Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2181(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0051/2012

Predložena besedila :

A7-0051/2012

Razprave :

PV 28/03/2012 - 23
CRE 28/03/2012 - 23

Glasovanja :

PV 29/03/2012 - 9.15
CRE 29/03/2012 - 9.15
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0118

Sprejeta besedila
PDF 194kWORD 61k
Četrtek, 29. marec 2012 - Bruselj
Okvir za upravljanje evropskih podjetij
P7_TA(2012)0118A7-0051/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2012 o okviru za upravljanje evropskih podjetij (2011/2181(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za upravljanje podjetij (COM(2011)0164),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o deontoloških vprašanjih glede upravljanja družb(1),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0051/2012),

Splošni pristop

1.  pozdravlja pregled okvira EU za upravljanje podjetij, ki ga je uvedla Komisija z zeleno knjigo;

2.  obžaluje pa, da pomembna vprašanja v zvezi z upravljanjem podjetij, kot so odločanje upravnega odbora, odgovornost direktorjev, njihova neodvisnost, navzkrižje interesov ali vključitev zainteresiranih strani, niso bila vključena v zeleno knjigo;

3.  obžaluje, da se zelena knjiga osredotoča na enotirni sistem in zanemarja dvotirni sistem, ki je enako razširjen v Evropi; poudarja, da mora Komisija pri pregledu okvira za upravljanje podjetij na ravni EU upoštevati pravice in dolžnosti, ki jih različnim organom podjetja nalaga nacionalna zakonodaja, ter zlasti razlike med enotirnim in dvotirnim sistemom; v nadaljevanju uporablja izraz „upravni odbor“ za nadzorno vlogo direktorjev, ki jo ima v dvotirnem sistemu običajno nadzorni svet;

4.  poudarja, kako pomembno je ustvariti preglednejši, stabilnejši, zanesljivejši in odgovornejši podjetniški sektor v Evropski uniji ter izboljšati upravljanje podjetij; meni, da bi moral biti podjetniški sektor pri svojem delu zmožen upoštevati socialne, etične in okoljske pomisleke in poleg večje gospodarske uspešnosti in ustvarjanja dostojnih delovnih mest pokazati odgovornost do zaposlenih, delničarjev in širše družbe;

5.  meni, da dobro upravljanje samo ne more preprečiti prevzemanja prekomernih tveganj; zato poziva k uvedbi neodvisnih revizij in pravil, ki bodo upoštevala različne podjetniške kulture v EU;

6.  meni, da mora biti dobro upravljano podjetje odgovorno do zaposlenih, delničarjev in po potrebi tudi drugih zainteresiranih strani ter pregledno zanje;

7.  meni, da je treba še bolj podpreti opredelitev upravljanja podjetij Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2004, po kateri upravljanje zajema celoten preplet odnosov med upravo podjetja, nadzornim organom, delničarji in drugimi zainteresiranimi stranmi;

8.   meni, da se je mogoče iz največjih stečajev v poslovnem svetu v času po finančni krizi nekaj naučiti;

9.  v zvezi s tem poudarja, da se je treba posvetiti vlogi, ki jo imajo različni odbori (odbori za revizijo. in če obstajajo v zadevnih državah članicah, odbori za imenovanja) pri dobrem upravljanju podjetja, ter poziva Komisijo, naj okrepi njihovo vlogo;

10.  meni, da bi moral za vsa podjetja, ki kotirajo na borzi, veljati temeljni sklop ukrepov EU za upravljanje podjetij; ugotavlja, da bi morali biti ti ukrepi sorazmerni velikosti, zapletenosti in vrsti podjetja;

11.  meni, da bi morali pobude za upravljanje podjetij sprejeti skupaj s pobudami za njihovo družbeno odgovornost, ki jih predlaga Komisija; meni, da bi lahko družbena odgovornost podjetij skupaj z upravljanjem podjetij, zlasti v sedanjih gospodarskih in socialnih razmerah, pomagala ustvariti tesnejše vezi med podjetji in družbenim okoljem, v katerem delujejo in rastejo;

12.  poudarja, da je pobuda za pošteno igro na področju financ (Fiancial Fair Play) primer dobre prakse upravljanja podjetij v športu; poziva druge sektorje in javne organe, naj podrobneje preučijo te ukrepe, da bi tudi sami uvedli nekatera njihova osnovna načela;

13.  poziva Komisijo, naj za vsak zakonodajni predlog v zvezi z upravljanjem podjetij, ki ga namerava pripraviti, opravi oceno učinka, ki naj se osredotoči na zastavljene cilje in potrebo po ohranjanju konkurenčnosti podjetij;

Upravni odbori

14.  poudarja, da bi pri enotirnem sistemu morala biti jasna razmejitev med dolžnostmi predsednika upravnega odbora in izvršnega direktorja; vendar opozarja, da bi moralo biti to pravilo sorazmerno velikosti in posebnostim podjetja;

15.  poudarja, da morajo biti člani odbora neodvisni posamezniki z raznolikimi spretnostmi, znanji in izkušnjami, da bi bilo treba ta vidik sestave odbora prilagoditi kompleksnosti dejavnosti podjetja in da je naloga delničarjev, da zagotovijo pravo ravnotežje znanj v odboru;

16.  meni, da bi morala biti politika izbiranja kadra, kjer se uporablja, specifična in da bi zanjo moralo veljati načelo „izpolnjuj ali utemelji“; poudarja, da so za pripravo in sprejemanje tovrstnih dokumentov o politikah pristojni izključno delničarji;

17.  poziva podjetja, naj na področju človeških virov uporabljajo pregledne metode na podlagi zaslug ter naj učinkovito razvijajo in spodbujajo talente in znanja moških in žensk; poudarja, da morajo podjetja zagotavljati enako obravnavo moških in žensk, jim nuditi enake možnosti in prispevati k primernemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja moških in žensk;

18.  poudarja, da morajo biti v upravnih odborih podjetij zastopane široke in raznolike sposobnosti, znanja in spretnosti;

19.  poziva Komisijo, naj čim prej predstavi celovite najnovejše podatke o zastopanosti žensk v vseh vrstah podjetij v Evropski uniji ter o zavezujočih in nezavezujočih ukrepih, ki jih je sprejel poslovni sektor, pa tudi o ukrepih, ki so jih za večjo zastopanost žensk nedavno sprejele države članice, ter naj, če se ugotovi, da ukrepi, ki jih izvajajo podjetja in države članice, niso zadovoljivi, med letom 2012 predlaga zakonodajo, vključno s kvotami, za zvišanje zastopanosti žensk v organih upravljanja podjetij na 30 % do leta 2015 in 40 % do leta 2020, pri čemer naj upošteva odgovornosti držav članic in njihove gospodarske, strukturne (glede na velikost podjetij), pravne in regionalne posebnosti;

20.  poudarja, da morajo člani upravnih odborov posvetiti dovolj časa izpolnjevanju svojih obveznosti; vseeno meni, da uporaba enotnih določb za vse ni priporočljiva; meni, da bi bilo treba države članice spodbujati, da omejijo število upravnih odborov, v katerih lahko sodeluje posameznik; poudarja, da bi tako omogočili pogostejše sestanke odborov in izboljšali delovanje notranjih nadzornih organov; poudarja, da morajo člani upravnih odborov zagotoviti popolno preglednost in odprtost v zvezi s svojimi ostalimi dejavnostmi;

21.  soglaša, da so redne zunanje ocene koristne za oceno uspešnosti praks upravljanja podjetij; meni pa, da ne bi smele biti obvezne;

22.  meni, da so člani upravnih in nadzornih odborov sami odgovorni za izobraževanje in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za opravljanje njihovih nalog, pri tem pa naj uživajo primerno podporo podjetij;

23.  spodbuja razkritje plačne politike in letnih plačnih poročil podjetij, ki bi jih bilo treba dati skupščini delničarjev v odobritev; poudarja pa, da bi morale imeti države članice možnost storiti več, in sicer z določitvijo zahtev glede razkritja osebnih prejemkov izvršnih in neizvršnih direktorjev podjetij, kar lahko prispeva k večji preglednosti;

24.  meni, da je treba uvesti strog nadzor in nova pravila, da bi prepovedali vse škodljive prakse v zvezi s plačami, dodatki in nagradami vodilnih v podjetjih v finančnem ali nefinančnem gospodarskem sektorju, ki so prejela finančno injekcijo od vlade države članice; meni, da bi bilo treba po potrebi s pravnimi ukrepi preprečiti zlorabo javnih finančnih sredstev za refinanciranje podjetij;

25.  poziva k trajnostnim dolgoročnim politikam prejemkov, ki naj temeljijo na dolgoročnem delu posameznika in njegovega podjetja;

26.  meni, da bi morali biti dvigi plač vodstvenih kadrov skladni z dolgoročno uspešnostjo njihovih podjetij;

27.  podpira vključitev elementov dolgoročne vzdržnosti v spremenljive prejemke direktorjev, na primer tako, da bo delež njihovih spremenljivih prejemkov odvisen od doseganja ciljev družbene odgovornosti podjetij, na primer glede zdravja in varnosti pri delu in zadovoljstva zaposlenih;

28.  ugotavlja, da je upravni odbor organ, pristojen za pregled in odobritev strategije podjetja, kar vključuje pristop podjetja do tveganja, in da bi o tem moral poročati delničarjem na razumljiv način, če je to mogoče, ne da bi razkril informacije, ki bi lahko škodovale podjetju, na primer v zvezi s tekmeci; meni, da bi bilo treba pri tem vključiti okoljska in družbena tveganja, kolikor imajo materialni vpliv na podjetje, kakor že zahteva zakonodaja EU;

Delničarji

29.  meni, da bi bilo treba spodbujati vključevanje delničarjev v delovanje podjetja, tako da se okrepi njihova vloga, vendar bi morala biti taka udeležba stvar prostovoljne izbire in nikoli obveznost;

30.  kljub temu meni, da je treba razmisliti o ukrepih za spodbujanje dolgoročnih naložb in tudi o zahtevi glede popolne preglednosti glasovanja za vse izposojene delnice, razen za prinosniške delnice; meni, da bi bilo treba znova razmisliti o ravnanju institucionalnih vlagateljev, katerega namen je ustvariti likvidnost in ohraniti dobre bonitetne ocene, saj se s tem spodbuja zgolj kratkoročno lastništvo delnic;

31.  ugotavlja, da direktiva o pravicah delničarjev(2) podpira načelo enakega obravnavanja delničarjev in da imajo zato vsi delničarji (institucionalni ali ne) pravico do enakih informacij od podjetja, ne glede na svoj delež;

32.  poziva Komisijo, naj pripravi sorazmerne predloge za evropske smernice o tem, katere vrste podatkov se objavijo za delničarje v letnih poročilih podjetij; meni, da morajo biti ti podatki visokokakovostni in informativni;

33.  ugotavlja, da je na trgu zelo malo dolgoročnih naložb, in Komisijo poziva, naj pregleda vso ustrezno zakonodajo in oceni, ali so določeni predpisi prispevali k pretiranemu številu kratkoročnih; še posebej pozdravlja predlog Komisije, da se iz direktive o preglednosti črta zahteva po trimesečnem poročanju, ki le malo prispeva k obveščenosti delničarjev in preprosto ustvarja priložnosti za kratkoročno trgovanje;

34.  pozdravlja razvoj upraviteljskega kodeksa za institucionalne vlagatelje iz celotne Evropske unije; meni, da bi bilo mogoče evropski upraviteljski kodeks razviti z opiranjem na že obstoječe modele in v sodelovanju z nacionalnimi organi;

35.  poudarja, da imajo institucionalni vlagatelji temeljno dolžnost, da zaščitijo svoj vložek, ter da je njihova naloga, da nadzorujejo upravitelja premoženja, ki so ga imenovali, in sicer kar zadeva strategijo, stroške, trgovanje in stopnjo, do katere se upravitelj premoženja vključuje v dejavnosti podjetja, v katero se vlaga, ter morajo zato zahtevati ustrezno preglednost pri opravljanju fiduciarnih obveznosti;

36.  v zvezi s tem meni, da bi morali biti institucionalni vlagatelji svobodni pri določanju ustreznih spodbud v profesionalnem razmerju do upraviteljev njihovega premoženja;

37.  ugotavlja, da bi bilo treba razkriti vsa navzkrižja interesov, tudi morebitna, in da so v zvezi s tem potrebni ukrepi na ravni EU;

38.  poziva Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah delničarjev ter v ta namen preuči, kako bi lahko še okrepili udeležbo delničarjev; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija z oceno učinka analizirati vlogo elektronskega glasovanja na generalnih skupščinah podjetij, ki kotirajo na borzi, da se spodbudi sodelovanje delničarjev, zlasti čezmejnih;

39.  ponovno opozarja Komisijo, da je treba jasno opredeliti „sodelovanje“, saj pomanjkanje enotnih pravil predstavlja glavno oviro za sodelovanje delničarjev;

40.  meni, da imajo svetovalci zastopniških podjetij zelo pomembno vlogo, vendar so lahko njihove dejavnosti pogosto predmet navzkrižja interesov; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno regulacijo delovanja svetovalcev zastopniških podjetij, posebno pozornost pa naj posveti vprašanjem preglednosti in navzkrižja interesov; meni, da bi bilo treba svetovalcem zastopniških podjetij prepovedati, da nudijo svetovalne storitve za podjetja, v katera se vlaga;

41.  meni, da bi bilo treba podjetjem omogočiti izbiro med režimom imenskih delnic in režimom prinosniških delnic; meni, da bi podjetja, ki se odločijo za imenske delnice, morala imeti pravico, da se seznanijo z istovetnostjo njihovih lastnikov, in da bi bilo treba na ravni EU določiti minimalne uskladitvene zahteve za razkritje materialnih deležev; meni, da to ne bi smelo vplivati na pravico lastnikov prinosniških delnic, da njihova istovetnost ostane skrita;

42.  ugotavlja, da je zaščita manjšinskih delničarjev vprašanje, s katerim se sicer ukvarjajo določbe nacionalnega prava, vendar se lahko z dejavnostjo Unije spodbudi glasovanje po pooblaščencih;

43.  podpira smernice iz izjave evropskega foruma za upravljanje podjetij z dne 10. marca 2011 o poslih s povezanimi strankami za subjekte, ki kotirajo na borzi; spodbuja Komisijo, naj s pomočjo mehanizma mehkega prava, kot je priporočilo, ukrepa na ravni EU;

44.  meni, da bi bilo treba vprašanje shem lastništva delnic za zaposlene reševati na ravni držav članic in s pogajanji med delavci in delodajalci ter da bi moralo biti sodelovanje v taki shemi bi vedno prostovoljno;

Okvir „izpolnjuj ali utemelji“

45.  meni, da je sistem „izpolnjuj ali utemelji“ koristno orodje za upravljanje podjetij; je naklonjen obveznemu spoštovanju kodeksa ravnanja, ki ga izbere podjetje; meni, da je treba vsako odstopanje od kodeksa ravnanja obrazložiti na razumljiv način ter da je treba poleg tega opisati in obrazložiti tudi alternativni ukrep upravljanja podjetja, ki je bil sprejet;

46.  poudarja, da je treba namesto zavezujočih evropskih pravil o upravljanju podjetij doseči boljše delovanje obstoječih pravil in priporočil o upravljanju ter njihovo doslednejše izvajanje;

47.  meni, da lahko kodeksi ravnanja spodbudijo spremembe v vedenju in da prožnost, ki jo kodeksi zagotavljajo, omogoča inovacije, ki lahko črpajo iz najboljših praks po vsej EU; meni, da bi se lahko upravljanje podjetij v EU izboljšalo z izmenjavo najboljših praks;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 16..
(2) Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov