Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2316(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0071/2012

Predložena besedila :

A7-0071/2012

Razprave :

PV 17/04/2012 - 19
CRE 17/04/2012 - 19

Glasovanja :

PV 18/04/2012 - 9.1
CRE 18/04/2012 - 9.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0127

Sprejeta besedila
PDF 306kWORD 86k
Sreda, 18. april 2012 - Strasbourg
Pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in Azerbajdžanom
P7_TA(2012)0127A7-0071/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2012 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Azerbajdžanom (2011/2316(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju potekajočih pogajanj med Evropsko unijo in Azerbajdžanom o pridružitvenem sporazumu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Azerbajdžanu z dne 10. maja 2010 o sprejetju pogajalskih smernic,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Azerbajdžanom in Evropsko unijo, ki je začel veljati 1. julija 1999,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta evropske sosedske politike, sprejetega 14. novembra 2006,

–  ob upoštevanju izjave, ki so jo podpisali predsedniki Armenije, Azerbajdžana in Ruske federacije 2. novembra 2008 v Moskvi,

–  ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo podpisali predsedniki Armenije, Azerbajdžana in Ruske federacije 23. januarja 2012 v Sočiju,

–  ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na vrhu o vzhodnem partnerstvu v Pragi 7. maja 2009,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o vzhodnem partnerstvu z dne 25. oktobra 2010,

–  ob upoštevanju skupne izjave o južnem plinskem koridorju, ki sta jo podpisala predsednik Azerbajdžana in predsednik Komisije 13. januarja 2011,

–  ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na vrhu o vzhodnem partnerstvu v Varšavi 29. in 30. septembra 2011,

–  ob upoštevanju ustanovnega akta parlamentarne skupščine evropske sosedske politike za vzhod (Euronest) z dne 3. maja 2011,

–  ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 20. maja, 27. maja in 12. oktobra 2011 o razmerah na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Azerbajdžanu, zlasti z dne 12. maja 2011(1),

–  ob upoštevanju končnega poročila misije OVSE/ODIHR o opazovanju parlamentarnih volitev z dne 7. novembra 2010,

–  ob upoštevanju mnenja beneške komisije Sveta Evrope z dne 14. in 15. oktobra 2011 o skladnosti zakonodaje Republike Azerbajdžan o nevladnih organizacijah s standardi na področju človekovih pravic,

–  ob upoštevanju mnenja beneške komisije Sveta Evrope z dne 16. in 17. decembra 2011 o osnutku zakona o spremembah zakona Republike Azerbajdžan o političnih strankah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o nujnosti evropske strategije za južni Kavkaz(2),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. januarja 2011 o strategiji EU za Črno morje(3) in z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje(4),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“ z dne 25. maja 2011,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o pregledu evropske sosedske politike, sprejetih 7. aprila 2011(5) (vzhodna dimenzija) in 14. decembra 2011(6),

–  ob upoštevanju poročila Evropske komisije o napredku Azerbajdžana, ki je bilo sprejeto 25. maja 2011,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/518/SZVP z dne 25. avgusta 2011 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji(7),

–  ob upoštevanju posebnega poročila št. 13/2010 Evropskega računskega sodišča o rezultatih Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI) na Južnem Kavkazu,

–  ob upoštevanju novega nacionalnega akcijskega programa za učinkovitejše varovanje človekovih pravic in svoboščin v Republiki Azerbajdžan, ki ga je predsednik države odobril 27. decembra 2011,

–  ob upoštevanju odloka o pomilostitvi, ki ga je predsednik Azerbajdžana podpisal 26. decembra 2011,

–  ob upoštevanju člena 90(4) in člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0071/2012),

A.  ker ima Azerbajdžan pomembno vlogo v vzhodnem partnerstvu Evropske unije in ker je Azerbajdžan v zadnjih letih zabeležil pomembno gospodarsko rast;

B.  ker vzhodno partnerstvo krepi večstranske odnose med sodelujočimi državami, prispeva k izmenjavi informacij in izkušenj o vprašanjih v zvezi s preoblikovanjem, reformami in modernizacijo ter daje Evropski uniji dodatne instrumente za podporo teh procesov;

C.  ker vzhodno partnerstvo zagotavlja politični okvir za krepitev dvostranskih odnosov na podlagi novih pridružitvenih sporazumov, ob upoštevanju posebnih razmer, vzajemnih koristi ter ambicij EU in partnerske države, kakor tudi strateškega interesa EU za stabilnost in demokratični razvoj regije;

D.  ker je parlamentarno sodelovanje v okviru evropskega vzhodnega partnerstva in na dvostranski ravni osrednjega pomena za razvoj naprednega političnega sodelovanja med EU in Azerbajdžanom;

E.  ker je Azerbajdžan postal pomemben dobavitelj energije za EU kot tudi pomembna tranzitna država za vire energije, še zlasti iz osrednje Azije, in ker je EU pomemben energetski trg za Azerbajdžan; ker je bil dosežen dober napredek na področju energetskega sodelovanja, kar vključuje podporo Azerbajdžana južnemu plinskemu koridorju;

F.  ker igra Azerbajdžan pozitivno vlogo v okviru evropske sosedske politike in prispeva k reševanju težave EU na področju energetske varnosti;

G.  ker so pridružitveni sporazumi ustrezen okvir za poglabljanje odnosov s spodbujanjem političnega povezovanja, gospodarskega povezovanja in pravnega približevanja EU in za razvoj kulturnih odnosov ter tako pomembno vplivajo na proces demokratizacije;

H.  ker v zvezi s tem večstranska razsežnost vzhodnega partnerstva dopolnjuje dvostransko razsežnost in je neločljivo povezana z njo ter bi se morala razvijati hkrati s sedanjimi pogajanji o pridružitvenih sporazumih, da bi se omogočilo polno izvajanje teh sporazumov in zagotovilo podlago za resnično regionalno sodelovanje v skladu z načeli, na katerih temelji evropska sosedska politika;

I.  ker mora pridružitveni sporazum prinesti oprijemljive koristi in priložnosti za prebivalce Azerbajdžana in Evropsko unijo;

J.  ker je Evropska unija človekove pravice, demokracijo in pravno državo postavila v središče evropske sosedske politike;

K.  ker je dejavna zavezanost Azerbajdžana skupnim vrednotam in načelom, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem in spoštovanjem človekovih pravic, bistvena za napredovanje procesa ter za uspešnost pogajanj in poznejšega izvajanja pridružitvenega sporazuma, vendar pa trenutno obstajajo pomisleki v zvezi s spoštovanjem pravne države in svobode izražanja političnih nasprotnikov sedanje vlade;

L.  ker je Azerbajdžan hitro napredoval na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, zlasti pri e-upravljanju, kar prispeva k večji preglednosti javne uprave in pomaga pri boju proti korupciji, lažji dostop do javnih storitev in informacij pa daje dodaten zagon demokratizaciji Azerbajdžana;

M.  ker bo drugo plenarno zasedanje parlamentarne skupščine Euronest organizirano aprila 2012 v Bakuju in bo pomemben forum za razpravo o vprašanjih na področju demokracije, politike, energije, varnosti in socialnih zadev;

N.  ker EU v svojih odnosih z Armenijo in Azerbajdžanom spoštuje načeli suverenosti in ozemeljske celovitosti ter v okviru svojega pristopa k reševanju regionalnih sporov podpira osnovna načela Helsinške sklepne listine; ker nerešeni spor v Gorskem Karabahu spodkopava stabilnost in razvoj regije Južnega Kavkaza ter ovira poln razvoj evropske sosedske politike; ker je Evropska unija v svojem skupnem sporočilu z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“ izrazila željo po dejavnejšem sodelovanju pri reševanju sporov na Južnem Kavkazu in okrepitvi svoje podpore za izgradnjo zaupanja in pripravljenost za okrepitev udeležbe v telesih, v katerih še ni zastopana, kot je na primer skupina iz Minska pod okriljem organizacije OVSE;

O.  ker ima posebni predstavnik Evropske unije za Južni Kavkaz pomembno vlogo pri spodbujanju mirnega reševanja sporov v regiji;

P.  ker Azerbajdžan izkazuje močno zavezanost večstranskemu parlamentarnemu sodelovanju v okviru parlamentarne skupščine Euronest in je prva država vzhodnega partnerstva, ki bo gostila plenarno zasedanje te skupščine v Bakuju od 2. do 4. aprila 2012;

Q.  ker je izbor Azerbajdžana za nestalni sedež v Varnostnem svetu OZN za obdobje 2012–2013 dobra priložnost za nadaljnja posvetovanja in približevanje politik države deklaracijam v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU z namenom nadaljnjega spodbujanja mednarodnega miru in stabilnosti;

1.  naslovi naslednja priporočila na Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje: treba je

   (a) zagotoviti, da bo pridružitveni sporazum celovit in v prihodnost usmerjen okvir za prihodnji razvoj odnosov z Azerbajdžanom, ki spodbuja politično povezovanje, gospodarsko zbliževanje in približevanje na pravnem področju ter odraža odnos, ki sta se ga odločila razviti Evropska unija in Azerbajdžan;
   (b) zagotoviti, da bodo pogajanja o pridružitvenih sporazumih med EU in Azerbajdžanom ter EU in Armenijo v skladu z zahtevami iz resolucije Parlamenta o nujnosti evropske strategije za Južni Kavkaz z dne 20. maja 2010 in vsemi osnovnimi načeli skupine iz Minska, ki deluje pod okriljem OVSE, ki so zapisana v skupni izjavi iz Aquile z dne 10. julija 2009, povezana s prepričljivo zavezanostjo k bistvenemu napredku v smeri rešitve spora v Gorskem Karabahu, ki bo vključeval na primer ukrepe za krepitev zaupanja, kot je splošna odprava vojaškega značaja, umik ostrostrelcev s frontne črte, umik armenskih čet z zasedenih ozemelj okoli Gorskega Karabaha in vrnitev teh ozemelj pod nadzor Azerbajdžana, ter mehanizem za aktivno preprečevanje incidentov, preiskave kršitev premirja na frontni črti, pravico vseh notranje razseljenih oseb in beguncev, da se vrnejo v svoje domače kraje in domove, ter zagotavljanje varnosti na mednarodni ravni, ki bi vključevalo resnično večnacionalno operacijo ohranjanja miru, da bi tako ustvarili ustrezne dogovorjene pogoje, da bodo lahko ljudje v prihodnosti svobodno izrazili svojo voljo, ki bo pravno zavezujoča, glede končnega statusa Gorskega Karabaha;
   (c) vključiti v pridružitveni sporazum klavzule in merila uspešnosti v zvezi z varovanjem in spodbujanjem človekovih pravic, zlasti kar zadeva svobodo medijev, pravico do svobode izražanja, svobode združevanja in svobode zbiranja, ki odražajo načela in pravice iz ustave Azerbajdžana ter najvišje mednarodne in evropske standarde, pri čemer se je treba v največji možni meri opreti na okvire Sveta Evrope in OVSE, katerim se je Azerbajdžan zavezal; pozvati azerbajdžansko vlado, naj izvaja te zaveze; in zagotovi, da se v pogajanjih v celoti upošteva dejstvo, da je treba zaščititi pravice in preživetje notranje razseljenih oseb in beguncev;
   (d) razmisliti o prisotnosti EU v skupini iz Minska, ki deluje pod okriljem OVSE , da bi bila EU bolj vključena v reševanje spora med Armenijo in Azerbajdžanom;
   (e) v pridružitvenem sporazumu poudariti pomen zagotavljanja temeljnih pravic in svoboščin državljanov, vključno s pravico zbiranja in združevanja ter pravico do zasebne lastnine, razvoja civilne družbe, pravne države, nadaljnjega boja proti korupciji, političnega pluralizma ter neodvisnosti medijev in sodstva;
   (f) v pridružitvenem sporazumu poudariti, da mora Republika Azerbajdžan v celoti spoštovati sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice;
   (g) v pridružitvenem sporazumu poudariti, kako zelo pomembna je svoboda izražanja političnih nasprotnikov in da so tesnejši odnosi z EU odvisni od pripravljenosti azerbajdžanskih oblasti, da spoštujejo pravno državo, zagotavljajo poštena sojenja vsem zapornikom in brezpogojno izpustijo vse tiste, ki so zaprti na podlagi politično motiviranih obtožb;
   (h) tehnično in finančno pomagati parlamentu Azerbajdžana, da v celoti razvije svoje ustavne funkcije, telesa in službe, vključno z okrepljenimi stiki s civilno družbo;
   (i) podpreti programe razvojne pomoči, ki so namenjeni izboljšanju življenjskih razmer beguncev in razseljenih oseb v Azerbajdžanu;
   (j) v sporazum vključiti klavzule o zaščiti zagovornikov človekovih pravic v skladu s smernicami EU o zagovornikih človekovih pravic;
   (k) poziva azerbajdžanske oblasti, naj zagotovijo, da bo potekajoča gradnja novih stavb v Bakuju, ki naj bi bila delno povezana z bližajočim se tekmovanjem za pesem Evrovizije, v skladu z ustrezno zakonodajo in da ponovne naselitve prebivalcev potekajo s preglednimi pravnimi postopki; je zaskrbljen zaradi vse ostrejših kritik vlade na račun aktivistov za človekove pravice, ki ta kulturni dogodek izkoriščajo za izboljšanje demokracije in spoštovanja človekovih pravic v državi;
   (l) odobriti vizum posebnemu poročevalcu Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o političnih zapornikih, da bo lahko v skladu s svojim mandatom obiskal državo;
   (m) izraziti zaskrbljenost zaradi naraščanja števila aretacij aktivistov na področju človekovih pravic in mladine, težav pri registraciji nevladnih organizacij in političnih strank ter ustrahovanja in omejevanja svobode izražanja, svobode zbiranja in svobode v spletu, in opredeliti merila uspešnosti ne bodo niso dosežena;
   (n) pozvati azerbajdžanske oblasti, naj sprejmejo protidiskriminacijsko zakonodajo, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmeritve in spolne identitete na vseh področjih;
   (o) uskladiti cilje pridružitvenega sporazuma s skupnim sporočilom o novem odzivu na spremembe v sosedstvu, da bodo lahko organizacije civilne družbe v Azerbajdžanu izvajale notranji nadzor in zagotovile večjo odgovornost vlade za reforme in zaveze, ki jih je sprejela;
   (p) zagotoviti skladnost pridružitvenega sporazuma z načeli mednarodnega prava – zlasti tistimi, ki so opredeljeni v Ustanovni listini Združenih narodov, v Helsinški sklepni listini in v okviru OVSE, zlasti o neuporabi oborožene sile, ozemeljski celovitosti in pravici do samoodločbe – in da se bo sporazum, ko bo sklenjen, uporabljal za celotno ozemlje Azerbajdžana;
   (q) okrepiti zmogljivost Evropske unije za reševanje sporov in mediacijo, prevzeti aktivnejšo in učinkovitejšo vlogo pri krepitvi zaupanja med sprtimi stranmi, tudi z izvajanjem projektov za izgradnjo zaupanja, ki jih financira EU, da bi okrepili javno naklonjenost medsebojnim koncesijam in mirnemu reševanju sporov; poudariti potrebo po brezpogojnem dostopu predstavnikov EU do Gorskega Karabaha in okoliških zasedenih regij; vztrajati, da bi morala imeti EU večjo vlogo pri reševanju spora v Gorskem Karabahu s podpiranjem izvajanja ukrepov za krepitev zaupanja, ki bodo povezali armensko in azerbajdžansko skupnost ter prispevali k širjenju idej o miru, spravi in zaupanju med vsemi vpletenimi stranmi;
   (r) pozdraviti dejstvo, da so sopredsedujoči skupini iz Minska, ki deluje pod okriljem OVSE, in vsi udeleženi opravili veliko dela, da bi prispevali k napredku v smeri dogovora o osnovnih načelih, ter pozvati k stalni podpori pri njihovem delu; poudariti, da bi morala Azerbajdžan in Armenija z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se vsi sklepi, sprejeti v okviru skupine iz Minska za oblikovanje in uveljavitev mirne rešitve spora o Gorskem Karabahu, izvajajo v celoti in pravočasno; razmisliti o neposrednem in aktivnejšem sodelovanju EU v skupini iz Minska;
   (s) pozvati voditelje Armenije in Azerbajdžana, naj ravnajo odgovorno, pazijo na retoriko in se izogibajo podžigajočim izjavam, da bi omogočili pristen dialog na vseh ravneh družbe, da bo javnost sprejela in v celoti razumela koristi celovite rešitve, ter tako začrtali pot za učinkovite ukrepe za izgradnjo zaupanja;
   (t) izraziti zaskrbljenost nad vse večjo vojaško prisotnostjo v regiji in zlasti nad visokimi stroški Azerbajdžana za vojsko ter v zvezi s tem pozvati države članice, naj prenehajo dobavljati orožje in strelivo Azerbajdžanu in Armeniji v skladu z zahtevo OVSE iz februarja 1992, dokler ne bosta obe strani sprejeli in podpisali celovitega dogovora o rešitvi spora;
   (u) poudariti pomen nadaljnjih prizadevanj v okviru vzhodnega partnerstva, da bi spodbudili politično in gospodarsko zbliževanje Armenije in Azerbajdžana, ter odločno vzpostaviti reševanje regionalnih sporov kot sestavni del tega okvira;
   (v) poudariti, da je na sto tisoče beguncev in notranje razseljenih oseb, ki so zapustili svoje domove med vojno v Gorskem Karabahu ali zaradi te vojne, še naprej razseljenih in so jim zanikane pravice, vključno s pravico do vrnitve, lastninskimi pravicami in pravico do osebne varnosti – te pravice je treba brezpogojno spoštovati in nemudoma zagotoviti; pozvati Komisijo in države članice, naj še naprej zagotavljajo in razširijo pomoč in finančno podporo EU Azerbajdžanu pri reševanju položaja razseljenih oseb;
   (w) poudariti, da je treba pridružitveni sporazum uporabiti kot platformo za spodbujanje regionalnih sinergij in sodelovanja, poudariti, da se pluralistični demokratični razvoj in prizadevanja za reševanje sporov medsebojno dopolnjujejo in krepijo, ter zagotoviti, da pridružitveni sporazum vključuje določbe o poenostavitvi vizumskih postopkov za vse prebivalce držav Južnega Kavkaza;
   (x) pojasniti, kako je mogoče izkoristiti znatno stopnjo dopolnjevanja med različnimi pobudami EU v regiji, zlasti vzhodnim partnerstvom in sinergijo Črnega morja;
   (y) zahtevati od Turčije, da konstruktivno podpre reševanje spora v Gorskem Karabahu in izpolni svoje obveznosti v tej regiji;
   (z) zagotoviti, da bo lahko trgovinski vidik pridružitvenega sporazuma nadgrajen v poglobljeno in celovito območje proste trgovine, takoj ko bo Azerbajdžan izpolnil vse potrebne pogoje, vključno s pristopom k Svetovni trgovinski organizaciji in izpolnitvijo zavez glede spoštovanja človekovih pravic, ter, ob upoštevanju tega, Azerbajdžanu zagotoviti potrebno tehnično pomoč, da se pripravi na pogajanja, in spodbujati sprejetje zahtevanih reform;
   (aa) pozvati Azerbajdžan, naj podpiše in ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;
   (ab) pozvati azerbajdžanske oblasti, naj podpišejo in ratificirajo Konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju ter Konvencijo o kasetnem strelivu;
   (ac) zagotoviti čimprejšnja pogajanja o sporazumih za poenostavitev vizumskih postopkov in sporazumih o ponovnem sprejemu, da bi spodbudili stike med ljudmi, pri čemer je treba prednostno obravnavati mobilnost mladih in akademikov; prispevati k boju proti nezakonitemu priseljevanju, zagotoviti, da bodo določbe o azilu v celoti skladne z mednarodnimi obveznostmi in zavezami ter standardi EU, zlasti tistimi s področja človekovih pravic;
   (ad) poudariti pomen izgradnje in razvoja močnega mladinskega sektorja ter v tem okviru pozdraviti različne državne programe, ki ponujajo štipendije za študij v tujini;
   (ae) pozvati Azerbajdžan, naj ne ovira vizumskih postopkov za državljane tretjih držav, ki so armenskega izvora in želijo vstopiti v Azerbajdžan, in naj odpravi prepoved mednarodnih telefonskih klicev v Armenijo;
   (af) spodbujati obsežno sodelovanje med EU in Azerbajdžanom v različnih sektorjih, zlasti je treba pojasniti prednosti in spodbujati zbliževanje predpisov ter v ta namen zagotoviti potrebno tehnično pomoč;
   (ag) pozvati azerbajdžanske oblasti, naj pospešijo izvajanje temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela;
   (ah) okrepiti preglednost pri upravljanju javnih financ in izboljšati zakonodajo na področju javnega naročanja, da bi bistveno prispevali k dobremu upravljanju in preglednemu odločanju; glede tega pozdraviti sodelovanje Azerbajdžana v okviru pobude za preglednost v ekstraktivni industriji, katere namen je zagotoviti večji pregled nad prihodki od nafte in plina, ter spremljati, ali azerbajdžanska vlada spoštuje svojo obveznost glede razkrivanja informacij o javnih financah v skladu z zakonodajo o pravici do dostopa do informacij;
   (ai) ustrezno ukrepati, da se v pridružitveni sporazum vključijo določbe o možnosti Azerbajdžana, da sodeluje v programih in agencijah Unije, kar je orodje za spodbujanje evropskega povezovanja na vseh ravneh;
   (aj) pozdraviti reforme, ki so jih azerbajdžanske oblasti izvedle na področju pravosodja, da bi zagotovile večjo neodvisnost sodnikov in boljše postopke izbire in imenovanja ter odpravile korupcijo v pravosodju in dovzetnost za vpliv izvršilne veje oblasti; priznati, da so bili sprejeti ustrezni zakoni, vključno z zakonom o odvetniški zbornici; spodbuditi oblasti, da še naprej izvajajo zakonodajo za boj proti korupciji in se osredotočijo na primere korupcije na visoki ravni ter zagotovijo bistveno več preglednosti na področju javne porabe in financiranja političnih strank; poudariti, da je treba izboljšati neodvisnost in učinkovitost sodstva ter zagotoviti več sredstev zanj; opozoriti na pomen sodnega sistema, ki deluje neodvisno od političnega vmešavanja; poudariti, da je treba doseči prepričljive rezultate na področju zaposlovanja in imenovanja sodnikov in državnih tožilcev na podlagi uporabe enotnih, preglednih in objektivnih meril na nacionalni ravni ter razviti evidenco izvrševanja kazenskega pregona in obsodb, na podlagi katere bo mogoče meriti napredek; pozvati k poenotenju sodne prakse, da se zagotovi predvidljiv sodni sistem in zaupanje javnosti;
   (ak) uvesti programe tesnega medinstitucionalnega sodelovanja z regijami in lokalnimi skupnostmi EU, v katerih živijo narodne manjšine, ki uživajo visoko stopnjo avtonomije;
   (al) poudariti pomen trajnostnega gospodarstva, tudi s spodbujanjem njegove diverzifikacije; spodbujati večjo odprtost in preglednost v energetskem sektorju ter zagotoviti, da se bo ta razvijal v skladu z mednarodnimi okoljskimi standardi; podpreti razvoj trga obnovljivih virov energije; poudariti nujnost uvedbe ustrezne okoljske zakonodaje;
   (am) poudariti pomen energetskega sodelovanja med EU in Azerbajdžanom pri diverzifikaciji oskrbe z energijo in poti za zagotavljanje energije v Evropi; v zvezi s tem opozoriti na skupno izjavo o dobavi plina, ki sta jo 13. januarja 2011 v Bakuju podpisala predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev, kot pomemben korak k izgradnji južnega plinskega koridorja, in pozdraviti prizadevanja Azerbajdžana pri spodbujanju takšnih pionirskih projektov kot je izgradnja cevovodov Baku-Tbilisi-Ceyhan in Baku-Tbilisi-Erzurum v okviru izvedbe projekta AGRI;
   (an) poudariti pomen edinstvene geografske lege Azerbajdžana pri omogočanju neposredne in neovirane tranzitne povezave med EU in državami srednje Azije; pozdraviti prizadevanja za razvoj transkaspijskega tranzitnega sodelovanja s Kazahstanom in iskanje načinov, da bi tako sodelovanje vzpostavili tudi s Turkmenistanom; pozdraviti mandat Sveta, ki je bil podpisan 12. septembra 2011, za sklenitev pravno zavezujočega sporazuma med EU, Azerbajdžanom in Turkmenistanom o transkaspijskem cevovodu;
   (ao) zagotoviti, da se bo EU še naprej osredotočala na razvoj energetskega sodelovanja z Azerbajdžanom in zagotavljala trajnostno podporo; zagotoviti tehnično pomoč azerbajdžanski državni agenciji za alternativne in obnovljive vire energije pri diverzfikaciji virov energije v Azerbajdžanu, spodbujanju energetske učinkovitosti in usklajevanju ciljev države s cilji EU na področju podnebnih sprememb;
   (ap) najti načine, da bi spodbudili dialog in regionalno sodelovanje s podpiranjem organizacij, kot je regionalni okoljski center (Regional Environmental Centre – REC), s skupnimi čezmejnimi projekti, ki vključujejo nevladne organizacije, lokalne skupnosti in zainteresirane strani iz Armenije, Azerbajdžana in Gruzije;
   (aq) v pridružitveni sporazum vključiti močno parlamentarno razsežnost, ki predvideva polno sodelovanje parlamenta Azerbajdžana (Milli Mejlis) in Evropskega parlamenta in krepi delo parlamentarne skupščine Euronest;
   (ar) v celoti vključiti Evropski parlament v proces izvajanja in spremljanja pridružitvenega sporazuma; določiti jasna merila uspešnosti za izvajanje pridružitvenega sporazuma in priskrbeti mehanizme za spremljanje, tudi s pripravo rednih poročil Evropskemu parlamentu;
   (as) zagotoviti bolje usmerjeno tehnično pomoč Azerbajdžanu, da bo lahko izpolnil obveznosti, ki izhajajo iz pogajanj o pridružitvenem sporazumu in njegovega doslednega izvajanja, in sicer z nadaljnjim ponujanjem celovitih programov za vzpostavljanje institucij;
   (at) spodbuditi pogajalsko skupino EU, naj nadaljuje sodelovanje z Evropskim parlamentom in zagotavlja stalne, z dokumentacijo podprte informacije o doseženem napredku v skladu s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je treba v vseh fazah postopka redno in v celoti obveščati Evropski parlament;
   (au) še naprej spodbujati poglobljeno sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva in med njimi ter redno obveščati Evropski parlament o napredku v zvezi s tem sodelovanjem;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje in Azerbajdžanu.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0243.
(2) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 136
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0025.
(4) UL C41 E, 19.2.2009, str.64.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0153.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0576.
(7) UL L 221, 27.8.2011, str. 5.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov