja vlado, naj sprejme politiko ničelne tolerance proti nasilju nad ženskami ter okrepi na vseh ravneh svoja preventivna prizadevanja v boju proti umorom iz časti, nasilju v družini ter pojavu prisilnih porok in porok otrok, zlasti s sodelovanjem in doseganjem širokega konsenza s skupinami za pravice žensk, in sicer s spremembo zakona št. 4320 o varstvu družine, da se zagotovi obsežno področje uporabe, ne glede na zakonski stan in naravo razmerja med žrtvijo in napadalcem, vključno z učinkovitimi pravnimi sredstvi in mehanizmi zaščite, doslednim spremljanjem izvajanja zakona št. 4320 s strani policije, učinkovitim spremljanjem spoštovanja zakona v celoti s strani lokalnih skupnosti, pri čemer imajo te obveznost zagotoviti zadostna zatočišča za ogrožene ženske in mladostnike, zagotavljanjem varnosti zatočišč in zaposlovanjem ustreznih kadrov ter z vzpostavitvijo sistema nadaljnje pomoči ženskam in mladostnikom po odhodu iz zatočišč, da se jim zagotovi ustrezno psihološko podporo, sodno pomoč, zdravstveno varstvo in pomoč pri ponovnem socialnem in ekonomskem vključevanju v družbo; pozdravlja prizadevanja ministrstva za družino in socialno politiko, da se poveča število in izboljša kakovost zatočišč in njegovo odločitev, da dovoli zasebnim subjektom, da prav tako odprejo zatočišča kot dodaten vir pomoči za ogrožene ženske in mladostnike; pozdravlja zadnjo okrožnico št. 18 visokega sveta sodnikov in tožilcev, v kateri je določeno, da se z izvajanjem zaščitnih ukrepov v primerih nasilja v družini ne čaka več do zaključka postopkov; zato pozdravlja prizadevanja turške vlade za okrepitev sodelovanja med državnimi organi na področju vključevanja načela enakosti spolov;

34.  je zaskrbljen zaradi nesorazmerno visoke stopnje revščine med otroki; poziva Turčijo, naj oblikuje celovito strategijo za boj proti revščini otrok in otroškemu delu; pozdravlja ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo; poziva Turčijo, naj si bolj prizadeva za boj proti družinskemu nasilju nad otroki;

35.  poziva vlado, naj z zakonom zagotovi enakopravnost ne glede na spol, spolno identiteto, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost ter ta zakon potem tudi učinkovito izvaja, vključno s policijo; poziva turško vlado, naj uskladi turško zakonodajo s pravno ureditvijo Evropske unije in sprejme zakonodajo, s katero bo ustanovila odbor za boj proti diskriminaciji in za enakopravnost; ugotavlja, da je potrebno nadaljnje ukrepanje proti homofobiji in vsem oblikam diskriminacije, nadlegovanja ali nasilja na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete, predvsem z vključitvijo teh razlogov v protidiskriminacijski zakon; izraža globoko zaskrbljenost nad rednim preganjanjem lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev na podlagi zakona o prekrških in določbah o nemoralnem obnašanju; ponovno poziva turško vlado, naj oboroženim silam države naroči, naj prenehajo obravnavati homoseksualnost kot psihoseksualno bolezen;

36.  poziva Turčijo, naj pokaže odpornost in okrepi prizadevanja za politično reševanje kurdskega vprašanja, in poziva vse politične sile, naj v zavezništvu delujejo za izpolnitev skupnega cilja okrepljenega političnega dialoga in procesa nadaljnjega političnega, kulturnega in družbenogospodarskega vključevanja in sodelovanja državljanov kurdskega izvora, da bi zagotovile pravico do svobode izražanja, združevanja in zbiranja; s tem v zvezi meni, da je pravica do izobraževanja v materinem jeziku bistvena; poziva turško vlado, naj okrepi prizadevanja za družbenogospodarski razvoj jugovzhoda države; meni, da ustavna reforma prinaša zelo uporaben okvir za spodbujanje demokratičnega odpiranja; opozarja, da se lahko politične rešitve gradijo samo na podlagi odprte in resnično demokratične razprave o kurdskem vprašanju in izraža zaskrbljenost zaradi velikega števila kazenskih zadev proti pisateljem in novinarjem, ki pišejo o kurdskem vprašanju, in zaradi priprtja številnih kurdskih politikov, lokalno izvoljenih županov in članov občinskih svetov, odvetnikov, protestnikov ter zagovornikov človekovih pravic v zvezi s sojenjem Uniji skupnosti Kurdistana in drugimi operacijami policije; poziva turško vlado, naj političnim predstavnikom kurdskega rodu zagotovi mirno podlago za svobodno in pluralistično razpravo; poudarja, da je treba kurdsko vprašanje obravnavati v demokratičnih institucijah, zlasti v veliki narodni skupščini Turčije;

37.  odločno obsoja nedavne napade na evropske urade v turških časnikih in poziva k usklajeni preiskavi teh napadov;

38.  pozdravlja nedavno izjavo turške vlade o ponovnem odprtju grške manjšinske šole na otoku Gökçeada (Imbros) in pričakuje njeno hitro uresničitev, saj je to pozitiven korak k ohranjanju dvokulturnega značaja turških otokov Gökçeada (Imbros) in Bozcaada (Tenedos) v skladu z resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1625; vseeno ugotavlja, da so potrebni nadaljnji koraki za reševanje problemov grške manjšine, zlasti kar zadeva njihove lastninske pravice;

39.  poudarja, da je treba nujno uskladiti zakonodajni okvir o pravicah zaposlenih in sindikalnih pravicah s standardi Evropske unije, instrumenti Sveta Evrope in konvencijami Mednarodne organizacije dela in ga v celoti izvajati v praksi, saj bo odstranitev vseh zaprek za polno izvajanje teh pravic zagotovila, da bo sedanji močni gospodarski napredek v turški družbi spremljala boljša razpršenost bogastva, ki ga ustvarja gospodarska rast, s tem pa se bo ustvaril še večji potencial za rast; spodbuja vse vse strani v gospodarskem in socialnem svetu, naj si bolj prizadevajo in združijo moči, da bo mogoče izpolniti merila za odprtje poglavja 19 o socialni politiki in zaposlovanju;

40.  izraža zaskrbljenost zaradi kazenskega pregona sindikalistov, zlasti v izobraževalnem sektorju, ki si dejavno prizadevajo za boljše delovne, izobrazbene in življenjske razmere in opozarjajo na kršitve človekovih pravic v interesu delavcev in javnosti ter kot prispevek k pluralistični družbi;

41.  poziva turško vlado, naj spodbuja dejavno in polno udeležbo organizacij potrošnikov v zakonodajnem in političnem posvetovalnem postopku o varstvu potrošnikov in naj sprejme vse potrebne ukrepe za podporo in okrepitev gibanja potrošnikov; spodbuja organizacije potrošnikov, naj združijo moči, da bodo tako povečale svojo reprezentativnost;

42.  pozdravlja diverzifikacijo turškega energetskega trga, vendar poziva turško vlado, naj ustrezno preuči tveganja in obveznosti v zvezi z obstoječimi jedrskimi projekti, kot je elektrarna v Akkuyu; s tem v zvezi poudarja, da je treba ohraniti naravno, kulturno in arheološko dediščino v popolni skladnosti z evropskimi standardi;

Vzpostavljanje dobrososedskih odnosov

43.  odločno podpira potekajoča pogajanja o ponovni združitvi Cipra pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja Združenih narodov; poudarja, da je poštena in izvedljiva rešitev ciprskega vprašanja nujna in poziva Turčijo ter vse zainteresirane strani, naj intenzivno in v dobri volji delujejo za sprejem celovitega sporazuma; poziva turško vlado, naj prične umik svojih sil s Cipra in v skladu s resolucijo 550(1984) varnostnega sveta Združenih narodov prenese Famagusto pod nadzor Združenih narodov; vzporedno poziva Republiko Ciper, naj odpre pristanišče v Famagusti pod carinskim nadzorom Evropske unije, kar bo spodbudilo pozitivno ozračje za uspešno sklenitev potekajočih pogajanj o ponovni združitvi, turškim Ciprčanom pa dovolilo neposredno trgovanje na zakonit način, ki je sprejemljiv za vse;

44.  spodbuja Turčijo, naj okrepi podporo Odboru za pogrešane osebe na Cipru;

45.  poziva Turčijo, naj se vzdrži naseljevanja novih turških državljanov na Cipru, saj bo to še naprej spreminjalo demografsko ravnovesje in omajalo pripadnost otoških državljanov prihodnji skupni državi na podlagi skupne preteklosti;

46.  obžaluje izjavo Turčije, da bo zamrznila odnose s predsedstvom Evropske unije v drugi polovici leta 2012, če do takrat ne bo rešitve za ciprsko vprašanje; opozarja, da Evropska unija temelji na načelih lojalnega sodelovanja in medsebojne solidarnosti med njenimi državami članicami in da se mora Turčija kot država kandidatka zavezati k resnim odnosom z Evropsko unijo in vsemi njenimi državami članicami, opozarja tudi, da je predsedstvo Svetu Evropske unije določeno v Pogodbi o Evropski uniji;

47.  poziva Turčijo, naj omogoči politični dialog med Evropsko unijo in zvezo Nato s tem, da umakne svoj veto na sodelovanje med njima, tudi glede Cipra, in posledično poziva Republiko Ciper, naj umakne svoj veto na sodelovanje Turčije v Evropski obrambni agenciji;

48.  ugotavlja, da sta Turčija in Grčija še dodatno okrepili prizadevanja za izboljšanje dvostranskih odnosov; vendar obžaluje, da grožnja casus belli proti Grčiji, ki ga je razglasila Velika narodna skupščina Turčije, še ni bila umaknjena in meni, da bi moralo izboljšanje dvostranskih odnosov med državami voditi k odpravi te grožnje; poziva, naj turška vlada ustavi ponavljajoče se kršitve grškega zračnega prostora in prelete turških vojaških letal prek grških otokov;

49.  poudarja, da so Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu podpisale EU, 27 držav članic in vse druge države kandidatke ter da je ta konvencija del pravnega reda Evropske unije; zato poziva turško vlado, naj brez odlašanja podpiše in ratificira to konvencijo; opozarja na popolno legitimnost izključne ekonomske cone Republike Ciper v skladu s to konvencijo;

50.  poziva Turčijo in Armenijo, naj nadaljujeta z normalizacijo odnosov z brezpogojno ratifikacijo protokolov in odprtjem meje;

51.  meni, da je Turčija pomembna partnerica EU v črnomorski regiji, ki je strateškega pomena za EU; poziva Turčijo, naj podpre izvajanje politik in programov EU v tej regiji ter k temu dejavno prispeva;

Napredek v sodelovanju med Evropsko unijo in Turčijo

52.  obžaluje nepripravljenost Turčije, da bi popolnoma in nediskriminatorno izpolnjevala svojo zavezo k dodatnem protokolu k pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo do vseh držav članic; opozarja, da njena nepripravljenost izpolnjevanja zaveze globoko vpliva na pogajalski proces in poziva turško vlado, naj nemudoma začne celovito izvajati protokol;

53.  poudarja, da je carinska unija med EU in Turčijo slednji omogočila doseči visoko raven uskladitve na področju prostega pretoka blaga in še vedno krepi dvostransko trgovino med EU in Turčijo, ki je leta 2010 znašala 103 milijarde EUR; kljub vsemu ugotavlja, da Turčija carinske unije ne izvaja v celoti in je ohranila zakonodajo, ki krši njene obveznosti glede odprave tehničnih ovir za trgovino, kot so uvozna dovoljenja, omejitve za uvoz blaga iz držav nečlanic, za katerega je dovoljen prost pretok v EU, državna pomoč, uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zahteve za registracijo novih farmacevtskih proizvodov in diskriminacijska davčna obravnava;

54.  ponovno odločno in globoko obsoja nenehno teroristično nasilje Kurdske delavske stranke, ki jo je Evropska unija uvrstila na seznam terorističnih organizacij, in izraža popolno solidarnost s Turčijo; poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju z evropskim koordinatorjem za boj proti terorizmu in Europolom ter ob ustreznem spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in mednarodnega prava okrepijo sodelovanje s Turčijo v boju proti terorizmu in proti organiziranemu kriminalu kot viru financiranja terorizma; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo ustrezen informativen dialog in izmenjavo informacij s Turčijo o zahtevah Turčije za izročitev, ki jim ni mogoče ugoditi na pravni ali postopkovni podlagi;

55.  obžaluje zamudo pri predložitvi zakonodaje o varstvu pravic beguncev in iskalcev azila veliki narodni skupščini Turčije; izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se poročil, da so posamezniki vrnjeni v države, kjer jim grozi mučenje ali druge kršitve človekovih pravic, potem ko jim je bilo samovoljno preprečeno, da bi zaprosili za azil;

56.  pozdravlja napredek Turčije na področju obnovljivih virov energije in podpira nadaljnja prizadevanja za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov v vseh sektorjih; opozarja na možnosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v Turčiji, znatne vire sončne, vetrne in geotermalne energije ter možnosti za EU za uvoz električne energije iz obnovljivih virov iz Turčije prek visokonapetostnih daljnovodov z enosmernim tokom, kar ne bi prispevalo samo k zanesljivi oskrbi EU z energijo, temveč tudi k izpolnjevanju ciljev EU na področju obnovljivih virov energije;

57.  opozarja na osrednjo vlogo Turčije, preko katere poteka energetski koridor Evropske unije do kavkaških in kaspijskih naftnih in plinskih virov, in na njeno strateško bližino Iraku ter trgu s surovo nafto, ki se v njem razvija; poudarja strateško vlogo načrtovanega plinovoda Nabucco in drugih plinovodov, kot je povezovali plinovod Turčija–Grčija–Italija, za energetsko varnost Evropske unije; meni, da bi bilo treba zaradi strateške vloge in potenciala Turčije, pa tudi zaradi naložb Evropske unije in nadaljnjega sodelovanja z Evropsko unijo začeti razmišljati o tem, da je vredno odpreti pogajanja o poglavju 15 o energiji zaradi nadaljnjega razvoja strateškega dialoga o energiji med Evropsko unijo in Turčijo;

58.  poudarja strateško vlogo Turčije, tako s političnega kot geografskega vidika, za zunanjo in sosedsko politiko Evropske unije; opozarja na vlogo Turčije kot pomembnega dejavnika na Bližnjem vzhodu, Zahodnem Balkanu, v Afganistanu in Pakistanu, v državah Južnega Kavkaza, osrednje Azije in na Afriškem rogu ter na njeno vlogo v procesu prehoda arabskih držav v demokracijo na pomembnih političnih področij, ki zajemajo politične reforme, gospodarske reform in izgradnjo institucij; izraža podporo prizadevanjem Turčije, da bi prispevala k napredku v dialogu na visoki ravni in sodelovanja med Afganistanom in Pakistanom, ter pozdravlja istanbulski proces za izboljšanje regionalnega sodelovanja med Afganistanom in njegovimi sosedami; podpira odločno stališče Turčije in zavezo demokratičnim silam v Siriji ter opozarja na njeno pomembno vlogo pri varovanju sirskih beguncev; poziva Komisijo, države članice in mednarodno skupnost, naj podprejo turška prizadevanja glede obvladovanja vse večje humanitarne razsežnosti sirijske krize; poziva Evropsko unijo in Turčijo, naj okrepita sedanji politični dialog o zunanjepolitičnih izbirah in ciljih v skupnem interesu; spodbuja Turčijo, naj razvije svojo zunanjo politiko v okviru dialoga in usklajevanja z Evropsko unijo in postopoma uskladi svojo zunanjo politiko s politiko Evropske unije, da se ustvari dragocene sinergije in okrepi možnost pozitivnega učinka;

59.  opominja na pomen tesnega usklajevanja in sodelovanja med Turčijo in EU glede širjenja jedrskega orožja v Iranu ter meni, da lahko Turčija odigra pomembno in konstruktivno vlogo pri omogočanju in spodbujanju dialoga z Iranom o čimprejšnji rešitvi in pri zagotavljanju polne podpore ukrepom proti Iranu;

60.  opozarja, da želi Turčija navdihovati države v južnem sosedstvu pri demokratičnem prehodu in družbenoekonomskih reformah ter jim pomagati na tej poti; ugotavlja, da bi s sodelovanjem turških institucij in nevladnih organizacij v instrumentih evropske sosedske politike dosegli edinstvene sinergije, zlasti na področjih, kot sta izgradnja institucij in družbeno-gospodarski razvoj ter razvoj civilne družbe; meni, da mora praktično sodelovanje dopolnjevati strukturiran dialog med EU in Turčijo, da bi lahko usklajevali svoje sosedske politike;

61.  pozdravlja, da je 27. septembra 2011 Turčija ratificirala Izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju, in poziva Turčijo, naj hitro prenese njegove zahteve v nacionalno zakonodajo; poziva k čimprejšnjemu sprejetju domačega mehanizma za izvajanje; poziva Turčijo, naj mednarodnim opazovalcem dovoli obisk svojih zaporov;

62.  ponovno poziva turško vlado, naj podpiše in predloži v ratifikacijo statut Mednarodnega kazenskega sodišča in s tem dodatno poveča prispevek Turčije h globalnemu multilateralnemu sistemu in okrepi sodelovanje v tem sistemu;

o
o   o

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

(1) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 284
(2) UL C 263 E, 16.10.2008, str. 452
(3) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 57
(4) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 139
(5) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 59.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0090.
(7) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 385
(8) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 174.
(9) UL L 51, 26.2.2008, str. 4.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov