Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2010 (11501/2/2011), ki ga je objavila Evropska služba za zunanje delovanje 26. septembra 2011,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 12. decembra 2011 o človekovih pravicah in demokraciji v središču zunanjega delovanja – za učinkovitejši pristop (COM(2011)0886),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju na podlagi veroizpovedi ali prepričanja, kot so bili sprejeti na 3069. zasedanju Sveta za zunanje zadeve v Bruslju dne 21. februarja 2011,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2010 o trinajstem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2010 o revizijski konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je potekala v Kampali v Ugandi(3), resolucij in izjav, sprejetih na revizijski konferenci v Kampali od 31. maja do 11. junija 2011, in zavez, ki jih je sprejela EU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o podpori EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/168/SZVP z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču(5) in revidiranega akcijskega načrta,

–  ob upoštevanju izjave Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, dejavnosti posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN v zvezi s položajem zagovornikov človekovih pravic ter smernic EU zanje in svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o ukrepih EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(7),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic ter smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih in mnogih prejšnjih resolucij Parlamenta o teh vprašanjih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti podjetij v mednarodnih trgovinskih sporazumih(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zunanji razsežnosti socialne politike, spodbujanju standardov s področja dela in socialnih standardov ter družbeni odgovornosti evropskih podjetij(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(10),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju, in njegovih poznejših revizij iz februarja 2005 in junija 2010,

–  ob upoštevanju vseh svojih resolucij o nujnih primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju resolucije 66/167 Generalne skupščine Združenih narodov o boju proti netolerantnosti, negativnim stereotipom ter stigmatizaciji, diskriminaciji in pozivanju k nasilju ter nasilju nad osebami na podlagi vere ali prepričanja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o evropski sosedski politiki, sprejetih na 3101. zasedanju dne 20. junija 2011,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2011 o Tibetu, zlasti samosežigih redovnic in menihov(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o pristojnosti zakonodajnega pooblastila(12),

–  ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi delegiranih aktov v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, priložene zakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o skupnem besedilu, ki ga je odobril Spravni odbor, o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1934/2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom(13),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Evropski ustanovi za demokracijo, ki so bili sprejeti 1. decembra 2011 na 3130. zasedanju Sveta, in izjave o ustanovitvi Evropske ustanove za demokracijo, o kateri se je COREPER dogovoril 15. decembra 2011,

–  ob upoštevanju členov 3 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2009 in politiki EU na tem področju(16),

–  ob upoštevanju konvencije o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki jo je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel dne 7. aprila 2011,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 65/208 z dne 21. decembra 2010 o zunajsodnih, naglih in samovoljnih usmrtitvah,

–  ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine Združenih narodov 46/121, 47/134 in 49/179 o človekovih pravicah in skrajni revščini, 47/196 o razglasitvi mednarodnega dneva boja proti revščini ter 50/107 o razglasitvi mednarodnega leta boja proti revščini in razglasitvi prvega desetletja Združenih narodov boja proti revščini,

–  ob upoštevanju dokumentov Ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov E/CN.4/Sub.2/1996/13, E/CN4/1987/NGO/2, E/CN4/1987/SR.29 in E/CN.4/1990/15 o človekovih pravicah in skrajni revščini, E/CN.4/1996/25 o pravici do razvoja ter resolucije pododbora Združenih narodov za preprečevanje diskriminacije in varstvo manjšin 1996/25 o uresničevanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov o skrajni revščini in človekovih pravicah (A/66/265), v katerem so analizirani zakoni, predpisi in prakse, ki omejujejo ravnanje oseb, ki živijo v revščini, v javnosti,

–  ob upoštevanju resolucije 17(13) Sveta ZN za človekove pravice z dne 17. junija 2011 o skrajni revščini in človekovih pravicah ter vseh drugih ustreznih resolucij Sveta za človekove pravice,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (COM(2011)0637),

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325, 1820, 1888, 1889 in 1960 o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 65/276 z dne 3. maja 2011 o sodelovanju Evropske unije pri delu Združenih narodov,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. decembra 2011 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje (COM(2011)0842),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. decembra 2011 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (COM(2011)0844),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike(17),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. marca 2011 o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja (COM(2011)0200),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14“ (COM(2011)0681) in študije pravnega okvira na področju človekovih pravic in okolja, ki se uporablja za evropska podjetja, ki poslujejo zunaj Evropske unije, ki jo je izvedla Univerza v Edinburghu oktobra 2010,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(18),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. februarja 2012 o dosledni politiki do režimov, proti katerim veljajo omejevalni ukrepi EU, ko njihovi voditelji izvršujejo svoje osebne in gospodarske interese znotraj meja EU(19),

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca ZN (A/HRC/17/27) z dne 16. maja 2011 o spodbujanju in varovanju pravice do svobode mnenja in izražanja, ki poudarja veljavnost mednarodnih norm in standardov na področju človekovih pravic v zvezi s svobodo mnenja in izražanja za splet kot komunikacijski medij,

–  ob upoštevanju letnega poročila posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov o nasilju nad otroki z dne 13. januarja 2012, ki potrjuje normativno podlago pravice otrok do življenja brez nasilja ter poziva k univerzalni ratifikaciji izbirnih protokolov h Konvenciji o otrokovih pravicah in k sprejetju nacionalne zakonodaje o prepovedi vseh oblik nasilja nad otroki,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o razvoju skupne varnostne in obrambne politike po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe(20),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in vseh ustreznih mednarodnih instrumentov za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju vseh konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah in njihovih izbirnih protokolov(21),

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o pravicah avtohtonih prebivalcev,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in potekajočih pogajanj o pristopu EU k tej konvenciji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 48 in 119(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0086/2012),

A.   ker zunanje delovanje Unije v skladu z ustanovnimi pogodbami temelji na načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva in pravic manjšin, načelih enakosti in solidarnosti ter na spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;

B.  ker sta pravičnost in pravna država stebra trajnega miru, saj zagotavljata človekove pravice in temeljne svoboščine; ker Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča odločilno prispeva k spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava ter k boju proti nekaznovanju;

C.  ker so demokracija, pravna država, pravica in odgovornost najboljše jamstvo za človekove pravice, temeljne svoboščine, strpnost in enakost;

D.  ker je svoboda misli, vesti in veroizpovedi bistvo Evropske unije, kar bi se moralo vztrajno odražati v njenem zunanjem delovanju;

E.  ker so človekove pravice in razvoj povezani; ker so človekove pravice bistvene za doseganje in ohranjanje razvojnih ciljev tisočletja;

F.  ker so svoboda vesti, veroizpovedi, mnenja in izražanja brez grožnje kazni s strani države temeljne univerzalne pravice;

G.  ker so zagovorniki človekovih pravic ključni akterji pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic ter utrjevanju demokracije;

H.  ker so nevladne organizacije bistvene za razvoj in uspeh demokratičnih družb ter spodbujanje medsebojnega razumevanja in strpnosti;

I.  ker svobodo veroizpovedi ali prepričanja v mnogih delih sveta še naprej ogrožajo vladne in družbene omejitve, kar prinaša diskriminacijo, nestrpnost in nasilje nad posamezniki in verskimi skupnostmi, vključno s predstavniki verskih manjšin;

J.  ker se je treba učiti iz preteklih neuspehov Evropske unije, da bi preoblikovala svoje zunanje delovanje, hkrati pa postavila človekove pravice in demokracijo v središče svojih politik ter spodbujala tranzicijo v državah z avtoritarnimi režimi in dejansko podporo tem režimom, zlasti kadar so pomisleki o stabilnosti in varnosti okrnili načelno politiko spodbujanja demokracije in človekovih pravic; ker ti neuspehi kažejo na to, da je treba znova opredeliti obstoječe instrumente EU na tem področju in uvesti nova orodja, kot je Evropska ustanova za demokracijo – strokovno, proaktivno, preprosto strukturirano in zato stroškovno učinkovito in odzivno orodje, ki je učinkovito tudi pri odločanju in neodvisno od EU ter zmožno izkoriščati poglobljeno znanje in poznavanje lokalnih razmer v prizadetih državah z neposrednim sodelovanjem z lokalnimi partnerji ter povezavami med evropskimi in lokalnimi partnerji, pri čemer se neposredno uporabljajo ali znova dodelijo sredstva EU, sredstva držav članic in druga sredstva, da bi podprli zmogljivost civilne družbe za demokratično opozicijo in politične akterje, ki si prizadevajo za demokratične spremembe v nedemokratičnih državah in državah v tranziciji na obojestransko varen in po potrebi zavrnljiv način;

K.  ker so svobodne in poštene volitve le prvi korak k demokraciji, ki je dolgoročen proces, temelječ na spoštovanju človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja;

L.  ker je izvrševanje klavzul o človekovih pravicah in pogojevanje na podlagi človekovih pravic v partnerskih sporazumih med EU in tretjimi državami o razvojni pomoči EU še vedno nezadovoljivo;

M.  ker smo leta 2010 obeležili deseto obletnico resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti; ker so vendarle potrebna dodatna prizadevanja za njeno izvajanje v EU in po svetu;

N.  ker lahko različne države članice delijo edinstvene izkušnje s premagovanjem avtoritarnih režimov v lastni preteklosti in ker bi bilo treba te izkušnje s tranzicijo bolje izkoristiti v odnosih Unije s partnerskimi državami, da bi okrepili demokracijo in človekove pravice;

O.  ker je letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu v letu 2010 splošni pregled politike EU na tem področju;

P.  ker je namen te resolucije, da pregleda, oceni in, kadar je to ustrezno, poda konstruktivno kritiko dejavnosti Komisije, Sveta, visoke predstavnice in Evropske službe za zunanje delovanje ter splošnih dejavnosti Parlamenta v zvezi s človekovimi pravicami, da bi temeljito pregledali delovanje EU in prispevali k pregledu politike Unije na tem področju;

Splošne točke

1.  poudarja, da je Evropska unija lahko verodostojen akter v zunanjih odnosih le, če bo delovala dosledno, v skladu z obveznostmi iz Pogodb in pravnega reda Unije, in če se bo izogibala dvojnim merilom pri svoji politiki na področju človekovih pravic in drugih zunanjih politikah, pri notranjih in zunanjih politikah ter v odnosih s tretjimi državami, pri čemer mora ta pristop povezati z izzivom, ki izhaja iz razvoja državnih strateških dokumentov o človekovih pravicah in izvajanja akcijskih načrtov, ki morajo zajemati tudi demokratizacijo, odražati posebnosti vsake države z vidika učinkov in v celoti izkoristiti ustrezne instrumente EU;

2.  poudarja, da je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da državljanske pravice in temeljne svoboščine v času gospodarske krize ne bodo ogrožene ali skrčene;

3.  poudarja tudi, da bi morale biti politike Unije dosledne in zgledne tudi znotraj Evropske unije ter usklajene in v skladu s temeljnimi vrednotami in načeli, da bi imela Unija čim večjo verodostojnost na svetovni ravni in da bi bile njene politike na področju človekovih pravic čim bolj učinkovite; vztraja, da je treba vključiti jasna zagotovila, da se bodo priporočila iz poročila Fave iz leta 2007 o prevozu in nezakonitem pridržanju zapornikov tudi dejansko izvajala, in pozdravlja pobudo za pripravo poročila Parlamenta o nadaljnjem spremljanju; po njegovem mnenju je obžalovanja vredno, da se kljub izrecnemu pozivu Evropskega parlamenta v zgoraj navedenem poročilu več držav članic ni v celoti in odprto soočilo s svojo soodgovornostjo za kršitve človekovih pravic po svetu v okviru programa Združenih držav Amerike za izredne izročitve in skrivna pridržanja ter za povezane kršitve človekovih pravic na lastnih tleh; meni, da to močno in resno ovira prizadevanja EU za spodbujanje človekovih pravic po svetu in položaj moralne avtoritete; poziva institucije EU, naj še naprej pritiskajo na države članice, da bi uvedle temeljite in pregledne preiskave; poudarja, kako pomembno je nadaljevati prizadevanja za iskanje odgovornosti v zvezi z uporabo nezakonitega pridržanja v okviru boja proti terorizmu;

4.  opozarja, da so ekonomske in socialne pravice del človekovih pravic od sprejetja splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948; zato meni, da je za EU bistveno, da pomaga pri njihovem uveljavljanju v manj razvitih državah in državah v razvoju, s katerimi podpisuje mednarodne sporazume, vključno s trgovinskimi sporazumi;

5.  meni, da bi bilo treba z revizijo direktiv o azilu odpraviti zaskrbljenost glede kršitev človekovih pravic in navedb o dvojnih merilih držav članic na tem področju; vztraja, da bi morale države članice predložiti korelacijske tabele v zvezi s ključnimi določbami direktiv, da bo mogoče ustrezno nadzorovati njihovo izvajanje; poudarja, da je težaven poskus razvoja skupne politike priložnost za delo na podlagi najboljše prakse; poudarja vlogo Evropskega urada za podporo azilu; vztraja, da morajo države članice odigrati svojo vlogo pri ponovni naselitvi beguncev, in znova poziva k uvedbi dejanskega skupnega programa EU za ponovno naselitev beguncev;

6.  poziva Združene države, naj spoštujejo svojo obljubo o zaprtju centra za pridržanje v Guantanamu; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za ponovno naselitev neevropskih pripornikov, ki so izpuščeni iz Guantanama in jih ni mogoče vrniti v njihove države, ker jim tam grozi smrt, mučenje ali kruto in nečloveško ravnanje;

