Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2890(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0190/2012

Predložena besedila :

B7-0190/2012

Razprave :

Glasovanja :

PV 29/03/2012 - 9.14
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0117

Sprejeta besedila
PDF 299kWORD 85k
Četrtek, 29. marec 2012 - Bruselj
Poročilo o širitvi za Črno goro
P7_TA(2012)0117B7-0190/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Črne gore za leto 2011 (2011/2890(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma dne 29. marca 2010 med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Črno goro na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2003 ter priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 9. decembra 2011 o napredku, ki ga je Črna gora dosegla v pristopnem procesu(2),

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 17. decembra 2010, da se Črni gori dodeli status države kandidatke za pristop k Evropski uniji(3),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o poročilu o napredku Črne gore za leto 2011 z dne 12. oktobra 2011 (SEC(2011)1204),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 12. oktobra 2011 o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2011–2012 (COM(2011)0666),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 9. novembra 2010 o mnenju Komisije o prošnji Črne gore za članstvo v Evropski uniji (COM(2010)0670),

–  ob upoštevanju izjave in priporočil tretjega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora Evropska unija-Črna gora 3. in 4. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker si države članice EU prizadevajo za začetek pristopnih pogajanj s Črno goro junija 2012 in ker je Evropski svet pozval Komisijo, naj predlaga okvir za pogajanja s Črno goro;

B.  ker je Evropski svet zadolžil Svet, naj preuči napredek Črne gore na podlagi poročila Komisije;

C.  ker je politično soglasje o zadevah, povezanih z EU, v Črni gori še vedno visoko in ker je temelj njene zunanje politike prizadevanje za napredovanje v smeri članstva v EU in NATO; ker prizadevanja za reformo zahtevajo močno politično voljo in prednostno zavezanost prihodnjim izzivom v pristopnem procesu;

D.  ker je Črna gora dosegla pomemben napredek pri izpolnjevanju sedmih ključnih prednostnih nalog, ki jih je opredelila Komisija v letu 2010, zlasti glede izboljšanja dela Parlamenta in volilnega okvira, strokovnosti javne uprave, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji, boja proti organiziranemu kriminalu, zagotavljanja svobode medijev in krepitve sodelovanja s civilno družbo;

E.  ker je gospodarstvo Črne gore nekoliko okrevalo sočasno z nizko inflacijo in pomembnim pritokom tujih neposrednih naložb ter rahlim znižanjem stopnje brezposelnosti; ker je Črna gora izvedla določbe stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU v zvezi s trgovino;

F.  ker mora Črna gora nadaljevati prizadevanja za reforme z učinkovitim izvajanjem vladnega akcijskega načrta na področju ključnih prednostnih nalog in pospeševanjem okrevanja po gospodarski krizi, obenem pa zagotavljati ustrezen nadzor javne porabe in zunanjega dolga, ki se je po podatkih za leto 2011 povečal glede na prejšnje leto; ker mora Črna gora ohranjati fiskalno stabilnost ter krepiti upravne in institucionalne zmogljivosti, potrebne za prevzem obveznosti članstva EU v prihodnosti;

Splošne pripombe

1.  pozdravlja sklep Evropskega sveta, da si bo prizadeval za začetek pristopnih pogajanj s Črno goro v juniju 2012; poziva države članice, naj začetka pogovorov ne odlagajo neupravičeno in nerazumno, saj je Črna gora dosegla pomemben napredek pri izpolnjevanju zahtevanih meril;

2.  poudarja, da je treba dati Črni gori in drugim državam, ki si trdo prizadevajo za izpolnjevanje meril za članstvo, pozitivno znamenje; trdno verjame, da je treba države kandidatke in potencialne države kandidatke presojati izključno na podlagi njihovih zaslug in napredka pri izpolnjevanju teh meril ter da njihov pristopni proces nikakor ne bi smel biti povezan z napredkom v drugih sosednjih državah ali državah kandidatkah, zato da bi ohranili verodostojnost širitvenega procesa;

3.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Instrument za predpristopno pomoč (IPA) v Črni gori dobro deluje; spodbuja črnogorsko vlado in Komisijo, naj poenostavita upravni postopek financiranja IPA, da bi to postalo dostopnejše manjšim in nevladnim organizacijam civilne družbe, sindikatom in drugim upravičencem;