7.  poziva EU, države članice in Komisijo, naj nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev reševanja migrantov, ki poskušajo priti v Unijo, na morju ter zagotovijo usklajevanje in sodelovanje med državami članicami in pristojnimi organi, da bi preprečili brodolome in smrt stotin žensk, otrok in moških na morju;

8.  spodbuja k pogajanjem o pristopu EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

9.  pozdravlja razvoj strateških dokumentov držav o človekovih pravicah in poudarja, da bi morali v njih obravnavati tudi proces demokratizacije; zahteva čimprejšnje izvajanje teh dokumentov v okviru akcijskih načrtov, ki bodo te strategije dopolnjevali na podlagi široko zasnovanega procesa posvetovanja z lokalnimi in mednarodnimi organizacijami civilne družbe in analiz razmer in potreb v vsaki državi ter z uporabo vseh ustreznih instrumentov EU; vztraja, da je treba te strateške dokumente držav uporabljati kot referenčne dokumente, ki morajo biti vključeni v vse politike in ustrezne zunanje finančne instrumente; znova zahteva, naj se strateški dokumenti držav dajo na razpolago Parlamentu; poudarja, da sta potrebna doslednost in izogibanje dvojnim merilom;

10.  poudarja, da ima civilna družba ključno vlogo pri varovanju in spodbujanju demokracije in človekovih pravic; poziva, naj se v delegacijah EU zaključi imenovanje oseb za stik s civilno družbo in z zagovorniki človekovih pravic; poudarja, da bi morali stiki EU s civilno družbo temeljiti na resničnem partnerstvu, vključno s sistematičnim, pravočasnim in rednim dialogom na enakopravni osnovi, ki mora zagotavljati aktivno sodelovanje akterjev civilne družbe v procesu dobrega upravljanja; poudarja, da je treba informacije, zbrane v tem okviru, primerno uporabiti, vendar tudi zaščititi s politikami EU, zlasti s klavzulami o demokraciji in človekovih pravicah; vztraja, da je treba izboljšati izmenjavo informacij med različnimi akterji, ki sodelujejo pri varstvu človekovih pravic po svetu, da bi jim omogočili boljše poznavanje izvedenih dejavnosti in ukrepov, zlasti v zvezi s posameznimi primeri ter težavami, do katerih prihaja; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizem civilne družbe za spremljanje, da bi zagotovili sistematično vključenost civilne družbe v izvajanje sporazumov in programov; istočasno pozdravlja pobude, kot je forum civilne družbe vzhodnega partnerstva, in poziva institucije EU, naj prevzamejo več priporočil in izjav, ki so se izoblikovale med forumom Evropskega parlamenta in civilne družbe v Bruslju leta 2009, v Berlinu leta 2010 in v Poznanu leta 2011;

11.  obžaluje, da nekatere partnerske države EU začenjajo politična in neutemeljena sojenja proti posameznikom, s čimer kršijo človekove pravice in temeljne norme pravne države; je resno zaskrbljen, ker v teh tretjih državah kljub mednarodnim pozivom ne storijo ničesar, da bi zagotovili in spoštovali pravice obsojenih v politično motiviranih procesih;

12.  poudarja, da je omogočanje neposredne udeležbe državljanov v javnem življenju prek njihovega neposrednega udejstvovanja v političnih strankah na nacionalni in evropski ravni bistvena pravica za izražanje lastnega mnenja in demokratična pravica;

13.  poziva EU, naj si dodatno prizadeva, učinkoviteje vključuje človekove pravice in demokracijo v razvojno sodelovanje ter zagotovi, da njeni razvojni programi prispevajo k temu, da partnerske države izpolnjujejo mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic; poziva tudi k vključevanju človekovih pravic in demokracije v programe povezovanja pomoči, sanacije in razvoja, saj so bistvenega pomena v procesu prehoda iz izrednih humanitarnih razmer v razvoj;

14.  pozdravlja poseben pomen, ki ga imajo človekove pravice, demokracija in pravna država v sporočilu o povečevanju učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe (COM(2011)0637), in poudarja, da so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, dobro upravljanje, mir in varnost osnovni pogoji za razvoj, zmanjšanje revščine in uresničitev razvojnih ciljev tisočletja, ki so v sinergičnem odnosu in se medsebojno krepijo; ponovno poudarja pomen razvojne politike, ki je usmerjena v spoštovanje človekovih pravic, in poziva EU, naj v svojih razvojnih programih določi specifične, izmerljive, dosegljive in časovno opredeljene cilje za človekove pravice in demokracijo; poziva EU, naj razvojno pomoč osredotoči na krepitev vzpostavljanja institucij in razvoja civilne družbe držav prejemnic, saj so to bistvene prvine za dobro upravljanje ter zagotavljanje prevzemanja odgovornosti in lastne odgovornosti za procese razvoja; poziva k okrepitvi klavzul o človekovih pravicah in pogojenosti v programih, ki jih podpira EU; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj poiščeta nove načine za zagotavljanje boljših povezav med dialogi o človekovih pravicah s partnerskimi državami in razvojnim sodelovanjem;

15.  poudarja, da bi morala EU zagotoviti, da se bodo njeni ukrepi na področju razvojne politike, vzpostavljanja miru, preprečevanja konfliktov in mednarodne varnosti medsebojno krepili; v zvezi s tem poudarja potrebo po oblikovanju ustreznih strategij za države v nestabilnih razmerah;

16.  poudarja, da sta skrajna revščina in pomanjkanje človekovih pravic povezana ter da je treba razviti vrsto načel o uporabi standardov in meril v zvezi s človekovimi pravicami v okviru boja proti skrajni revščini;

17.  ponavlja, da 70 % revnega prebivalstva na svetu živi na podeželju, njihovo preživetje in blaginja pa sta neposredno odvisna od naravnih virov, in da je revno prebivalstvo v mestih tudi odvisno od teh virov; poziva EU, naj zaščiti dostop prebivalstva do naravnih in življenjsko pomembnih virov svojih držav, dostop do zemlje in zanesljivo preskrbo s hrano kot temeljno pravico; obžaluje, da znatno število ljudi nima temeljnih dobrin, kot je voda; opozarja na pravice, določene v paktu Združenih narodov o socialni odgovornosti, kot so pravica do ustrezne prehrane, minimalnih socialnih standardov, izobraževanja, zdravstvenega varstva, pravičnih in ugodnih delovnih pogojev ter sodelovanja v kulturnem življenju, ki bi jih bilo treba obravnavati enako;

Letno poročilo EU za leto 2010

18.  poudarja pomen letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji za analizo in oceno politike EU na tem področju; z obžalovanjem ugotavlja, da prvič, odkar obstaja predstavitev letnih poročil o človekovih pravicah v svetu, visoka predstavnica/podpredsednica Komisije in/ali Evropska služba za zunanje delovanje letos nista predstavili poročila na plenarnem zasedanju, in odločno poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj v prihodnje tovrstna poročila Parlamentu pravočasno predstavi;

19.  obžaluje, da je letno poročilo predvsem opisno in je preveč osredotočeno na enkratne ukrepe; znova zahteva bolj sistematičen pristop, vključno z uporabo kazalnikov in meril uspešnosti za posamezne države, in zahteva, da se uspešnost pri doseganju ciljev analizira v letnem poročilu, da bi lahko uspešnost utemeljeno ocenili;

20.  pozdravlja dejstvo, da je v letnem poročilu obsežno poglavje namenjeno nasilju nad ženskami in otrokovim pravicam; v tem okviru opozarja na težave, kot so prisilni splav in splav zaradi neželenega spola otroka, prisilna sterilizacija in pohabljanje ženskih spolnih organov; se zaveda, da se prednostno pozornost namenja podpornim prizadevanjem za odpravo smrtne kazni po vsem svetu in vprašanjem reform pravosodja; podpira praktično osredotočenost visoke predstavnice/podpredsednice na delovanje EU v mednarodnih forumih;

21.  ugotavlja, da letno poročilo ne vključuje posebnega poglavja o razvoju; poudarja, zlasti po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in glede na trenutno celostno strategijo o človekovih pravicah, da bi bilo treba v letnem poročilu eno tematsko poglavje nameniti človekovim pravicam in razvoju;

22.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj se pri pripravi prihodnjih letnih poročil dejavno, sistematično in na pregleden način posvetuje s Parlamentom, pravočasno in celovito pa z nevladnimi organizacijami na področju človekovih pravic, pri čemer naj javno povabi vse zainteresirane organizacije k sodelovanju in spodbuja uporabo socialnih omrežij in medijev, da bi se posvetovala s kar največ organizacijami; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj se tudi sistematično posvetuje s Parlamentom ter poroča o tem, kako so bile upoštevane resolucije Parlamenta; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj bolj redno posreduje informacije o poteku priprave prihodnjih letnih poročil, kadarkoli Parlament to zahteva;

Vključevanje

23.  je seznanjen z izjavo visoke predstavnice/podpredsednice v Parlamentu dne 13. decembra 2011 o nadaljnjih ukrepih v zvezi z dolgotrajno zahtevo Parlamenta po uvedbi položaja posebnega predstavnika EU za človekove pravice; zahteva, da bi moral imeti posebni predstavnik EU, če se ta funkcija vzpostavi, medsektorske pristojnosti, ki mu bodo omogočale izvajanje kohezijske politike, usmerjene k vključevanju človekovih pravic v vse politike EU; kljub temu svari pred vsemi poskusi, da bi z uvedbo takšnega posebnega predstavnika politiko na področju človekovih pravic izolirali od splošnih zunanjepolitičnih strategij;

24.  meni, da je ključno, da mednarodni sporazumi, zlasti na področju trgovine, energije, ponovnega sprejema, varnosti in tehničnega sodelovanja niso v nasprotju s temeljnimi načeli EU, vključenimi v člen 21 Pogodbe o Evropski uniji; predlaga, naj se pred začetkom pogajanj o takšnih sporazumih kot tudi v fazi pogajanj izvajajo ocene učinka na človekove pravice s primerjalnimi merili uspešnosti, čemur naj sledijo redna poročila o napredku, ki naj vključujejo ocene institucij in služb EU, ki so odgovorne za izvajanje, ter ocene lokalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe, ki so del institucionaliziranih mehanizmov civilne družbe za spremljanje; v zvezi s tem vztraja pri polni uporabi člena 218 Pogodbe o Evropski uniji, v skladu s katerim mora Komisija Parlament in Svet obveščati v vseh fazah pogajanj o mednarodnih sporazumih s tretjimi državami; zaradi tega meni, da je zelo pomembno, da se institucijam EU zagotovi visoko kvalificirano in neodvisno strokovno znanje o razmerah na področju človekovih pravic in demokracije v posameznih državah;

25.  priporoča, da se za preseganje splošnih idej o vključevanju vprašanj človekovih pravic izdela sveženj praktičnih ukrepov, ki mora biti zavezujoč za vse uradnike EU, ki delujejo na zunanjepolitičnem področju, in za vse osebje držav članic, ki sodeluje pri operativnih ukrepih agencij EU, vključno z agencijo FRONTEX, ter strokovnjake, ki jih je EU pooblastila in jih financira da bi upoštevali mednarodne norme in standarde; poudarja, da mora biti usposabljanje na področju človekovih pravic obvezno za vse zaposlene v Evropski službi za zunanje delovanje in v ustreznih delih Komisije; priporoča, da se naloge v zvezi z vključevanjem vstavijo v opis nalog uradnikov v okviru letne ocene dela zaposlenih;

26.  priporoča tudi, naj EU vsakič, ko partnerska država, s katero je bil sklenjen mednarodni sporazum, kot je sporazum o partnerstvu in sodelovanju, hudo krši človekove pravice, pogumneje ukrepa in izvede ustrezne sankcije, kot je določeno v klavzulah o človekovih pravicah v sporazumu, vključno z morebitno začasno prekinitvijo izvajanja sporazuma;

27.  poudarja, da je treba pripraviti ustrezne programe za nadaljnje delo na podlagi poročil misij EU za opazovanje volitev v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom, pri čemer morajo biti ti programi za nadaljnje delo povezani tudi z morebitnimi razvojnimi programi;

28.  poudarja, da mora vključevanje mednarodnega pravosodja sistematično vključevati vprašanje boja proti nekaznovanju in načelo dopolnjevanja v širšem kontekstu trgovine, razvoja in pomoči pri vzpostavljanju pravne države; poudarja, da morajo biti osrednja skrb rehabilitacija in ponovno vključevanje žrtev v družbo in prizadete skupnosti, posebno pozornost pa je treba namenjati ranljivim skupinam, vključno z ženskami, otroki, mladimi in invalidi; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti ustavne strukture, ki vključujejo učinkovit pravni sistem, delitev oblasti ter priznano in neodvisno sodstvo, da bi okrepili spodbujanje človekovih pravic v katerikoli državi; priporoča, naj se Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča doda v nabor mednarodnih pogodb o dobrem upravljanju in pravni državi, ki jih morajo ratificirati tretje države, ki so vključene v splošni sistem preferencialov (GSP+); priporoča dosledno vključevanje klavzul o Mednarodnem kazenskem sodišču v klavzule o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih EU s tretjimi državami, pri čemer je treba upoštevati, da so te klavzule bistvene prvine sporazumov, poudarek pa je na strateških partnerstvih in državah, zajetih v evropski sosedski politiki;

Delovanje EU v okviru Združenih narodov

29.  pozdravlja sprejetje resolucije št. 65/276 Generalne skupščine ZN o sodelovanju EU pri delu ZN kot skromen začetek odločnejših prizadevanj za krepitev vloge EU v organizaciji; poudarja, da enotno nastopanje ne sme biti doseženo na račun pomislekov glede človekovih pravic, in nasprotno meni, da mora EU zdaj odločno vztrajati pri uveljavljanju svojih pravic in izkoristiti svoj okrepljen položaj za izvajanje ambiciozne strategije na področju človekovih pravic in spodbujanja demokracije;

30.  znova poziva Svet, naj pooblasti visoko predstavnico/podpredsednico za pripravo smernic za redna posvetovanja med veleposlaniki držav članic in veleposlaniki EU, zlasti med tistimi, ki delujejo na večstranski ravni v krajih, kot sta Ženeva in New York, da bo lahko EU uspešno izvajala svoj program glede ZN ter si prizadevala za spodbujanje in varovanje človekovih pravic;

31.  pozdravlja konstruktivno vlogo EU pri reformi Sveta za človekove pravice, zlasti njeno popolno podporo neodvisnosti Urada visokega komisarja za človekove pravice ter njeno zagovarjanje pomena posebnih postopkov, državnih mandatov in nedeljivosti vseh človekovih pravic; priporoča, naj EU in njene države članice jasno nasprotujejo praksi regionalnih skupin, ki se pri volitvah v Svet za človekove pravice sklicujejo na „neproblematično preteklost“; pozdravlja zaključek prvega cikla splošnega rednega pregleda in priporoča, naj države članice EU postavijo zgled, pri čemer naj izhajajo iz prispevkov prvega kroga, ki je sledil posvetovanjem na nacionalni ravni; podpira vključevanje nadaljnjega ukrepanja v zvezi s splošnim rednim pregledom v agendo dialogov o človekovih pravicah med EU in tretjimi državami ter v strateške dokumente držav;

32.  poudarja, da mora EU, če želi pridobiti soglasje za več svojih predlogov v Svetu za človekove pravice, čim prej izboljšati svojo zmožnost osveščanja drugih, tudi s prizadevanji visoke predstavnice/podpredsednice za zbiranje podpore v prestolnicah tretjih držav, da bi bile te naklonjene stališčem EU; pozdravlja bolj strateški srednjeročni pristop delovne skupine za človekove pravice v okviru Sveta pri pripravi na zasedanja Sveta za človekove pravice;

Politika EU o Mednarodnem kazenskem sodišču (MKS) in boju proti nekaznovanju

33.  pozdravlja posodobitev politike EU o Mednarodnem kazenskem sodišču z dne 12. julija 2011; ugotavlja, da Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča uvaja mehanizem „rešitve v skrajni sili“ za sojenje posameznikom, odgovornim za zločine proti človeštvu, genocid, vojne zločine in kaznivo dejanje agresije, kot določa načelo dopolnjevanja, zapisano v Rimskem statutu; priznava prizadevanja Komisije za vzpostavitev „dopolnilnega instrumenta EU“, usmerjenega k podpori razvoju državnih zmogljivosti in ustvarjanju politične volje za preiskovanje in pregon domnevnih mednarodnih kaznivih dejanj, ter poudarja pomen poglobljenih posvetovanj z državami članicami, Parlamentom in organizacijami civilne družbe glede dokončnega izoblikovanja instrumenta; pozdravlja prizadevanja civilne družbe v državah članicah za podporo prizadevanjem za dopolnjevanje v državah, v katerih je prišlo do kaznivih dejanj po mednarodnem pravu in hudih kršitev človekovih pravic, ter poziva k nadaljevanju teh prizadevanj; spodbuja EU in države članice, naj sprejmejo niz notranjih smernic glede kodeksa ravnanja v primeru stikov z osebami, ki jih išče Mednarodno kazensko sodišče; poziva vse države članice (zlasti Republiko Ciper, Češko republiko, Madžarsko, Italijo, Luksemburg in Portugalsko), naj sprejmejo nacionalno zakonodajo o sodelovanju s Sodiščem ter z Mednarodnim kazenskim sodiščem sklenejo okvirne sporazume, da bi tako olajšale sodelovanje in zlasti zagotovile izvajanje nalogov za prijetje in drugih zahtev Sodišča;

34.  pozdravlja sprejetje sprememb Rimskega statuta, povezanih s kaznivim dejanjem agresije in določenimi vojnimi zločini, na revizijski konferenci v Kampali in poziva vse države članice, naj čimprej ratificirajo te vsebinske spremembe in jih vključijo v nacionalne kazenske sisteme; v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, naj z namenom varovanja in krepitve univerzalnosti Rimskega statuta uporabita svojo mednarodno avtoriteto za mednarodno dogovorjeno opredelitev elementov kaznivega dejanja agresije, ki krši mednarodno pravo; pozdravlja izjave EU, zlasti o tem, da je boj proti nekaznovanju ključna vrednota, ki jo moramo deliti s partnerji pri sklepanju sporazumov, in poziva k doslednemu upoštevanju teh izjav;

35.  priporoča, naj EU sistematično vključuje klavzule Mednarodnega kazenskega sodišča v sporazume s tretjimi državami in spodbuja spoštovanje Mednarodnega kazenskega sodišča, sodelovanje z njim in pomoč temu sodišču v okviru sporazuma iz Cotonouja ter v dialogih EU z regionalnimi organizacijami, kot so Afriška unija, Arabska liga, Organizacija ameriških držav in OVSE, ter tretjimi državami;

36.  pozdravlja finančno in logistično podporo EU in držav članic Mednarodnemu kazenskemu sodišču ter priporoča nadaljnje zagotavljanje podpore; izraža globoko zaskrbljenost zaradi izidov razprav o proračunu na zasedanju skupščine držav pogodbenic decembra 2011, zaradi katerih bi lahko Sodišče prejelo premalo finančnih sredstev, kar bi ogrozilo njegovo zmožnost izvajanja pravičnih postopkov in odzivanja na nove razmere; poziva EU in države članice, naj delovanje Sodišča primerno podprejo in prevzamejo tudi proaktivno vlogo pri predaji obtožencev;

Politike EU za podporo demokratizaciji

37.  vztraja, da so cilji na področjih razvoja, demokracije, človekovih pravic, dobrega upravljanja in varnosti medsebojno prepleteni; ponavlja, da mora po njegovem mnenju vse zunanje delovanje EU povezovati politični vidik, ki podpira pluralizem, demokracijo ter spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države, in razvojni vidik, ki je osredotočen na družbeno-gospodarski napredek, vključno z izkoreninjenjem revščine, bojem proti neenakosti in osnovno potrebo po hrani, na podlagi trajnostnega razvoja; v zvezi s tem dodaja, da morajo programi razvojne pomoči EU vključevati konkretne in bistvene reforme, da se zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, preglednost, enakost med spoloma in boj proti korupciji v državah prejemnicah; poleg tega ugotavlja, da je treba uveljavljati strožje pogoje in začasno prekiniti izvajanje pomoči v državah prejemnicah, ki očitno ne spoštujejo človekovih pravic in svoboščin ter ne sprejemajo zakonodaje v skladu z mednarodnimi obveznostmi;

38.  meni, da bi moral biti pristop na podlagi uspešnosti „več za več“ vodilno načelo v odnosih EU z vsemi tretjimi državami, da bi morala EU partnerskim državam napredni status podeliti le, če upoštevajo jasne zahteve glede človekovih pravic in demokracije, in da bi ga morala brez omahovanja zamrzniti, če država teh zahtev ne izpolnjuje več; meni, da je treba o tem resno razmisliti v nadaljnjih pogajanjih z Rusijo o novem naprednem partnerskem sporazumu;

39.  poziva k sistematični podpori svobodnih in pošteno novoizvoljenih parlamentov, predvsem v državah, ki so v procesu tranzicije ali v katere je EU napotila misije za spremljanje volitev; meni, da bi bilo treba tako podporo financirati v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter geografskih instrumentov;

40.  pozdravlja načrte za vzpostavitev Evropske ustanove za demokracijo, kot je opredeljeno v skupnem sporočilu visoke predstavnice/podpredsednice in Komisije ter v sklepih Sveta s 3101. in 3130. zasedanja, na podlagi katerih se je COREPER 15. decembra 2011 dogovoril o izjavi o ustanovitvi Evropske ustanove za demokracijo, ter prizadevanja delovne skupine za Evropsko ustanovo za demokracijo, ki je bila ustanovljena v okviru Evropske službe za zunanje delovanje v sodelovanju z državami članicami in institucijami EU; poudarja, da je lahko ustanova pod nadzorom Parlamenta prožno in strokovno orodje za podporo akterjem, ki si prizadevajo za demokratične spremembe v nedemokratičnih državah in državah v tranziciji; poziva Svet, naj zagotovi, da bo vsako tako orodje med drugimi njegovimi ukrepi dopolnjevalo dejavnosti obstoječih instrumentov, zlasti evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, ne da bi pri tem ustvarilo nepotrebne birokratske strukture; poudarja, da mora EU resnično zagotoviti dodatna sredstva za proračun Evropske ustanove za demokracijo, pri čemer jih mora zagotoviti v skladu s finančnimi predpisi in upoštevati pravico proračunskega organa, da spremlja in nadzoruje;

Podpora volitvam

41.  poudarja pomen procesa politične podpore, ki ni osredotočen le na obdobje neposredno pred volitvami in po njih, ampak temelji na stalnosti; pozdravlja osredotočenost visoke predstavnice/podpredsednice na „globoko demokracijo“, ki povezuje demokratične procese s človekovimi pravicami, svobodo izražanja in združevanja, svobodo veroizpovedi in prepričanja, pravno državo in dobrim upravljanjem; poudarja, da je treba v tem okviru tudi pravici do verske svobode nameniti ustrezno pomembno mesto; poudarja, da je ta pravica splošno priznana kot ena najbolj temeljnih človekovih pravic;

42.  znova poudarja, da je treba prednostne države za misije za spremljanje volitev izbirati na podlagi dejanskega učinka, ki bi ga misija lahko imela na spodbujanje resnične dolgoročne demokratizacije;

43.  poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razvijejo politično strategijo v zvezi z vsako misijo EU za spremljanje volitev, ki ji mora dve leti po zaključku misije slediti ocena demokratičnega napredka, ki se Parlamentu predloži med letno razpravo o človekovih pravicah z visoko predstavnico/podpredsednico; pozdravlja zavezo visoke predstavnice/podpredsednice, da se bo pri opazovanju volitev osredotočila na sodelovanje žensk in narodnih manjšin ter invalidov v vlogi kandidatov in volivcev(22);

44.  poudarja, da je treba na koncu vsake misije za spremljanje volitev po potrebi v sodelovanju z drugimi mednarodnimi akterji pripraviti realistična in izvedljiva priporočila, ki jih morajo razširjati in spremljati delegacije EU; meni, da bi morale stalne delegacije Evropskega parlamenta in skupne parlamentarne skupščine igrati večjo vlogo pri spremljanju teh priporočil misij in analizi napredka, doseženega na področju človekovih pravic in demokracije; zato podpira spodbujanje trajnega in rednega dialoga s parlamenti teh tretjih držav; poudarja, da je treba izboljšati metodologijo dela delegacij Evropskega parlamenta za opazovanje volitev ter si prizadevati za izboljšanje sposobnosti sodelujočih poslancev Evropskega parlamenta in osebja;

Dialogi in posvetovanja o človekovih pravicah s tretjimi državami

45.  poudarja, da sodelovanje v strukturiranem dialogu o človekovih pravicah, čeprav je dobrodošlo, prepogosto služi kot pretveza za izogibanje tovrstnim razpravam na višjih političnih ravneh, vključno s srečanji na vrhu s partnerskimi državami; poziva vse institucije EU, države članice in njihova veleposlaništva, naj si bolj prizadevajo za vključevanje teh dialogov v vse zunanje delovanje EU v državah; poudarja, da je treba zagotoviti preglednost in resnična predhodna posvetovanja z organizacijami civilne družbe ter poročanje po dialogih z namenom obveščanja o rezultatih;

46.  zato izraža razočaranje, ker pri več dialogih o človekovih pravicah (skupno jih zdaj poteka več kot štirideset) ni napredka, in ugotavlja, da ponekod velja mnenje, da se posvetovanja EU o človekovih pravicah v nekaterih primerih izkoriščajo in so postala proces, namesto da bi bila sredstvo za doseganje merljivih, oprijemljivih rezultatov;

47.  obžaluje, da na podlagi ocen, ki so bile izdelane po dialogih/posvetovanjih, niso bili razviti jasni kazalniki in merila uspešnosti; poziva, naj se cilji opredelijo pred vsakim dialogom ali posvetovanjem ter se ocenijo nemudoma po njegovem zaključku, pri čemer je treba zagotoviti preglednost in sodelovanje čim več zainteresiranih strani; poudarja, da je treba ugotovitve takih ocen upoštevati na srečanjih na vrhu in pri drugih stikih med EU in njenimi partnerji ter da morajo biti podlaga za ukrepe EU in njenih držav članic v drugih dvostranskih in večstranskih odnosih; meni, da je treba še posebej upoštevati te kazalnike, da bi zagotovili učinkovitost klavzul o demokraciji in človekovih pravicah v vseh sporazumih EU ne glede na njihovo naravo;

48.  poudarja pomembnost in nujnost izboljšanja oblik in vsebine teh dialogov v posvetovanju s civilno družbo; znova poudarja, da so lahko dialogi konstruktivni in lahko na terenu resnično učinkujejo le, če jim sledijo konkretni ukrepi ob upoštevanju ciljev EU in smernic EU o dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami ter korektivni ukrepi;

49.  opozarja, da bi morala EU te dialoge uporabljati kot instrument za opozarjanje na posamezne primere kršitev človekovih pravic v tretjih državah, kot so primeri političnih zapornikov in pripornikov, na primer v Vietnamu in na Kitajskem, ki so zaprti zaradi mirnega uveljavljanja osnovnih pravic, kot so svoboda izražanja, zbiranja, združevanja in veroizpovedi; poleg tega poziva EU, naj redno uporablja to možnost in spremlja odzive na posamezne primere, na katere je opozorila, spremlja te primere ter se tesno usklajuje s povezanimi organizacijami na področju človekovih pravic in drugimi državami, ki organizirajo dialoge o človekovih pravicah z zadevno državo;

50.  je razočaran, ker je bilo izvedeno le omejeno število ocen in še te ne redno, čeprav je v smernicah zapisano, da je treba dialoge „po možnosti ocenjevati vsako drugo leto“; močno obžaluje, da Evropski parlament ni bil sistematično vključen v dosedanje ocene, tudi v primeru Rusije in Kitajske; poziva, naj se Evropskemu parlamentu formalno zagotovi dostop do teh ocen, pri čemer je treba zagotoviti največjo možno odprtost in preglednost; opozarja, da je v smernicah zapisano, da „bo pri teh ocenah sodelovala civilna družba“, in meni, da je treba uvesti konkreten mehanizem za izvajanje te zaveze;

51.  je še posebej zaskrbljen zaradi razmer v Maliju po državnem udaru 22. marca 2012 in ker se ta država sooča z „najhujšo humanitarno krizo v zadnjih dvajsetih letih“, in sicer zaradi negotovosti v zvezi s preskrbo s hrano, ki je prizadela približno tri milijone ljudi, in razselitev, ki so jih povzročili konflikti na severu države; poziva Evropsko unijo, naj zagotovi dodatno humanitarno pomoč za spoprijemanje s temi razmerami; meni tudi, da bi si morale Evropska unija in njene države članice prizadevati za mirno končanje konflikta in ta prizadevanja osredotočiti na zaščito prizadetih skupin prebivalstva, ne da bi pri tem prišlo do zunanjega vmešavanja v notranjepolitične zadeve v tej državi;

52.  ponovno poudarja, da bi morale biti pravice žensk pomemben del dialoga o človekovih pravicah, ki ga vodi EU, ter političnega dialoga EU s tretjimi državami, s katerimi so bili podpisani sporazumi o sodelovanju ali pridružitveni sporazumi, v skladu s klavzulami o človekovih pravicah v teh sporazumih, ter da je treba okrepiti udeležbo žensk pri pogajanjih in njihovo dejavno vlogo v mirnih tranzicijah; poziva Komisijo in Svet, naj v primeru kršitve teh določb sprejmeta vse potrebne ukrepe;

53.  obžaluje, da je bil Mihail Hodorkovski kljub pozivom Parlamenta in drugih mednarodnih institucij obsojen v drugem politično in administrativno motiviranem sojenju v Rusiji, ki ni bilo v skladu z načeli poštenega in neodvisnega sodnega sistema, kar je huda kršitev človekovih pravic;

Klavzule o človekovih pravicah in demokraciji

54.  poziva k vključitvi jasnih zavezujočih klavzul o človekovih pravicah in demokraciji v vse pogodbene sporazume s tretjimi državami, tako industrializiranimi državami kot državami v razvoju, vključno s sektorskimi sporazumi, sporazumi o trgovini in sporazumi o tehnični ali finančni pomoči, in to brez izjeme; poziva Komisijo, naj zagotovi strožje izvajanje teh klavzul; znova poudarja, da je treba izdelati enoten seznam meril za opis in ocenjenvanje človekovih pravic in demokracije, ki ga bodo priznale vse institucije EU; meni, da bi lahko bilo izvajanje Evropske konvencije o človekovih pravicah in drugih temeljnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah osrednja prvina merila EU za človekove pravice in demokracijo;

55.  poziva Komisijo, naj brez oklevanja uporabi mehanizem začasne prekinitve izvajanja veljavnih sporazumov, kadar se ponavljajo kršitve standardnih klavzul o človekovih pravicah;

56.  poudarja, da je izvajanje klavzule v obstoječi obliki, kot je zapisana v sporazumih o prosti trgovini, ki naj bi bili v kratkem predloženi Parlamentu, priložnost, da Parlament sam razišče možnosti za določitev meril uspešnosti glede človekovih pravic pred ratifikacijo, da bi dosegli konkreten in preverljiv napredek glede spoštovanja človekovih pravic; ponovno poziva Komisijo k oblikovanju nove „zgledne klavzule“, ki opozarja na mednarodne obveznosti strank, vključuje postopek posvetovanj ter opredeljuje politične in pravne mehanizme, ki naj se uporabijo v primeru zahteve za začasno prekinitev sodelovanja zaradi vztrajnih ali sistemskih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava; meni, da je mehanizem za izvrševanje klavzule o človekovih pravicah in demokraciji, ki ga zahteva Parlament, edini način, da se zagotovi dejansko izvrševanje takih klavzul, in da ga je treba obravnavati kot mehanizem za preprečevanje in opozarjanje, ki je podlaga za dialog med EU in partnersko državo, sledil pa naj bi mu mehanizem za spremljanje; priporoča razvoj jasnega in postopnega sistema sankcij, brez poseganja v morebitno dokončno prekinitev; odločno vztraja pri tem, da mora biti Parlament vključen v proces odločanja Komisije in Sveta v zvezi s tem;

57.  poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito spremljanje izvajanja obveznosti na področju spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic in demokratičnih načel; poziva k uporabi študij učinka glede človekovih pravic in demokracije poleg obstoječih študij učinka glede trajnostnega razvoja ter k upoštevanju ocen in ugotovitev iz teh študij pri pogajanjih in v končnih sporazumih;

58.  predlaga, naj se v študijah in presojah učinkov na področju človekovih pravic uporabljajo objektivni kazalniki in merila;

Trgovina in človekove pravice

59.  poleg poglavij o socialnih in okoljskih vprašanjih pričakuje vključitev celovitega poglavja o človekovih pravicah v vse prihodnje sporazume o prosti trgovini in v okviru pogajanj, ki trenutno potekajo, obžaluje, da so nekatere partnerske države, kot sta Indija in Kanada, temu načelu nasprotovale; poziva k okrepitvi poglavja o trajnostnem razvoju v sporazumih, pri čemer je treba vključiti pritožbeni postopek za socialne partnerje in civilno družbo, vzpostaviti neodvisni organ za reševanje dolgotrajnih sporov in predvideti možnost uporabe mehanizma za reševanje sporov z določbami o globah in začasni odložitvi trgovinskih ugodnosti v primeru hujše kršitve okoljskih in delovnih standardov, ki so podobne določbam v mehanizmih za dostop do trga; poudarja, da bi bilo treba dodatno okrepiti mehanizme spremljanja in izvrševanja splošnega sistema preferencialov; zahteva, da postanejo cilji družbene odgovornosti podjetij zavezujoči za evropska podjetja, ki delujejo v institucionalno šibkih državah;

Evropska sosedska politika

60.  meni, da je „arabska pomlad“ dokaz neustreznosti dosedanjih politik EU za učinkovito podpiranje prebivalstva, ki si močno želi demokracije, spoštovanja temeljnih svoboščin, pravice ter odgovorne in reprezentativne vlade, pa jih v njihovi državi ni; zato pozdravlja skupni sporočili Komisije in visoke predstavnice/podpredsednice o novem odzivu na spremembe v sosedstvu, v katerem je med drugim izražena potreba po ustanovitvi Evropske ustanove za demokracijo, in o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja ter pristop na podlagi skupne zavezanosti in vzajemne odgovornosti glede univerzalnih vrednot človekovih pravic, demokracije in pravne države, odločnejše in na spodbudah temelječe pogojevanje ter razlikovanje med politikami, napredek večstranskega in podregijskega sodelovanja ter načelo nadaljnjega vključevanja civilne družbe; poudarja, da bi arabska pomlad postala paradoks, če bi se odvila v smeri zanikanja temeljnih človekovih pravic žensk, zagovornikov človekovih pravic, verskih manjšin in drugih družbenih skupin v državah arabske pomladi;

61.  meni, da imajo nevladne organizacije v državi in organizirani državljani od začetka arabske pomladi ključno vlogo pri mobilizaciji ljudi in spodbujanju njihovega udejstvovanja v javnem življenju z namenom seznaniti ljudi z njihovimi pravicami ter jim omogočiti, da lahko razumejo in sprejmejo demokracijo; poudarja, da bodo morale prednostne politične naloge prihodnjih reform izhajati iz vključujočih posvetovanj z nevladnimi organizacijami in zagovorniki človekovih pravic v državi;

62.  poudarja, da je treba podpreti tudi demokratična gibanja v vzhodnem sosedstvu; pozdravlja novi pristop k evropski sosedski politiki, ki je usmerjen k zagotavljanju večje podpore partnerjem, ki si prizadevajo za izgradnjo globoke in trajnostne demokracije, podpore vključujočemu gospodarskemu razvoju in krepitvi obeh regionalni razsežnosti evropske sosedske politike;

63.  podpira pristop „več za več“ na podlagi uspešnosti, ki je v skladu z novo vizijo evropske sosedske politike; vztraja, da mora razlikovanje temeljiti na jasno opredeljenih standardih in redno preverjanih merilih uspešnosti, in predlaga, da se merila uspešnosti, ki so določena v skupnih sporočilih, obravnavajo kot cilji, ki pa jih je treba dopolniti z bolj specifičnimi, merljivimi, dosegljivimi in časovno opredeljenimi merili uspešnosti; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj poskrbita za jasno in ustrezno metodologijo za ocenjevanje stopnje spoštovanja in spodbujanja demokracije in človekovih pravicah v državah evropske sosedske politike, naj pripravita redna poročila, ki bodo osnova za dodelitev finančnih sredstev v skladu z načelom „več za več“, ter naj te ocene vključita v letna poročila o napredku; poudarja, da je treba finančna sredstva, ki jih zaradi negativne ocene ni mogoče dodeliti ali prenesti, prerazporediti za druge projekte v partnerskih državah v evropskem sosedstvu na jugu in vzhodu;

64.  poudarja ključni pomen dejavnega sodelovanja in prispevka civilne družbe v procesih upravljanja in družbene preobrazbe ter ob tem prepoznava potrebo po vključevanju predstavnikov žensk in manjšin v take procese; odločno podpira tesnejše sodelovanje s civilno družbo v teh procesih, tako v smislu razširitve sodelovanja kot tudi močnejšega poudarka na vključevanju stališč civilne družbe v oblikovanje politik; v zvezi s tem pozdravlja vse programe EU za usposabljanje mladih strokovnjakov in poenostavitev programov študentskih izmenjav za državljane tretjih držav, saj to učinkovito prispeva k razvoju civilne družbe; poudarja, da je treba zagotoviti neodvisno strukturno in finančno pomoč za civilno družbo; meni, da je treba – podobno kot v proces priprave splošnega rednega pregleda v okviru Sveta ZN za človekove pravice – tudi v pripravo poročil Komisije o napredku v okviru evropske sosedske politike vključiti lokalne in mednarodne akterje civilne družbe, ki naj predložijo svoje lastne ocene kot dodatek tem poročilom; pozdravlja korake k uvedbi mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe in Evropske ustanove za demokracijo ter poziva k dodelitvi znatnih finančnih sredstev zanje v prihodnjem večletnem finančnem okviru; vztraja, da je treba civilni družbi v prihodnje omogočiti, da neposreden prispeva preko institucionaliziranega „mehanizma civilne družbe za spremljanje“;

65.  je resno zaskrbljen, ker štiri partnerske države v evropskem sosedstvu niso podpisale izbirnega protokola h Konvenciji ZN proti mučenju, ker ga enajst držav ni ratificiralo in ker še štirinajst držav ni uvedlo zahtevanih nacionalnih preventivnih ukrepov; poziva EU, naj nujno ukrepa, da bi odpravila to pomanjkljivost;

66.  meni, da je spodbujanje in podpiranje nenasilja odraz mednarodne vrednote, s katero je mogoče primerno zaščititi in spodbujati človekove pravice od znotraj, zlasti ob upoštevanju da nenasilna metodologija prinaša učinkovite rezultate pri preprečevanju sporov in podpiranju demokracije, pravne države in civilne družbe po svetu; predlaga, naj se nenasilju nameni vloga in politična teža v notranjih in zunanjih politikah Evropske unije, pri čemer je treba podpreti tiste pobude, ki lahko prispevajo k ohranjanju in razvoju nenasilnega in miroljubnega aktivizma po vsem svetu, z razširjanjem praktične pomoči v podporo nenasilnim aktivistom in zagovornikom človekovih pravic;

67.  ponovno poziva visoko predstavnico/podpredsednico in države članice EU, naj si prizadevajo za trdno skupno stališče EU glede nadaljnjega ukrepanja po poročilu o misiji za ugotavljanje dejstev o konfliktu v Gazi ter naj javno zahtevajo izvajanje njegovih priporočil in odgovornost za vse kršitve mednarodnega prava ne glede na to, kdo je domnevni storilec, in sicer z izvedbo neodvisnih, nepristranskih in učinkovitih preiskav; meni, da bližnjevzhodni mirovni proces ne more biti uspešen brez odgovornosti in pravice;

Zunanji finančni instrumenti, zlasti evropski instrument za demokracijo in človekove pravice

68.  ugotavlja, da je sicer bilo mogoče slišati odločne politične izjave EU v prid človekovim pravicam, da pa se v fazi načrtovanja programov te izjave o zavezanosti človekovim pravicam v specifičnih instrumentih in sektorskih programih financiranja držav ne omenjajo več; ugotavlja, da so bile žal človekove pravice in demokracija včasih „potisnjene na rob“ v okvir evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, namesto da bi jih vključevali v vse instrumente;

69.  pozdravlja sporočilo Komisije o agendi za spremembe in posebno pozornost, ki jo namenja povezavi med cilji na področjih razvoja, demokracije, človekovih pravic, dobrega upravljanja in varnosti; pozdravlja dejstvo, da imajo zaveze partnerskih držav večji pomen pri določanju kombinacije instrumentov in metod na ravni države; hkrati poudarja, da je treba odpraviti obstoječa dvojna merila in se jim izogibati v prihodnje; pozdravlja vključitev te politike v sporočilo Komisije z naslovom „Prihodnost proračunske podpore EU za tretje države“, ki določa, da bo splošna proračunska podpora zagotovljena le, kadar se bodo partnerske države zavezale, da bodo dosegale mednarodne standarde na področju človekovih pravic in demokracije; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ta politični okvir prevedeta v konkretne, operativne, časovno opredeljene in merljive dejavnosti, ki bodo vključene v različne vidike sodelovanja in jih bo spremljala potrebna krepitev institucionalnih okvirov in upravnih zmogljivosti;

70.  odločno priporoča, naj se v prihodnjih razvojnih instrumentih posebna pozornost nameni tematskim programom, saj obravnavajo zlasti vprašanja človekovih pravic, da bi tako spodbudili povezave med razvojem in človekovimi pravicami, ki se medsebojno krepijo;

71.  ugotavlja, da je treba na podlagi temeljite analize lokalnih razmer oblikovati strateški pristop k povezovanju različnih geografskih in tematskih instrumentov za varstvo in spodbujanje človekovih pravic in pri tem odpraviti sedanja dvojna merila in se izogibati prihodnjim, da bi delovali čim bolj usklajeno in učinkovito; v zvezi s tem pozdravlja zavezo iz skupnega sporočila o človekovih pravicah in demokraciji v središču zunanjega delovanja EU – za učinkovitejši pristop z dne 12. decembra 2011, da se bodo strategije držav na področju človekovih pravic upoštevale pri načrtovanju programov in izvajanju pomoči EU, ter poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj podrobneje opredeli metodologijo za uresničevanje te zaveze;

72.  pozdravlja predloge Komisije o instrumentih v okviru zunanjega delovanja po letu 2014, zlasti osredotočenost na pomen uvedbe poenostavljenih in prožnih postopkov odločanja, ki bodo omogočili hitrejše sprejemanje izvedbenih letnih akcijskih programov in torej hitrejše zagotavljanje pomoči; ceni obsežna posvetovanja v civilni družbi in verjame, da bodo končni dokumenti odražali težave vseh zainteresiranih strani;

73.  pozdravlja jasnejšo opredelitev ciljev evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter novo področje uporabe tega instrumenta, ki odraža večjo osredotočenost na gospodarske, socialne in kulturne pravice, na svobodo misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja in na podporo demokraciji; je zadovoljen z novo možnostjo neposrednega dodeljevanja sredstev za financiranje ukrepov v najtežjih pogojih in razmerah ter povečanja podpore za zagovornike človekovih pravic in neregistrirane organizacije;

74.  poudarja, da je treba spoštovati posebne pristojnosti Parlamenta pri načrtovanju evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter drugih instrumentov s posebnim poudarkom na človekovih pravicah in demokraciji; zato odločno vztraja, da strateški dokumenti v zvezi s temi instrumenti ne morejo šteti za izvedbene akte in jih je treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije o delegiranih aktih;

Smrtna kazen

75.  pozdravlja uspeh pri sprejetju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 65/206 z dne 21. decembra 2010 o moratoriju na uporabo smrtne kazni, kar kaže na krepitev svetovne podpore ukinitvi in na vedno večjo ozaveščenost med aktivisti, sodniki, politiki in ljudmi na splošno; pozdravlja tudi pomemben prispevek EU k tej zmagi; se veseli tesnega partnerstva z državami članicami in Evropsko službo za zunanje delovanje v zvezi z resolucijo Generalne skupščine leta 2012;

76.  ponavlja, da EU v vseh okoliščinah nasprotuje smrtni kazni, in poziva EU, naj v skladu s smernicami EU o smrtni kazni s sodelovanjem in diplomacijo še naprej spodbuja odpravo smrtne kazni v vseh možnih forumih po svetu ter naj zagotovi, da bo pravica do poštenega sojenja v celoti zagotovljena prav vsaki osebi, ki ji grozi usmrtitev, pri čemer priznanje ne sme biti izsiljeno z mučenjem ali drugim slabim ravnanjem; opozarja, da je Evropska unija glavna donatorka organizacij civilne družbe, ki se borijo proti smrtni kazni; poziva Komisijo, naj to kruto in nečloveško kazen ohrani kot tematsko prednostno nalogo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

77.  poudarja, da mora EU še naprej spremljati pogoje, v katerih se izvajajo usmrtitve v tistih državah, ki še izvajajo smrtno kazen, ter podpreti pravne in ustavne reforme v smeri celovite in popolne odprave;

78.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj pripravijo smernice glede celovite politike v zvezi z državljani EU, ki jim grozi usmrtitev v tretjih državah, v katere naj vključijo mehanizme za identifikacijo, zagotavljanje pravne pomoči in pravno posredovanje EU;

79.  pozdravlja odločitev Komisije z dne 20. decembra 2011, da spremeni Uredbo (ES) št. 1236/2005 in s tem uvede strožji nadzor nad izvozom nekaterih zdravil, ki se lahko uporabljajo za usmrtitve, in opreme, ki se lahko uporablja za mučenje; poziva Komisijo, naj odpravi preostale pomanjkljivosti v uredbi z uvedbo vseobsegajoče klavzule o končni uporabi, ki bi prepovedovala izvoz vseh zdravil, ki bi se lahko uporabljala za mučenje ali usmrtitve;

Nadzor nad oboroževanjem

80.  ugotavlja, da je bilo 60 % vseh posameznih primerov kršitev človekovih pravic in zlorab v oboroženih spopadih ali izven tega okvira, ki jih je zabeležil Amnesty International, neposredno povezanih z uporabo osebnega in lahkega orožja; se zaveda, da ima osebno in lahko orožje zelo močan vpliv na uveljavljanje pravic otrok in zaščito otrok pred nasiljem; pozdravlja vodilno vlogo v svetu, ki jo je EU prevzela leta 2008 s sprejetjem pravno zavezujočega skupnega stališča o izvozu orožja, vendar ugotavlja, da je treba še naprej spremljati izvajanje tega stališča na ravni EU; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo v procesu za doseganje mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem na letošnji konferenci ZN in naj poskrbi, da bo sprejet jasen in pravno zavezujoč sporazum;

81.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe otrok kot vojakov; poziva EU, naj takoj ukrepa in razoroževanje, rehabilitacijo in ponovno vključevanje vključi kot bistven element v politike EU, katerih cilj je krepitev človekovih pravic, boljša zaščita otrok in uporaba političnih mehanizmov za reševanje sporov namesto nasilja;

Mučenje in drugo okrutno, nečloveško in poniževalno ravnanje ali kaznovanje

82.  poziva vse države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo izbirni protokol h Konvenciji ZN proti mučenju, da bodo notranje in zunanje politike bolj usklajene;

83.  poziva vse države članice, visoko predstavnico/podpredsednico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj aktivno posredujejo glede vprašanja človekovih pravic pripornikov ter obravnavajo prenatrpanost zaporov v EU in zunaj nje;

84.  poudarja pomen priznavanja oblik mučenja in ponižujočega ravnanja, ki so specifične glede na spol (vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov in posilstvom), ter vztraja, da morajo usklajena prizadevanja EU za boj proti mučenju ustrezno upoštevati ta vidik spola;

85.  znova poziva Komisijo, naj v Uredbo Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, vključi klavzulo o „končni uporabi za mučenje“, da bi lahko države članice na podlagi predhodnih informacij licencirale in s tem zavrnile izvoz vseh predmetov, za katere obstaja znatno tveganje, da jih bodo končni uporabniki uporabljali za te namene;

86.  opominja na tragični primer Sergeja Magnitskega, ki se je boril proti korupciji na visokih položajih in so ga do smrti mučili uradni predstavniki države; obžaluje, da primer še vedno ni rešen in da tisti, ki so odgovorni za smrt Sergeja Magnitskega, niso bili kaznovani; poziva ruske sodne oblasti, naj nadaljujejo preiskavo ter imenujejo in kaznujejo krivce;

Zagovorniki človekovih pravic

87.  pozdravlja politično zavezo EU, da podpre zagovornike človekovih pravic kot že dolgo uveljavljeni sestavni del zunanje politike EU na področju človekovih pravic, ter mnoge pozitivne primere demarš, opazovanj sojenj, obiskov zaporov in druge konkretne ukrepe misij in delegacij EU, kot so redna, institucionalizirana srečanja z zagovorniki človekovih pravic, vendar ostaja zaskrbljen nad pomanjkljivim izvajanjem smernic EU v zvezi z zagovorniki človekovih pravic v nekaterih tretjih državah; meni, da bi morala visoka predstavnica/podpredsednica oblikovati priporočila za okrepljeno delovanje tistih misij, katerih izvajanje je bilo občutno pomanjkljivo;

88.  poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo misije in delegacije EU k izkazovanju podpore in solidarnosti zagovornikom človekovih pravic in njihovim organizacijam, tako da se redno sestajajo in proaktivno povezujejo z njimi ter vključujejo njihove prispevke v razvoj posebnih strategij držav na področju človekovih pravic in demokracije ter se redno povezujejo z Evropskim parlamentom;

89.  znova poziva EU, naj sistematično opozarja na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic v dialogih o človekovih pravicah, ki že potekajo med EU in tistimi tretjimi državami, v katerih zagovornike človekovih pravic še zmeraj nadlegujejo in napadajo;

90.  poudarja pomen sistematičnega nadaljnjega ukrepanja na podlagi stikov z neodvisno civilno družbo ter bolj neposrednega in lažjega dostopa zagovornikov človekovih pravic do delegacij EU v tretjih državah; pozdravlja imenovanje uradnikov za zvezo v delegacijah in/ali veleposlaništvih držav članic za stike z zagovorniki človekovih pravic in poudarja, da morajo biti ti uradniki izkušeni in ustrezno usposobljeni, njihove naloge pa morajo biti dobro znane znotraj njihovih institucij in zunaj njih; pozdravlja dejstvo, da je visoka predstavnica/podpredsednica napovedala, da se bo med obiski v tretjih državah vedno sestajala z zagovorniki človekovih pravic, in poziva vse člane Komisije s pristojnostmi na področju zunanjih odnosov, naj sledijo temu zgledu, in Parlamentu omogočijo dostop do poročil o teh stikih;

91.  opozarja na svojo resolucijo z dne 25. novembra 2010 o razmerah v Zahodni Sahari; obsoja nadaljevanje represije nad sahravijskim prebivalstvom na zasedenih ozemljih in zahteva spoštovanje njihovih temeljnih pravic, zlasti svobode združevanja, izražanja in javnega zbiranja; zahteva izpustitev 80 saharskih političnih zapornikov, predvsem 23 oseb, ki so brez sojenja pridržane že od novembra 2010 v zaporu v Saleju, po tem ko je bilo porušeno taborišče Gdeim Izik; ponavlja svoj poziv k oblikovanju mednarodnega mehanizma za spremljanje položaja človekovih pravic v Zahodni Sahari ter k pravični in trajni rešitvi konflikta, ki bo temeljila na pravici sahravijskega naroda do samoodločbe, v skladu z resolucijami Združenih narodov;

92.  znova poziva k okrepljenemu medinstitucionalnemu sodelovanju v zvezi z zagovorniki človekovih pravic; meni, da bi k zmogljivostim EU za odzivanje in k skladnosti med ukrepi različnih institucij glede nujnih kriznih primerov v zvezi z zagovorniki človekovih pravic bistveno prispeval skupni sistem opozarjanja na podlagi kontaktnih točk, ter spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj z Evropskim parlamentom podrobneje preučita to možnost;

93.  pozdravlja zavezo Evropskega parlamenta, da bo okrepil vlogo nagrade Saharova in mrežo njenih prejemnikov, ter poudarja, da ima ta pomembno vlogo tudi pri spodbujanju medinstitucionalnega sodelovanja v podporo zagovornikom človekovih pravic po vsem svetu; poziva vse institucije EU, naj se bolj vključujejo in sodelujejo, in pri tem pozdravlja omembo nagrade Saharova v letnem poročilu o človekovih pravicah; vendar ponovno poziva Svet in Komisijo, naj ostaneta v stiku s kandidati in prejemniki nagrade Saharova, da se zagotovita neprekinjen dialog in spremljanje razmer v zadevnih državah na področju človekovih pravic, naj nudita zaščito tistim, ki so dejansko preganjani, in naj o tem poročata Evropskemu parlamentu;

94.  se zavezuje k bolj sistematičnemu vključevanju pravic žensk v svoje razprave in resolucije o človekovih pravicah ter k uporabi mreže prejemnikov nagrade Saharova in zlasti ženskih prejemnic te nagrade za zagovarjanje pravic žensk v svetu;

Ženske in človekove pravice

95.  poudarja posebno vlogo, izkušnje in prispevke žensk na področjih miru in varnosti; obsoja spolno nasilje v državah, kot je Demokratična republika Kongo, in poziva k neusmiljenemu boju proti storilcem spolnega nasilja, zlasti med vojaki in policisti, ki sodelujejo v misijah in operacijah po pooblastilu EU; poudarja, da je treba žrtvam zagotoviti dostop do multidisciplinarnih celovitih storitev za rehabilitacijo, ki vključujejo vse potrebne kombinacije zdravstvene in psihološke oskrbe ter pravne, socialne, javne, poklicne in izobraževalne storitve in začasno ekonomsko podporo;

96.  pozdravlja dejstvo, da ima EU vodilno vlogo pri izvajanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 in povezanih resolucij; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si še bolj prizadevajo za zapolnitev vrzeli med politiko in prakso, ter poziva države članice, ki še niso sprejele nacionalnih akcijskih načrtov, naj to čim prej storijo;

97.  pozdravlja ustanovitev Agencije Združenih narodov za ženske ter poziva EU k tesnemu sodelovanju s to institucijo na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni s ciljem uresničevanja pravic žensk; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo ženske v konfliktnih razmerah imele primeren dostop do javnega zdravstvenega varstva ter ustrezne ginekološke in porodniške nege, kot določa Svetovna zdravstvena organizacija; zlasti poudarja potrebo po spodbujanju zdravstvene vzgoje in ustreznih programov o spolnem in reproduktivnem zdravju, ki so pomemben del politike EU na področju razvoja in človekovih pravic v odnosu do tretjih držav;

98.  pozdravlja Listino Komisije za pravice žensk, ki spodbuja enakost spolov na ravni EU in na mednarodni ravni, ter akcijski načrt EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju za obdobje 2010–2015 in poziva h krepitvi prizadevanj za doseganje razvojnih ciljev tisočletja na področju enakosti spolov in zdravja mater;

99.  je zaskrbljen, ker Vrhovni svet oboroženih sil (SCAF) v Egiptu ni preiskal poročil o spolnih napadih na protestnice, vključno s tako imenovanimi „preverjanji nedolžnosti“ in grožnjami s smrtjo;

100.  podpira poudarek, ki ga visoka predstavnica/podpredsednica Komisije namenja krepitvi vloge žensk, in jo poziva, naj institucionalizira neformalno medinstitucionalno delovno skupino EU za ženske, mir in varnost, tako da uvede stalnega predsednika te skupine, ki bo deloval tudi kot kontaktna točka za obravnavo vprašanj v zvezi s spolom v Evropski službi za zunanje delovanje, in sicer v okviru zagotavljanja zadostnih človeških in finančnih virov za izvajanje te naloge;

101.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj spodbuja enake geografsko in spolno uravnotežene možnosti v Evropski službi za zunanje delovanje, kot je določeno v kadrovskih predpisih; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in države članice, naj na vodilne položaje v Evropski službi za zunanje delovanje in misijah skupne varnostne in obrambne politike na visoki ravni predlagajo kandidatke; pozdravlja napredek v okviru misij skupne varnostne in obrambne politike, ki je bil dosežen z imenovanjem svetovalcev za tematiko spola v skoraj vseh misijah in z zagotavljanjem usposabljanja v okviru misij; poziva Svet, naj se v sklepih Sveta o mandatih misij sklicuje na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325; priporoča državam članicam, naj za vso vojaško in začasno dodeljeno civilno osebje pred misijami organizirajo standardizirane module usposabljanja za tematiko spola;

102.  pozdravlja sprejetje pomembne konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki je celovit okvir za preprečevanje nasilja, zaščito žrtev in boj proti nekaznovanju, ter poziva države članice in EU, naj konvencijo čim prej podpišejo in ratificirajo;

103.  odločno obsoja pohabljanje ženskih spolnih organov kot anahronistično prakso in barbarski poseg v fizično nedotakljivost teles žensk in deklet, proti kateremu se je treba boriti z zakonodajo, ki bo takšno prakso prepovedala; odločno zavrača vsakršno sklicevanje na kulturne, tradicionalne ali verske prakse, ki bi služilo kot olajševalna okoliščina; poziva Komisijo, naj bo posebej pozorna na take škodljive tradicionalne prakse pri pripravi strategije za boj proti nasilju nad ženskami; ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v okviru svoje strategije za izvajanje smernic EU o pravicah otrok in nasilju nad ženskami razvije poseben instrument glede te teme; čestita afriškim voditeljem držav, da so na vrhu Afriške unije julija 2011 sprejeli odločitev, da podprejo resolucijo Generalne skupščine ZN o prepovedi pohabljanja ženskih spolnih organov po vsem svetu; prav tako obsoja kruto, nečloveško in poniževalno ravnanje, kot so prisilni splav in prisilne sterilizacije, ter zahteva posebne ukrepe zoper njih;

104.  odločno obsoja prisilno poroko, ki je kršitev človekovih pravic v skladu s členom 16 Splošne deklaracije o človekovih pravicah; poziva Svet, naj v smernice EU glede nasilja nad ženskami in dekleti vključi vprašanji „prisilnih porok“ in splavov zaradi „neželenega spola“; spodbuja Komisijo in Svet, naj razvijeta metode za zbiranje podatkov in kazalnike v zvezi s tema pojavoma, ter spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ti vprašanji upošteva pri razvoju in izvajanju strategij držav na področju človekovih pravic; v zvezi s vprašanjem prisilnih porok poziva države članice, naj sprejmejo in izvajajo zakonodajo, ki prepoveduje prisilne poroke, oblikujejo skupno opredelitev, uvedejo nacionalne akcijske načrte ter izmenjujejo dobre prakse;

105.  opozarja, da resolucija Sveta ZN za človekove pravice o preprečljivi umrljivosti in obolenjih mater ter o človekovih pravicah, kakor tudi razvojni cilji tisočletja potrjujejo, da je dostop do informacij, izobraževanja in zdravstvene oskrbe osnovna človekova pravica; poudarja, da bi morala EU zato prevzeti pomembno vlogo pri zagotavljanju, da ženske ne bi umirale med nosečnostjo; poziva, naj se akcijski program iz Kaira izvaja v okviru politike na področju človekovih pravic in razvojne politike, da bi tako spodbujali enakost med spoloma ter pravice žensk in otrok, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami;

Človekove pravice, svoboda veroizpovedi in preganjanje kristjanov po svetu

106.  odločno obsoja vse oblike pregona na podlagi veroizpovedi ali prepričanja; ostaja zavezan udejanjanju svobode veroizpovedi povsod po svetu, kar spada k okrepljenim prizadevanj EU pri njenem dvostranskem in večstranskem delovanju; znova izraža zaskrbljenost glede polnega in učinkovitega spoštovanja svobode veroizpovedi za vse verske manjšine v številnih tretjih državah; ponovno poziva Svet in Komisijo, naj nemudoma razvijeta niz orodij za spodbujanje pravice do svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru zunanje politike EU, vključno z mehanizmi za ugotavljanje kršitev in ukrepi, ki bi jih morala EU sprejeti v teh primerih, in naj v pripravo tega niza orodij vključita Parlament, organizacije civilne družbe in akademike; pozdravlja delo EU v različnih forumih Združenih narodov za boj proti nestrpnosti in diskriminaciji na podlagi veroizpovedi ali prepričanja ter dejstvo, da še naprej neomajno in načelno nasprotuje resolucijam o boju proti omalovaževanju veroizpovedi; vztraja, da je svoboda zbiranja pomemben vidik pravice do svobode veroizpovedi ali prepričanja, ter poudarja, da registracija verskih skupin ne bi smela biti pogoj za izpovedovanje vere; poziva Agencijo EU za temeljne pravice, naj Parlamentu posreduje pravilne in zanesljive podatke o poseganju v svobodo veroizpovedi ali prepričanja v Evropski uniji ter naj predlaga, kako bi se lahko borili proti tem kršitvam;

107.  zlasti poudarja pomen konstruktivnega dialoga o tej temi z Organizacijo islamske konference; poziva Svet in Komisijo, naj bosta posebej pozorna na izvajanje pravice do svobode veroizpovedi ali prepričanja v državah kandidatkah in državah v okviru evropske sosedske politike, zlasti v luči arabske pomladi; izraža resno zaskrbljenost zaradi naraščanja verske nestrpnosti in diskriminacije v različnih državah; odločno obsoja vsako nasilje zoper kristjane, jude, muslimane in druge verske skupnosti, pa tudi vse oblike diskriminacije in netolerantnosti na osnovi veroizpovedi in prepričanja zoper vernike, verske odpadnike in neverne osebe; ponovno poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi temeljna človekova pravica(23); priznava vse večjo potrebo v številnih državah po prizadevanjih za preoblikovanje sporov in spravo, vključno z medverskim dialogom na različnih ravneh, ter poziva EU in visoko predstavnico/podpredsednico Catherine Ashton, naj v dialogih s tretjimi državami v okviru pobud EU o človekovih pravicah obravnavata diskriminatorne in podžigajoče vsebine, na primer v medijih, ter vprašanje ovir za svobodno izpovedovanje vere; meni, da v tretjih državah, v katerih se verske manjšine soočajo s kršitvami pravic, takih težav ni mogoče rešiti z varovanjem in izolacijo teh manjšin „iz“ družb, ki jih obkrožajo, in z ustvarjanjem „vzporednih družb“; ob upoštevanju nedavnih dogodkov v državah, kot so Nigerija, Egipt in Indonezija, poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice EU, naj s konkretnimi ukrepi pomagajo preprečiti pojav kroga nasilja;

108.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj znotraj generalnega direktorata za svetovna in večstranska vprašanja razvije stalno zmogljivost za vključevanje vprašanja svobode veroizpovedi ali prepričanja v delo vseh geografskih direktoratov in enot, za povezovanje te tematike s spodbujanjem človekovih pravic nasploh znotraj tega direktorata ter za spodbujanje razprav o tem vprašanju v mednarodnih in večstranskih organizacijah; spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, naj letno poroča o napredku na področju zagotavljanja svobode veroizpovedi ali prepričanja v svetu;

109.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in druge institucije EU, naj se borijo proti nesprejemljivim praksam, kot so prisilne spreobrnitve in kriminalizacija/kaznovanje v primerih tako imenovanega odpadništva, pri čemer naj pritiskajo na tretje države, kot so Pakistan, Iran in Saudska Arabija, ki še izvajajo take prakse, da bi jih odpravile; zahteva enako odločno ukrepanje zoper izkoriščanje zakonov o bogokletstvu za pregon pripadnikov verskih manjšin;

110.  poziva pristojne institucije, naj v dvostranskih in večstranskih forumih, npr. v Svetu ZN za človekove pravice, tesno sodelujejo s komisijo Združenih držav za mednarodno versko svobodo;

Diskriminacija

111.  obsoja vse kršitve človekovih pravic v obliki diskriminacije ljudi na podlagi dela in porekla ter omejen dostop žrtev do sodnega varstva; poziva EU in države članice, naj podprejo osnutek načel in smernic ZN za učinkovito odpravo diskriminacije na podlagi dela in porekla;

112.  pozdravlja dejstvo, da je EU sprejela Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov in Evropsko strategijo o invalidnosti 2010–2020, zlasti področje ukrepanja št. 8; obsoja vse oblike diskriminacije na podlagi invalidnosti in poziva vse države, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo ZN o pravicah invalidov; poudarja, da mora tudi EU spremljati izvajanje Konvencije ZN o pravicah invalidov na lastnem ozemlju; obžaluje, da EU ne ukrepa v zvezi s človekovimi pravicami invalidov v okviru strategije EU-Afrika;

113.  pozdravlja prizadevanja Sveta, Evropske službe za zunanje delovanje, visoke predstavnice/podpredsednice, Komisije in držav članic za človekove pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v dvostranskih odnosih s tretjimi državami, v večstranskih forumih in v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; pozdravlja dejstvo, da je Generalna skupščina Združenih narodov znova vključila spolno usmerjenost med razloge za zaščito pred zunajsodnimi, hitrimi ali arbitrarnimi usmrtitvami, in pozdravlja prizadevanja EU na tem področju; poziva Komisijo, naj se zavzema za črtanje spolne identitete s seznama duševnih in vedenjskih motenj v okviru pogajanj o 11. različici Mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11) in zahteva, da se jo uvrsti med nepatološka stanja; ponovno poudarja, da načelo nediskriminacije, ki zadeva tudi diskriminacijo na podlagi spola in spolne usmerjenosti, v partnerstvu med AKP in EU ne sme biti ogroženo; znova poziva Komisijo, naj pripravi celovit časovni načrt za boj proti homofobiji, transfobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, pri čemer naj obravnava tudi kršitve človekovih pravic na podlagi teh lastnosti po svetu; poziva države članice, naj dodelijo azil lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem, ki bežijo pred preganjanjem v državah, kjer so obravnavani kot storilci kaznivih dejanj, pri čemer naj upoštevajo utemeljene bojazni prosilcev, da bodo preganjani, in njihovo osebno opredelitev za lezbijko, geja, biseksualca ali transseksualca;

114.  pozdravlja niz instrumentov, ki jih je leta 2010 sprejela delovna skupina Sveta o človekovih pravicah, ki naj bi pomagali institucijam, državam članicam in delegacijam EU ter drugim organom, da se bodo hitro odzvali, ko bodo kršene pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev; poziva Komisijo, naj se posveti strukturnim razlogov za te kršitve, ter Svet, naj si prizadeva za sprejetje zavezujočih smernic na tem področju;

115.  poudarja, da imajo tradicionalne skupnosti narodnostnih manjšin posebne potrebe, ki so drugačne od potreb drugih manjšin, in da je treba zagotoviti enako obravnavo teh manjšin na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva ter socialnih in drugih javnih storitev; poudarja tudi, da je treba spodbujati dejansko enakost med pripadniki narodnostnih manjšin in večine na vseh področjih ekonomskega, socialnega, političnega in kulturnega življenja;

116.  poziva EU, naj vlade držav v razvoju spodbudi k izvajanju zemljiške reforme, da bi zaščitile lastninske pravice avtohtonih ljudstev, nomadskih ljudstev ter malih in srednjih kmetov, zlasti žensk, ter preprečile prakse prisvajanja zemljišč, kar počnejo korporacije; poziva EU, naj v pogajanjih o trgovinskih sporazumih vztraja pri spoštovanju pravice do dostopa do naravnih virov, zlasti za domorodna in avtohtona ljudstva; spodbuja vse države članice, naj po vzoru Danske, Nizozemske in Španije ratificirajo Konvencijo 169 Mednarodne organizacije dela o domorodnih ljudstvih in plemenih, da bi dokazale odločenost, da jim zagotovijo oprijemljivo zaščito; podpira obstoječe kampanje za ratifikacijo in izvajanje Konvencije 169 Mednarodne organizacije dela v državah, ki je še niso podpisale, zato da bi med drugim pokazali, da je Evropska unija zavezana večstranskemu delovanju in Združenim narodom;

117.  priporoča, naj se z zakonodajnimi pobudami EU zagotovi, da bo v okviru politike EU na področju človekovih pravic in instrumentov za sodelovanje pozornost namenjena odpravi kastne diskriminacije ter ukrepom v državah s kastno ureditvijo, vključno z Nepalom, Indijo, Bangladešem, Pakistanom, Šrilanko in Jemnom;

118.  meni, da je treba več finančnih sredstev nameniti za obstoječe in nove kanale financiranja za podporo civilni družbi in zagovornikom človekovih pravic, zlasti iz domorodnih skupnosti; meni, da bi bilo treba za te kanale tudi dokazati, da omogočajo prožno in hitro odzivanje na krizne dogodke in obstoječe razmere, kjerkoli že nastopajo, ter zagotoviti kar najbolj smotrno uporabo sredstev in kar največji učinek; pozdravlja dejstvo, da EU podpira usposabljanje domorodskih ljudstev pri ZN; poudarja da je povečanje učinkovitosti predstavnikov domorodcev z logistično podporo, dokumentacijo in informacijami med dogodki ZN bistvenega pomena; poziva EU k nadaljevanju te podpore;

Pravice otrok

119.  opozarja na Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in na to, da je treba kar najbolje zaščititi pravice iz te Konvencije ter preprečiti krčenje teh pravic; pozdravlja dejstvo, da je generalna skupščina ZN dne 19. decembra 2011 sprejela izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, ter poziva Svet in Komisijo, naj si pospešeno prizadevata za splošno ratifikacijo Konvencije o otrokovih pravicah in njenih izbirnih protokolov ter spodbujata učinkovito izvajanje teh dokumentov; poziva tudi k odločnim prizadevanjem za izvajanje smernic EU o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic in strategije EU za boj proti vsem oblikam nasilja nad otroki; poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v letna poročila EU o človekovih pravicah vključita poglavje o pravicah otrok;

120.  opozarja na resen problem v številnih državah podsaharske Afrike, kjer otroke obtožujejo čarovništva, kar ima resne posledice, od socialne izključenosti do detomora, ter na obredne umore otrok za namen žrtvovanja; poudarja, da mora država zaščititi otroke pred vsemi oblikami nasilja in zlorab, zato poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nameni posebno pozornost varovanju otrok pred vsemi oblikami nasilja ter usodi teh otrok v dialogih o človekovih pravicah z vladami zadevnih držav in pri načrtovanju zunanjih finančnih instrumentov;

Svoboda izražanja in (družbeni) mediji

121.  poudarja, da sta svoboda izražanja ter neodvisnost in pluralnost medijev bistveni za trajnostno demokracijo, saj prispevata k večjemu vključevanju civilne družbe in krepitvi vloge državljanov; zato poziva k večji podpori na področju spodbujanja svobode medijev, zaščite neodvisnih novinarjev, zmanjšanja digitalne vrzeli in omogočanja dostopa do interneta;

122.  poziva Svet in Komisijo, naj v pristopna pogajanja, dialoge o človekovih pravicah in v vse stike na področju človekovih pravic vključita poziv k odpravi vsega sovražnega govora v medijih;

123.  ugotavlja, da je internet skupaj z nespletnimi in spletnimi družbenimi mediji postal eno od najpomembnejših sredstev za uveljavljanje pravice posameznikov do svobode misli in izražanja ter da je imel pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic, demokratične udeležbe, odgovornosti, preglednosti, gospodarskega razvoja in novih oblik dostopa javnosti; hkrati ob upoštevanju, da dostopa do interneta nimajo vsi deli družbe, zlasti ne starejše in podeželsko prebivalstvo, poudarja, da človekovo dostojanstvo ne sme biti ogroženo, in obsoja tudi vse druge oblike diskriminacije v družbenih medijih; se zavzema za konkretne predpise EU in sporazume s tretjimi državami, ki omejujejo dostop do komunikacije in informacij s cenzuro, blokiranjem omrežja ali podreditvijo svobode obveščanja poslovnim interesom; pozdravlja potencial, ki ga je pokazal internet in družbena omrežja med razvojem arabske pomladi; poziva k boljšemu spremljanju uporabe interneta in novih tehnologij v avtokratskih režimih, ki želijo omejevati njihovo uporabo; poziva k večji podpori na področju spodbujanja svobode medijev, zaščite neodvisnih novinarjev in avtorjev spletnih dnevnikov, zmanjšanja digitalne vrzeli in omogočanja neomejenega dostopa do informacij in komunikacije ter necenzuriranega dostopa do interneta (digitalna svoboda);

124.  je seznanjen s potencialom, ki ga je pokazal internet pri spodbujanju in podpiranju revolucij arabske pomladi; kljub temu ugotavlja, da je mogoče informacijske in komunikacijske tehnologije tudi zlorabiti za kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato poziva k boljšemu spremljanju uporabe interneta in novih tehnologij v avtokratskih režimih, ki želijo omejevati njihovo uporabo; pozdravlja pobudo Komisije za „strategijo proti prekinitvi povezave“; poziva Komisijo, naj najkasneje v letu 2013 predloži pametne regulativne predloge, tudi za večjo preglednost in odgovornost podjetij s sedežem v EU, da bi izboljšali spremljanje izvoza izdelkov in storitev, ki se uporabljajo za blokiranje spletnih mest, množični nadzor, spremljanje vsega internetnega prometa in (mobilnih) komunikacij, vdor v zasebne pogovore in prepis teh pogovorov, filtriranje rezultatov iskanja in ustrahovanje uporabnikov interneta, vključno z zagovorniki človekovih pravic; meni, da se morajo ponudniki telekomunikacijskih in internetnih storitev učiti iz preteklih napak, kakršna je odločitev družbe Vodafone, da popusti zahtevam egiptovskih oblasti v zadnjih tednih Mubarakovega režima, prekine zagotavljanje storitev, razširja vladno propagando ter nadzira nasprotnike režima in prebivalstvo na splošno, ali odločitev družb drugih držav članic o prodaji telekomunikacijskih tehnologij in informacij ostalim tretjim državam, kot so Libija, Tunizija in druge; meni, da se morajo ponudniki telekomunikacijskih in internetnih storitev ter razvijalci programske opreme učiti iz preteklih napak in se povezati z oblikovalci politik, nevladnimi organizacijami in aktivisti v odprtem dialogu, da bi določili skupne minimalne standarde za ocene učinka na človekove pravice in večjo preglednost;

125.  pozdravlja dejstvo, da je EU med omejevalne ukrepe zoper oblasti, ki vladajo v Siriji, vključila prepoved izvoza tehnologij in storitev; ugotavlja, da mora biti ta prepoved precedenčni primer za omejevalne ukrepe zoper druge represivne režime v prihodnosti, zlasti zoper Iran; kljub temu ugotavlja, da morajo biti politike EU natančno zastavljene, da bi bile učinkovite in ne bi škodovale zagovornikom človekovih pravic;

126.  ugotavlja, da nove tehnologije tudi omogočajo žrtvam in zagovornikom človekovih pravic, da zbirajo informacije in širijo dokumentacijo o kršitvah človekovih pravic, kar se lahko pozneje uporabi za zagotavljanje pravice za žrtve; pozdravlja skupne pobude več zainteresiranih strani in kodekse ravnanja, kot je pobuda za globalno omrežje; kljub temu poudarja, da sta demokratični nadzor ter varovanje in spodbujanje temeljnih pravic osrednji nalogi vlade; poziva Komisijo, naj podpre razvoj in razširjanje tehnologij digitalne varnosti, da zagovornikom človekovih pravic omogoči varno zbiranje, šifriranje in shranjevanje občutljivih podatkov ter uporabo tehnologije „oblaka“, da bi zagotovili, da takega gradiva ne bi bilo mogoče odkriti in izbrisati;

Podjetništvo in človekove pravice

127.  opozarja, da si je EU zadala cilj, da bo v okviru svojih zunanjih politik spodbujala družbeno odgovornost podjetij, in pozdravlja pozive za boljše usklajevanje evropskih in svetovnih pristopov k družbeni odgovornosti podjetij;

128.  poziva Komisijo in države članice, naj preverijo, da podjetja, za katera velja nacionalno ali evropsko pravo, ne kršijo človekovih pravic ter socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardov, ki veljajo zanje ob njihovi ustanovitvi ali opravljanju dejavnosti v tretji državi;

129.  poleg tega opozarja, da je podpiranje človekovih pravic in demokracije tesno povezano s spodbujanjem preglednosti in dobrega upravljanja; v zvezi s tem meni, da imajo davčne oaze in offshore jurisdikcije odločilno vlogo v boju proti korupciji in za politično odgovornost v državah v razvoju; zahteva, naj EU spodbuja ratifikacijo in izvajanje Konvencije Združenih narodov proti korupciji v EU in po vsem svetu v okviru zagotavljanja podpore EU za programe na področju dobrega upravljanja v tretjih državah;

130.  čestita EU za podporo razvoju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter za soglasno sprejetje teh načel v Svetu za človekove pravice; pozdravlja ustanovno sejo delovne skupine za podjetništvo in človekove pravice, ki je potekala od 16. do 20. januarja 2012, in poziva EU, naj še naprej podpira mandat tega telesa in mu pomaga; poudarja, da imajo nacionalne institucije za človekove pravice ter sodelovanje teh teles v EU in sosednjih državah bistveno vlogo pri spodbujanju izvajanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so med drugim priznana v resoluciji 17/4 Sveta ZN za človekove pravice; pozdravlja pobude za prenos dobrih praks, usklajevanje in spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi institucijami za človekove pravice v EU in sosednjih državah, kot je program za sodelovanje med varuhi človekovih pravic iz držav vzhodnega partnerstva 2009–2013, ki sta ga skupaj vzpostavila poljski in francoski varuh človekovih pravic, da bi okrepili sposobnost uradov varuhov človekovih pravic, vladnih organov in nevladnih organizacij v državah vzhodnega partnerstva, da zaščitijo pravice posameznika in oblikujejo demokratične države, ki temeljijo na pravni državi; poudarja, da se morajo ti ukrepi usklajevati v EU in da se morajo institucije EU opreti na izkušnje, pridobljene v zvezi s tem;

131.  pozdravlja zavezo EU, da bo v letu 2012 v sodelovanju s podjetji in zainteresiranimi stranmi razvila smernice o človekovih pravicah za industrijske sektorje ter mala in srednja podjetja na podlagi vodilnih načel ZN; poziva Komisijo, naj uresniči svojo zavezo, da bo pred koncem leta 2012 objavila poročilo o prednostnih nalogah EU pri izvajanju načel in da bo potem izdajala periodična poročila o napredku; vztraja, da bi morala vsa evropska podjetja delovati družbeno odgovorno in spoštovati človekove pravice v skladu z vodilnimi načeli ZN; poziva države članice EU, naj pred koncem leta 2012 razvijejo nacionalne načrte za izvajanje teh načel;

132.  meni, da je razkritje družbenih in okoljskih informacij, tudi o učinkih na človekove pravice, s strani velikih podjetij bistveno z vidikov preglednosti in učinkovitosti teh podjetij; pozdravlja namero Mednarodnega sveta za celovito poročanje (International Integrated Reporting Council), da bo razvil splošno sprejet okvir za celovito poročanje;

133.  pozdravlja edinburško študijo o vrzelih v upravljanju na področju podjetništva in človekovih pravic v EU, ki jo je naročil GD za podjetništvo, in poziva Komisijo, naj se nanjo odzove s pripravo zakonodajnih predlogov; zlasti poziva EU, naj zagotovi dostop žrtev poslovnih zlorab s strani podjetij EU v tretjih državah do mehanizmov pritožb in sodstva v državah članicah EU, kot je bilo to pred kratkim v zadevi Trafigura;

134.  se zaveda, da nadnacionalne korporacije vse pogosteje najemajo zasebne vojaške družbe in zasebne varnostne službe, kar je občasno privedlo do kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešili zaposleni v zasebnih vojaških družbah in zasebnih varnostnih službah; meni, da je treba sprejeti regulativne ukrepe EU, vključno s celovitim normativnim sistemom za ustanovitev, registracijo, licenciranje, spremljanje in poročanje takih podjetij; poziva Komisijo, naj pripravi priporočilo za predlog direktive o usklajevanju nacionalnih ukrepov, ki urejajo storitve zasebnih vojaških družb in zasebnih varnostnih služb, vključno s ponudniki storitev in javnim naročanjem storitev, ter kodeks ravnanja, ki bo podlaga za odločbo o urejanju izvoza storitev zasebnih vojaških družb in zasebnih varnostnih služb v tretje države; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj podrobno obvešča Parlament o najemanju zasebnih vojaških družb in zasebnih varnostnih služb na misijah skupne varnostne in obrambne politike ter skupne zunanje in varnostne politike, pri čemer mora opredeliti strokovne zahteve in poslovne standarde, ki jih morajo izpolnjevati najeta podjetja, veljavne predpise in pravne obveznosti in odgovornosti, ki veljajo zanje, ter nadzorne mehanizme;

135.  podpira vse pogostejše imenovanje žensk v izvršne odbore na nacionalni, evropski in mednarodni ravni;

Odločnejše ukrepanje Evropskega parlamenta na področju človekovih pravic

136.  znova poziva Svet in Komisijo, naj sistematično preučita resolucije in druga sporočila Parlamenta ter se vsebinsko odzivata nanje; predlaga, naj Parlament razmisli o uvedbi sistematičnega mehanizma za zagotavljanje bolj učinkovitega in oprijemljivega nadaljnjega ukrepanja na podlagi njegovih odločitev;

137.  poudarja, da je treba vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami vključevati v delo vseh parlamentarnih odborov in delegacij, ki se ukvarjajo z zunanjimi odnosi, vključno z uresničevanjem priporočil iz poročil ad hoc delovnih skupin Evropskega parlamenta; priporoča, naj se poslanci Evropskega parlamenta sistematično srečujejo z zagovorniki človekovih pravic, kadar so na uradnih misijah v tretjih državah, tudi z zaprtimi aktivisti, kadar je to možno, da bi bilo delo zagovornikov človekovih pravic bolj vidno; pozdravlja odločitev o povečanju virov za Pododbor za človekove pravice ob upoštevanju sprememb, ki jih prinaša Lizbonska pogodba;

138.  pozdravlja odločitev predsedstva Parlamenta z dne 12. decembra 2011 o ustanovitvi direktorata za podporo demokraciji v okviru GD za zunanjo politiko, ki bo usmerjal in usklajeval delo Parlamenta za spodbujanje demokracije;

Strateška politika Evropske unije na področju človekovih pravic
Splošno

139.  pozdravlja pregled politike EU na področju človekovih pravic in demokratizacije, ki je opisan v skupnem sporočilu z dne 12. decembra 2011 in je pozitiven pregled potenciala EU; poziva države članice EU, naj se v celoti vključijo v proces ter upoštevajo izid v nacionalnih ukrepih in na evropski ravni;

140.  podpira dejstvo, da sporočilo temelji na konceptih univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, se osredotoča na delovanje EU za spodbujanje tretjih držav k spoštovanju obstoječih zavez in obveznosti po mednarodnem pravu človekovih pravic in mednarodnem humanitarnem pravu ter poskuša okrepiti sistem mednarodnega sodstva;

141.  v luči arabske pomladi se zaveda pomena prilagojenega pristopa od spodaj navzgor in priznava, da je treba spoštovanje človekovih pravic postaviti v ospredje zunanje politike EU; zato poudarja, da mora EU podpreti in vključiti vlade, parlamente in civilno družbo v proces spoštovanja in spremljanja človekovih pravic; meni, da se mora EU učiti iz preteklih napak, ki se odražajo v dejstvu, da so vse do izbruha državljanske vojne v Libiji potekala pogajanja o okvirnem sporazumu in sporazumu o ponovnem sprejemu z Libijo, o čemer Evropski parlament ni bil primerno obveščen, čeprav so obstajali dokazi, da je bilo v desetletju poprej umorjenih 1200 zapornikov in da je bilo v državi ogromno mučenja, prisilnih izginotij in zunajsodnih usmrtitev; hkrati poudarja, da mora partnerstvo EU v procesih demokratizacije in gospodarskega razcveta na jugu potekati vzporedno z njenimi prizadevanji v vzhodnem sosedstvu; poudarja, da bi bilo treba finančna sredstva, ki jih zaradi negativne ocene ni bilo mogoče dodeliti ali prenesti v države v evropskem sosedstvu, prerazporediti drugim projektom v partnerskih državah v evropskem sosedstvu na jugu in vzhodu;

Proces

142.  zdaj zahteva hiter, pregleden in vključujoč napredek na poti k ambiciozni končni skupni strategiji EU z jasnimi ukrepi, časovnimi razporedi in odgovornostmi, ki bo razvita ob upoštevanju prispevka zainteresiranih strani, da bi prenesli „rdečo nit“ v konkretne ukrepe; se zavezuje, da bo skupaj s Svetom pozitivno prispeval k temu medinstitucionalnemu procesu, najprej s to resolucijo in pozneje še z eno parlamentarno resolucijo; meni, da bi se morale ob koncu tega procesa institucije zbližati in sprejeti skupno strategijo, v kateri bodo jasno opredeljene vloge in odgovornosti vsake institucije ter bodo predvidene stalne ocene izvajanja, tudi v povezavi s smernicami;

143.  meni, da je treba nekatere ukrepe iz sporočila spodbujati vzporedno s prizadevanji za razvoj krovne strategije, npr. imenovanje posebnega predstavnika EU za človekove pravice, ki bo javno prepoznaven in bo imel mednarodne izkušnje pri spodbujanju mednarodnih človekovih pravic, uvedbo stalne delovne skupine za človekove pravice v okviru Sveta v Bruslju, ki bi morala rutinsko sprejemati zaključke o razmerah na področju človekovih pravic v posameznih državah po dialogih o človekovih pravicah, ter opredelitev časovnega razporeda za izpopolnitev mreže kontaktnih točk za človekove pravice v delegacijah EU in za imenovanje uradnikov za zvezo z zagovorniki človekovih pravic v vseh tretjih državah;

Vsebina

144.  pozdravlja pozornost, ki je v sporočilu namenjena strategijam držav na področju človekovih pravic; meni, da bi morali uporabiti skupno začetno predlogo, da bi zagotovili določeno raven doslednosti, in da bi morala biti posvetovanja v vseh primerih obvezna; poudarja, da bodo strategije svojo potencialno vrednost dosegle le, če se bo njihov pomen upošteval na vseh ravneh dvostranskih odnosov s posameznimi državami in če bodo dovolj prožne, da bodo omogočale dosleden odziv na vedno nove razmere na področju človekovih pravic;

145.  podpira osebni predlog visoke predstavnice/podpredsednice o treh temah, pri katerih bi morale institucije v prihodnjih treh letih posebej sodelovati; pričakuje jasna merila za izbiro takih tem v sedanjem in prihodnjem procesu; pričakuje pojasnila o tem, kako bi s temi kampanjami omogočili napredek na določenih področjih brez ogrožanja celovite zaveze EU vsem obveznostim na področju človekovih pravic;

146.  poudarja, da je bil pri pregledu poseben pomen pripisan civilni družbi kot dejanskemu partnerju pri izvajanju strategije EU na področju človekovih pravic in ne le pri izvajanju projektov; priznava, da imajo v tem procesu posebno vlogo zagovorniki človekovih pravic; poziva EU, naj upošteva celotni potencial vrste lokalnih akterjev, da spodbudijo spremembe na področju človekovih pravic v neki državi, in naj odločno podpre njihovo delo;

147.  izraža posebno zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja v Turčiji in okrepitve represivnih ukrepov, ki se izvajajo nad zagovorniki človekovih pravic in nasprotniki vlade, vključno s poslanci, sindikalisti, novinarji in umetniki, ter zlasti nad kurdsko skupnostjo;

148.  podpira koncept EU glede globoke demokracije, ki ga je razvila visoka predstavnica; obžaluje, da v ta koncept niso vključena merila nediskriminacije in enakosti spolov; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v celoti poveže ukrepe proti diskriminaciji in merila uspešnosti na tem področju, da bi zagotovila jasno osredotočenost na vprašanja pravic žensk in manjšin, enakopravnega državljanstva in enakopravne politične udeležbe;

149.  poudarja, da še vedno obstajajo veliki izzivi z vidika neustreznosti obstoječih dialogov o človekovih pravicah ter spremljanja in uveljavljanja klavzul o človekovih pravicah; ponavlja, da morajo biti te klavzule vključene tudi v vse trgovinske in sektorske sporazume;

150.  se strinja, da je digitalna diplomacija novo in pomembno orodje; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razvije jasne smernice za svoje delegacije glede najboljšega izkoriščanja družbenih medijev in za razvoj redno posodabljanega registra družbenih medijev za akterje EU;

151.  ugotavlja, da je skoraj polovica od 100 največjih ekonomskih akterjev v svetu danes zasebnih podjetij; čestita Komisiji za ambiciozno in v prihodnost usmerjeno sporočilo o družbeni odgovornosti podjetij iz leta 2011 ter za jasno podporo razvoju vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, pri čemer mora biti oboje v središču nove strategije;

152.  priznava, da sporočilo potrjuje, da je treba vse dejavnosti boja proti terorizmu izpeljati povsem v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic ter mednarodnim humanitarnim in begunskim pravom; poudarja, da je treba to načelo vključiti v vse razprave o novih ukrepih za boj proti terorizmu v EU in s partnerji v tretjih državah; meni, da mora EU strateške partnerje dosledno opozarjati na vse primere neskladnih ukrepov za boj proti terorizmu in terjati odgovornost za kršitve v EU in zunaj nje; ponavlja, da se mora EU v politiki za boj proti terorizmu izrecno sklicevati na prepoved mučenja v okviru boja proti terorizmu, kot je zapisano v sklepih Sveta z dne 29. aprila 2008;

153.  pozdravlja spoznanje, da je treba obravnavati kršitve človekovih pravic v državah članicah in zagotoviti, da bo EU delovala v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, da se utrdi njena verodostojnost; zahteva, naj se delovni skupini za temeljne pravice, državljanske pravice in prosti pretok oseb dodeli neomejen mandat za preverjanje kršitev in odpravo teh kršitev;

154.  meni, da je boj proti nekaznovanju prednostno področje delovanja EU; meni, da je posodobitev instrumentov EU v zvezi z Mednarodnim kazenskim sodiščem iz leta 2011 pomemben korak naprej, ki se mora odražati v strategiji EU na področju človekovih pravic, ki je usmerjena v prihodnost;

155.  meni, da je treba v okviru oblikovanja resnične kulture človekovih pravic in demokracije zlasti prek izobraževanja o demokratičnem državljanstvu in človekovih pravicah tudi jasno pregledati vlogo uslužbencev v različnih geografskih regijah in delovnih skupin Sveta ter dejstvo, kako ta strategija vpliva na njihovo vsakdanje delo;

156.  poziva k bistveno večji vlogi Evropskega parlamenta pri spodbujanju preglednosti in prevzemanju odgovornosti pri izvajanju strategije EU na področju človekovih pravic; znova poudarja, da letno poročilo Sveta ni samo po sebi mehanizem za zagotavljanje odgovornosti; vztraja pri priporočilih o rednem vključevanju, ki jih je Parlament zapisal v pretekla letna poročila, Politični in varnostni odbor pa jih je zapisal v dokumentu z dne 1. junija 2006 o rednem vključevanju vprašanja človekovih pravic v skupno zunanjo in varnostno politiko ter druge politike EU, pri čemer se ta priporočila še vedno ne izvajajo v celoti;

o
o   o

157.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Združenim narodom, Svetu Evrope ter vladam držav in ozemelj, omenjenih v tej resoluciji.

(1) UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107. (2) UL C 348 E, 21.12.2010, str. 6. (3) UL C161 E, 31.5.2011, str. 78. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0507. (5) UL L 76, 22.3.2011, str. 56. (6) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 69. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0127. (8) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0260. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0334. (11) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0474. (12) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 6. (13) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0533. (14) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 107. (15) UL C 371 E, 20.12.2011, str. 5. (16) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0489. (17) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0576. (18) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31. (19) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0018. (20) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0228. (21) Konvencija ZN proti mučenju; Konvencija ZN o otrokovih pravicah; Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk; Konvencija ZN o pravicah invalidov; Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem. (22) Človekove pravice in demokracija v središču zunanjega delovanja – za učinkovitejši pristop, skupno sporočilo, 12. december 2011 (23) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0489.