4.  izraža pohvalo Črni gori, ker je dosegla visoko stopnjo izpolnjevanja meril za članstvo z doseganjem zadovoljivih splošnih rezultatov v ključnih prednostnih nalogah;

5.  poudarja pomen in nujnost nadaljevanja celovitih in kakovostnih prizadevanj za izvajanje reform s posebnim poudarkom na področju pravne države in temeljnih pravic; poudarja, da so najpomembnejši cilj teh prizadevanj ukrepi za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu – ti ukrepi bodo še naprej bistvenega pomena za celoten pristopni proces Črne gore; poziva črnogorske oblasti, da še naprej nemoteno izpolnjujejo svoje obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; meni, da bodo institucije EU v najboljšem položaju, da spremljajo in spodbujajo reformo pravosodnega sistema, ko bo odprto 23. poglavje pristopnih pogajanj;

6.  pozdravlja novo strategijo Komisije za pristopna pogajanja, v skladu s katero se 23. in 24. poglavje odpreta na začetku pogajanj, ter upa, da se bosta ti poglavji odprli čim prej, kar bi pospešilo reforme pravosodja v Črni gori;

7.  opominja, da EU temelji na vrednotah strpnosti in enakih pravic v družbi za vse; spodbuja Črno goro, naj še naprej vodi konstruktiven dialog med političnimi silami, da bi zaščitili celovitost večetnične narave te države in presegli preostala kulturna in narodnostna razhajanja ter preprečili diskriminacijo;

Politična merila

8.  pozdravlja zakonodajne ukrepe za izboljšanje delovanja državnega parlamenta; vendar priporoča nadaljevanje prizadevanj za povečanje preglednosti v postopku oblikovanja zakonodaje, okrepitev javne udeležbe v oblikovanju nove zakonodaje z vedno tesnejšim posvetovanjem z akterji civilne družbe, okrepitev upravnih zmogljivosti Parlamenta, usmerjenih v izboljšanje uspešnosti Parlamenta tako pri pripravi zakonodaje kakor pri političnem in demokratičnem nadzoru izvršilnih organov ter za pogostejšo in učinkovitejšo uporabo instrumenta posvetovalnih in nadzornih predstavitev ter sistematično spremljanje parlamentarnih vprašanj in zahtev, naslovljenih na vlado; še zlasti priporoča, da se povečajo funkcije in pristojnosti ustreznega odbora, tako da ima parlament primeren in učinkovit pregled evropskega procesa povezovanja;

9.  pozdravlja sprejete spremembe k zakonu o volitvah občinskih svetnikov in poslancev parlamenta kot enega od preostalih pogojev iz sedmih ključnih prednostnih nalog; vendar poziva črnogorske oblasti, naj dopolnijo te zakonodajne dosežke z novimi ukrepi za povečanje enakosti spolov, saj v praksi še ni zagotovljena;

10.  poudarja, da je zastopanost žensk v parlamentu še vedno zelo slaba, v pomembnih državniških funkcijah ter na vodilnih položajih v javnem in zasebnem sektorju; zato pozdravlja nove določbe o 30-odstotni zastopanosti žensk na listah kandidatov, a je kljub temu zaskrbljen, ker v praksi enakost spolov ni zagotovljena; zaskrbljen je tudi zaradi vsesplošnih kršitev delavskih pravic žensk, tudi pravice do enakega plačila; spodbuja črnogorske oblasti, naj pospešijo prizadevanja za vključitev načela enakosti spolov v politiko in uvedbo načela enakega plačila;

11.  želi pohvaliti sprejetje sprememb k zakonu o izobraževanju, ki pomeni konec dolge politične polemike glede statusa srbskega jezika v izobraževalnem sistemu Črne gore; meni, da ta pozitivni kompromis poudarja široko soglasje vseh političnih sil o celoviti, a tudi večetnični in večverski naravi države;

12.  meni, da je nova strategija reforme javne uprave za obdobje 2011–2016 pozitiven korak, usmerjen v uvedbo evropskih standardov za zaposlovanje in spodbujanje ter ukrepanje za večjo učinkovitost državne uprave; poziva črnogorsko vlado, naj obravnava obstoječe ključne in manj uspešne vidike upravnega sistema pri postopku sprejemanja odločitev in organizaciji dela vlade, vključno s sistemom prenosa in dekoncentracije oblasti, da bi vzpostavili depolitizirano in strokovno državno upravo, ki bo delovala učinkovito in nepristransko; poziva oblasti, naj dajo prednost dobremu upravljanju, prispevajo k postopnemu razvoju pravno-upravne kulture in rešijo težavo preobremenjenih in preveč razširjenih upravnih struktur;

13.  je seznanjen z napredkom reforme sodstva, tudi glede zmanjševanja sodnih zaostankov, sprejemanja ukrepov za okrepitev neodvisnosti, odgovornosti, nepristranskosti in učinkovitosti sodnikov ter tožilcev, kar je ena od ključnih prednostnih nalog, in dejstvom, da sodni in tožilski svet bolj sistematično uporablja disciplinske postopke proti osumljenim sodnikom in tožilcem; poziva črnogorski parlament, naj sprejme ustavne določbe, ki bi okrepile pravno neodvisnost in odgovornost sodstva, sodno neodvisnost ter strokovno avtonomijo državnega sodnega in tožilskega sveta; poudarja, da je treba učinkoviteje spremljati predpise o korupciji in navzkrižju interesov; poziva k racionalizaciji sodnega sistema za izboljšanje sodne učinkovitosti, saj je Črna gora še vedno ena od držav z najvišjim številom temeljnih sodišč, sodnikov, tožilcev in upravnih uslužbencev na prebivalca v Evropi;

14.  poziva črnogorske oblasti, naj se osredotočijo na izbiro sodnikov in tožilcev, njihovo finančno neodvisnost in strogo izvajanje disciplinskih pravil tako za sodnike kakor tudi za tožilce v primeru kršitev; oblasti poziva tudi k povečanju preglednosti v sodstvu; ponovno poziva k zagotovitvi predvidljivega sodnega sistema in zaupanja javnosti; zahteva, da se za proračun za sodstvo dodelijo ustrezna sredstva za infrastrukturo, opremo in usposabljanje, da bi povečali učinkovitost sodstva; meni, da je pomembno določiti skupna merila za pravosodno usposabljanje, ki jih mora uporabljati Center za pravno usposabljanje;

15.  pozdravlja tudi uspešen napredek pri sprejemanju protikorupcijske zakonodaje, zlasti novi zakon o javnih naročilih, zakon o financiranju političnih strank in spremembe k zakonu o navzkrižju interesov; vendar ugotavlja, da bi novi zakon o javnih naročilih lahko bil bolj omejitven od predhodne zakonodaje, zato bi lahko odvračal od poročanja o korupciji; izraža zaskrbljenost nad pomembno vlogo predstavnikov političnih strank v komisiji za ugotavljanje navzkrižja interesov, ki je pristojna za izvajanje novih sprememb zakona o navzkrižju interesov; meni, da bi sedanji osnutek zakona o prostem dostopu do informacij lahko omejil dostop do informacij in s tem zmanjšal spodobnost organizacij civilne družbe in medijev, da odkrijejo primere korupcije; ugotavlja, da je korupcija še vedno razširjena na številnih področjih in ostaja posebej zaskrbljujoče vprašanje ter lahko tudi povzroči občutne stroške za javne finance;

16.  spodbuja vlado, naj dosledno izvaja protikorupcijsko zakonodajo ter tudi zakone o financiranju političnih strank in volilnih kampanj; poziva pristojne organe kazenskega pregona, da si celovito prizadevajo za boj proti korupciji ter izvedejo več primerov sojenja proti korupciji, vključno s primeri korupcije na visoki ravni; poziva črnogorske oblasti, da uvedejo natančnejše mehanizme za pravilno izvajanje in spremljanje pobud ter projektov proti korupciji, okrepijo sodelovanje med agencijami in izmenjavo informacij zlasti med policijo in tožilci; spodbuja črnogorski parlament, naj okrepi svoj nadzor organov za boj proti korupciji; poziva oblasti, naj razjasnijo domneve o korupciji, zlasti v zvezi s primeri privatizacije; poziva Komisijo, naj oceni učinke in rezultate, dosežene z sredstvi EU, dodeljenimi za reformo sodstva in boj proti korupciji;

17.  poudarja, da je treba okrepiti boj proti organiziranemu kriminalu, zlasti v zvezi s povečanjem upravnih in preiskovalnih zmogljivosti policije in tožilskih organov, ter tako izboljšati učinkovitost teh organov; meni, da je pomembno pospešiti prizadevanja za učinkovito obdelavo obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in dodatno razširiti mednarodno in regionalno sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, predvsem pranju denarja in tihotapljenju;

18.  čeprav priznava zakonodajni napredek pri zagotavljanju svobode izražanja v medijih, kljub temu ugotavlja domnevne primere ustrahovanja in fizičnega nasilja nad novinarji ter omejevanje medijske svobode, o katerem se poroča; izraža zaskrbljenost zaradi sodnih zaostankov pri obravnavanju tožb proti novinarjem zaradi obrekovanja in razžalitve;

19.  poziva črnogorske oblasti, naj temeljito raziščejo primere fizičnega nasilja nad novinarji in ustrahovanja slednjih ter pokažejo svojo zavezanost medijem, ki bodo neodvisni od političnih vplivov; poziva oblasti, naj sprožijo temeljito preiskavo in sodni pregon v primerih umora novinarjev in napadov nanje ter požigov vozil časopisa Vijesti in sodijo odgovornim za napad na ekipo televizije TV Vijesti novembra 2011 v Humcih pri Nikšiću; poziva oblasti, naj zagotovijo neodvisnost regulativnih organov in vzpostavijo vse potrebne pogoje za začetek delovanja samoregulativnega organa za medije na podlagi najboljših evropskih standardov; poziva črnogorsko vlado, naj predlaga takšne spremembe obstoječe zakonodaje o svobodi obveščanja, da ne bo omejevala dostopa do informacij in preglednosti; poziva novinarje, naj spoštujejo poklicne etiko in standarde v zvezi s spoštovanjem zasebnosti in dostojanstva v medijih;

20.  pozdravlja vladna prizadevanja za izboljšanje sodelovanja z nevladnimi organizacijami in poziva k nadaljnjim posvetovanjem s civilno družbo pri oblikovanju politik in zakonodaje; pozitivno ocenjuje dejstvo, da so državne institucije imenovale osebe za stike z nevladnimi organizacijami in da so številne od teh institucij določile merila in postopek za izbor predstavnikov civilne družbe v ustrezne delovne skupine, ki jih je ustanovila vlada; vendar poudarja, da je treba okrepiti tudi dialog s sindikati in organizacijami civilne družbe, ki predstavljajo ali obravnavajo vprašanja najbolj ranljivih skupin in enakosti spolov;

21.  pozdravlja na splošno dobro stanje medetničnih odnosov, vključno z obravnavo občutljivih vprašanj, kot sta narodnost in jezik, v popisu prebivalstva; z zadovoljstvom ugotavlja, da je zakonodajni okvir v zvezi s protidiskriminacijskimi politikami in varstvom mladoletnih večinoma vzpostavljen, kakor tudi funkcija svetovalca predsednika vlade za človekove pravice in zaščito pred diskriminacijo; poudarja, da so še vedno potrebna nadaljnja prizadevanja za njegovo izvajanje; poziva črnogorske oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev boljše zastopanosti manjšin v javnih institucijah na državni in lokalni ravni, saj so pripadniki manjšin v javnih institucijah premalo zastopani; poziva oblasti, naj se borijo proti diskriminaciji romske, aškalske in egipčanske skupnosti in izboljšajo njihove življenjske razmere, dostop do storitev na področju socialnega varstva, zdravja, izobraževanja, bivanja in zaposlovanja; vlado in lokalne organe nadalje poziva, naj izvajajo evropski okvir za nacionalne strategije za vključevanje Romov ter po preteku sedanje nacionalne strategije za vključevanje Romov 2008–2012 sprejmejo novo tovrstno strategijo za obdobje desetih let, da bi izboljšali status pripadnikov Romov, Aškalov in Egipčanov;

22.  pozdravlja nedavno sprejetje zakona proti diskriminaciji, ki izrecno navaja spolno usmerjenost in spolno identiteto, ter poziva k ustreznemu izvajanju obstoječega zakonodajnega okvira za boj proti diskriminaciji; poziva črnogorske oblasti, naj okrepijo ukrepe za izvajanje nacionalnega pravnega in institucionalnega okvira o pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev; poziva oblasti, naj sprejmejo ukrepe proti kakršnemu koli ustrahovanju organizacij in oseb LGBT ter naredijo, kar je v njihovi moči, da preprečijo napade na skupnost LGBT;

23.  poudarja, da je Črna gora ratificirala osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela o pravicah delavcev in revidirano Evropsko socialno listino; izpostavlja, da delovno pravo sicer določa temeljne delavske in sindikalne pravice, vendar še veljajo omejitve; Črno goro spodbuja, naj te pravice okrepi; poudarja velik pomen socialnega dialoga in črnogorsko vlado spodbuja, naj pospeši svoja prizadevanja v socialnem svetu in okrepi njegovo vlogo; poudarja, da je treba povečati preglednost in učinkovitost tega sveta;

24.  poudarja, da bi si morale vse politične skupine, ne glede na skupnost, ki jo predstavljajo, prizadevati za ohranjanje konstruktivnega in zrelega političnega vzdušja ter se vzdržati sprejemanja političnih navodil od tretjih držav;

25.  spodbuja Črno goro, naj izboljša pravni okvir, ki ureja pravice invalidov in izboljša njihov dostop do zaposlitve, tudi v javnih institucijah; poziva oblasti, naj prilagodijo javna mesta njihovim potrebam in nadaljujejo izvajanje kampanj ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov;

26.  ker ugotavlja, da je trenutno v Črni gori okoli 15000 beguncev, notranje razseljenih in razseljenih oseb, ki prihajajo s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova, poziva črnogorsko vlado, naj poišče dolgoročno in trajnostno rešitev tega vprašanja s popolnim izvajanjem ustrezne strategije in nadaljevanjem dodatnih prizadevanj za zagotovitev pravnega statusa za razseljene osebe; meni, da je pomembno njihovo vračanje v države izvora ter da je treba odpraviti preostale ovire med državami te regije in ljudem olajšati vrnitev; zato pozdravlja proaktivno vlogo Črne gore v regionalnem programu „Beograjska pobuda“ ter sprejetje akcijskega načrta za izvajanje strategije za trajno rešitev vprašanja razseljenih in notranje razseljenih oseb v Črni gori;

Gospodarska merila

27.  izraža pohvalo Črni gori za ohranjanje njene makroekonomske stabilnosti, a tudi ugotavlja, da se gospodarska rast upočasnjuje, kot je bilo napovedano, in da se visoka brezposelnost nadaljuje; spodbuja vlado, naj pospeši okrevanje po hudi gospodarski recesiji leta 2009 in obenem ohrani fiskalno stabilnost z nadaljevanjem preudarnejših fiskalnih politik ter zmanjša javni dolg, da bi dosegli zdrav gospodarski napredek, usmerjen v izboljšanje življenjskega standarda;

28.  pozdravlja sprejetje pomembnih strukturnih reform, kot so reforme v zvezi z javnim pokojninskim sistemom, racionalizacijo zaposlovanja v javni upravi in novim finančnim sistemom za lokalno upravo; spodbuja Črno goro, naj nadaljuje strukturne reforme, zlasti krepitev pravne države, fizične infrastrukture in človeških virov, ter naj nadaljuje ukrepe za odpravo ovir za poslovanje in izboljšanje poslovnega okolja ter povečanje prilagodljivosti trgov dela in pospešitev izvozne konkurenčnosti; je še vedno zaskrbljen zaradi velikega obsega neformalnega zaposlovanja in razširjenosti neformalnega gospodarstva, kar pomeni pomemben izziv za črnogorsko gospodarstvo in družbo;

29.  pozdravlja sprejetje razvojne strategije za mala in srednja podjetja za obdobje 2011–2015 ter strategije za spodbujanje konkurenčnosti na mikro ravni za obdobje 2011–2015; spodbuja vlado, naj izboljša usklajevanje različnih institucij na tem področju, da bi zbirali boljše podatke o malih in srednjih podjetjih ter okrepili sistem enotne registracije podjetij in s tem zagotovili učinkovito izvajanje navedenih strategij;

Sposobnost prevzema obveznosti iz članstva

30.  poziva črnogorsko vlado, naj močno okrepi institucionalne in upravne zmogljivosti ter sodelovanje in usklajevanje med ustreznimi državnimi institucijami, povezano s pristopom; v zvezi s tem oblasti poziva, naj okrepijo upravne zmogljivosti ministrstva za zunanje zadeve in evropsko povezovanje ter zmogljivosti ministrstev, ki delujejo na področju zakonodaje Skupnosti; poziva oblasti, naj se spopadejo z razdrobljenostjo upravnega sistema in prekrivanjem pristojnosti ter razvijejo zmogljivosti za oblikovanje politik v resornih ministrstvih, da bi izboljšali kakovost zakonodaje in okrepili pravno državo;

31.  pozdravlja sprejetje vladnega načrta, ki opisuje črnogorsko energetsko politiko do leta 2030, in ugotavlja, da je zlasti reforma energetskega sektorja ključni izziv, s katerim se sooča država; poziva oblasti, da pospešijo napredek na področju varnosti oskrbe z energijo in energetske učinkovitosti ter nadaljujejo prizadevanja za vzpostavitev regulativnega okvira, ki bi spodbudil večjo uporabo obnovljivih energetskih virov v vseh sektorjih, kakor zahteva pravni red EU o obnovljivi energiji;

32.  poziva Črno goro, naj doseže napredek pri usklajevanju nacionalne zakonodaje s pravnim redom glede dostopa do podatkov o okolju, dostopa do pravnega varstva, okoljske odgovornosti in določb o strateškem ocenjevanju okolja v zvezi s čezmejnimi vidiki; poziva oblasti, naj bolj sistematično vključujejo vprašanja v zvezi z okoljem in vprašanja podnebnih sprememb v druge sektorske politike; meni, da je posebej pomembno obravnavati težave trdnih odpadkov, odpadnih voda in slabo urejenega ravnanja z odpadki ter uvesti strožje kazni za vse tiste, ki kršijo ustrezne predpise, in vzpostaviti učinkovit inšpekcijski nadzorni sistem; poleg tega na splošno ponovno opozarja, da je treba rešiti nejasno razdelitev odgovornosti med organi in pomanjkanje usklajenosti pri njihovem ukrepanju, saj to resno ovira napredek na področju varstva okolja;

33.  poudarja, da je več kot 25 % evropske biotske raznolikosti na območju Zahodnega Balkana in da so v številnih majhnih ter velikih rekah in jezerih (največja sta reka Morača in Skadarsko jezero) prisotne številne redke vrste; poziva črnogorske oblasti, naj ponovno preučijo načrte o gradnji velikih hidroelektrarn in o osredotočanju na porabo energije iz teh virov; opozarja, da je treba oblikovati nacionalno energetsko strategijo, ki bo upoštevala številne raznolike vire energije, tudi hidroenergijo majhnega obsega; ponovno poudarja potrebo po spoštovanju naravne dediščine v skladu z ustavo, ki določa, da je Črna gora ekološka država, in dejstvo, da sta dediščina ter turizem pomembna stebra črnogorskega gospodarstva; odločno poziva črnogorske oblasti, naj pred sprejetjem odločitev o gradnji novih elektrarn v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi, na primer Aarhuško konvencijo in Konvencijo iz Espooja, dosledno opravljajo presoje okoljskih in družbenih vplivov; nadalje jih poziva, naj pri načrtovanju prihodnjih projektov za izgradnjo hidroelektrarn izvedejo razširjena in pregledna javna posvetovanja z vključevanjem ustreznih organizacij civilne družbe ter objavijo ustrezne odločitve, strokovna mnenja in drugo dokumentacijo;

34.  izraža pohvalo Črni gori, ker je postala svetovna turistična destinacija z velikimi možnostmi za nadaljnji razvoj; vendar ugotavlja možno nevarnost za okolje, ki izhaja iz turizma, in poziva vlado, naj sprejme nadaljnje ukrepe za varstvo okolja, tudi ob obali Jadranskega morja;

35.  poziva črnogorsko vlado, naj pospeši napredek pri vzpostavljanju struktur, potrebnih za upravljanje skupne kmetijske politike, kot sta agencija za plačila in povezana upravni ter kontrolni sistem; poziva k napredku za razvoj kmetijske politike in politike razvoja podeželja, tudi z nadaljevanjem prizadevanj za razvoj politik in za uporabo finančne pomoči, ki je na voljo;

36.  izraža pohvalo Črni gori, ker se je pridružila Svetovni trgovinski organizaciji na ministrski konferenci WTO 17. decembra 2011; meni, da bo članstvo v tej organizaciji zagotovilo preglednejše, bolj predvidljivo in privlačnejše okolje za trgovino in tuje naložbe;

37.  poziva črnogorske oblasti, naj izvedejo ustrezno zakonodajo o neodvisnosti centralnih bank, denarnem financiranju, privilegiranem dostopu do finančnih institucij javnega sektorja ter zaščiti eura; ugotavlja, da bo treba posledice za denarni sistem Črne gore natančno opredeliti in obravnavati v prihodnjih pristopnih pogajanjih;

38.  izraža pohvalo Črni gori za nemoteno izvajanje režima brez vizumov s schengenskim območjem, ki je začel veljati 19. decembra 2009, ; vendar poziva oblasti, naj izpopolnijo upravne zmogljivosti ministrstva za zunanje zadeve in evropsko povezovanje ter njegovo diplomatsko in konzularno mrežo, na primer z vzpostavitvijo spletne povezave med nacionalnim sistemom ministrstva za vizume in diplomatskimi ter konzularnimi misijami in z uvedbo vizumske nalepke z varnostno zaščito;

Regionalno sodelovanje

39.  izraža pohvalo Črni gori za njeno zavezanost in konstruktivno vlogo v prispevanju k regionalni stabilnosti in krepitvi dobrih sosedskih odnosov z drugimi državami Zahodnega Balkana; z zadovoljstvom ugotavlja proaktivno udeležbo Črne gore v različnih regionalnih pobudah v Jugovzhodni Evropi; poudarja zlasti namero Črne gore, da podpiše sporazume o izročitvi s Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Srbijo, s sklenitvijo sporazumov o sodelovanju s finančnimi obveščevalnimi službami drugih držav ter s pridružitvijo 7. novembra 2011 izjavi zunanjih ministrov Srbije, Črne gore, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, katere cilj je najti rešitev za vprašanje beguncev v regiji;

40.  pozdravlja zavezo tako Črne gore kot Srbije, da bosta postavili dvostranske odnose na trdnejše temelje; spodbuja politične in verske voditelje v obeh državah, naj še naprej izboljšujejo stanje medetničnega in medverskega dialoga, da bi dosegli sporazum o ureditvi položaja srbske pravoslavne cerkve v Črni gori; poziva Komisijo, naj poleg pristopnih pogajanj spremlja odnose med črnogorsko in srbsko pravoslavno cerkvijo, saj bi izboljšanje odnosov med tema cerkvama in skupnostma, ki delujeta v državi, pozitivno vplivalo na politično vzdušje v Črni gori;

41.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so sosedski odnosi med Črno goro in Hrvaško dobri; pozdravlja sporazum o sodelovanju med črnogorskimi in hrvaškimi organi kazenskega pregona, ki zagotavlja okvir za skupne dejavnosti na različnih področjih policijskega dela, preprečevanja kriminala, nadzora mej ter za boj proti zapletenim oblikam regionalnega in mednarodnega organiziranega kriminala; pozdravlja oblikovanje skupne komisije med Črno goro in Hrvaško ter izraža zadovoljstvo glede dejstva, da sta se obe strani dogovorili, da bosta spoštovali sklep Mednarodnega sodišča o še nerešenem vprašanju lastništva ozemlja polotoka Prevlaka;

o
o   o

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Črne gore.

(1) UL L 108, 29.4.2010, str. 3.
(2) Glej sklepe Evropskega sveta (00139/1/2011) z dne 9. decembra 2011.
(3) Glej sklepe Evropskega sveta (00030/1/2010) z dne 16. – 17. decembra 2010.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov