Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/0058(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0080/2012

Predložena besedila :

A7-0080/2012

Razprave :

PV 18/04/2012 - 16
CRE 18/04/2012 - 16

Glasovanja :

PV 19/04/2012 - 6.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0135

Sprejeta besedila
PDF 157kWORD 207k
Četrtek, 19. april 2012 - Strasbourg
Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb *
P7_TA(2012)0135A7-0080/2012

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2011)0121 – C7-0092/2011 – 2011/0058(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0121),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0092/2011),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem bolgarska državna skupščina, irska poslanska zbornica, malteška poslanska zbornica, nizozemski senat, poljski sejm, romunska poslanska zbornica, slovaški državni svet, švedski parlament in spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0080/2012),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“. Prav tako so si navzkriž z zahtevami visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva.
(1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, s paktom „euro plus“ ter z gospodarskim, proračunskim in davčnim povezovanjem, potrebnim za vzpostavitev visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Če bi davčni organi bolj sodelovali, bi se s tem bistveno zmanjšali stroški in upravne obremenitve za podjetja, ki v Uniji poslujejo čezmejno.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Davčne ovire pri čezmejnem poslovanju so zlasti velike za mala in srednje velika podjetja, ki običajno nimajo sredstev za odpravo tržne neučinkovitosti.
(2)  Davčne ovire so lahko zlasti velike za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki poslujejo čezmejno, saj običajno nimajo sredstev za odpravo tržne neučinkovitosti.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Na ravni držav članic in tudi na regionalni ravni pri regijah, ki imajo fiskalne in zakonodajne pristojnosti, bi bilo treba spodbujati pošteno konkurenco glede davčnih stopenj.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Izboljšanje notranjega trga je poglavitni dejavnik za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest. Uvedba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) naj bi izboljšala rast in povečala število delovnih mest v Uniji, in sicer z zmanjšanjem upravnih stroškov in birokracije za podjetja, zlasti za mala podjetja, ki poslujejo čezmejno.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Skupno konsolidirano osnovo za CCCTB bi bilo treba uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Vendar če Svet ne sprejme soglasne odločitve glede predloga o uvedbi CCCTB, je primerno, da se nemudoma začne postopek za sklep Sveta, s katerim se odobri postopek okrepljenega sodelovanja na področju CCCTB. Tako okrepljeno sodelovanje bi morale začeti države članice, katerih valuta je euro, v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije pa bi moralo biti vedno odprto tudi za druge države članice.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Določene poudarjene oblike davčne konkurence, davčne optimizacije in davčne arbitraže bi lahko ogrozile prihodke nekaterih držav članic in privedle do izkrivljanja pri obdavčenju kapitala, ki je mobilen, in dela, ki je manj mobilno. Okrepljen pakt stabilnost in rasti ter Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni Uniji od držav članic, zlasti tistih, katerih valuta je euro, zahtevata strogo fiskalno disciplino, hkrati pa morajo nadzirati svojo porabo in ustvarjati dovolj davčnih prihodkov. Iz teh razlogov in ker pakt euro plus, o katerem so se dogovorili voditelji držav ali vlad držav članic, katerih valuta je euro, določa, da bi lahko z oblikovanjem CCCTB „na način, ki je dohodkovno nevtralen, zagotovili usklajenost nacionalnih davčnih sistemov, pri čemer bi spoštovali nacionalne davčne strategije, ter povečali fiskalno konsolidacijo in konkurenčnost evropskih podjetij“, je bistveno, da so države članice, katerih valuta je euro, sposobne izpolnjevati svoje proračunske obveznosti, da bi ohranili stabilnost euroobmočja kot celote, zaželeno pa je tudi, da se CCCTB začne uporabljati čim prej in za čim več družb.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 c (novo)
(4c)  Komisija bi morala glede na pomembno vlogo, ki jo imajo MSP na notranjem trgu, za tista MSP, ki poslujejo čezmejno, pripraviti orodje, s katerim bi se zmanjšala upravna obremenitev in stroški ter bi se jim tako omogočilo, da se prostovoljno vključijo v sistem CCCTB.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Ker razlike v stopnjah obdavčitve ne povzročajo takšnih ovir, ni potrebno, da bi sistem (skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)) vplival na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb.
(5)  Ker razlike v stopnjah obdavčitve ne povzročajo takšnih ovir, ni potrebno, da bi sistem CCCTB vplival na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb. Države članice bi morale zato obdržati tudi pristojnost za sprejemanje nekaterih pobud za podjetja, zlasti v obliki davčnega dobropisa.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Cilj te direktive ni uskladitev stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v državah članicah. Če pa bo postalo očitno, da bi bila lahko uvedba minimalnih stopenj koristna za gospodarsko učinkovitost, uspešnost in pravičnost obdavčitve dohodkov pravnih oseb, bi morala Komisija pri oceni uporabe te direktive preučiti ustreznost take uskladitve. To je toliko bolj pomembno, ker razvoj stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v državah članicah jasno kaže, da ima davčna konkurenca na notranjem trgu učinek. Zato je v duhu poročila z naslovom „Nova strategija za enotni trg“ z dne 9. maja 2010 koristno ugotoviti, ali je učinek take konkurence koristen ali škodljiv za davčno kulturo, ki je primerna za notranji trg 21. stoletja. Zlasti bi bilo treba pozornost nameniti vprašanju, ali bi bila odprava osnovnega razhajanja med povezovanjem trga in davčno suverenostjo eden od načinov za uskladitev tržne in družbene razsežnosti notranjega trga.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Konsolidacija je bistveni element takšnega sistema, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe v Uniji, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravljajo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin. Poleg tega se izguba, ki jo imajo davčni zavezanci, samodejno izravna z dobičkom, ki ga ustvarijo drugi člani iste skupine.
(6)  Konsolidacija je bistveni element takšnega sistema, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki poslujejo čezmejno v Uniji, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravljajo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin. Poleg tega se izguba, ki jo imajo davčni zavezanci, samodejno izravna z dobičkom, ki ga ustvarijo drugi člani iste skupine.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Široka davčna osnova, konsolidacija in diskrecijske pravice držav članic glede nacionalnih stopenj obdavčitve dohodkov pravnih oseb zagotavljajo davčno nevtralno delovanje CCCTB.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Če uporaba skupne konsolidirane osnove za CCCTB vpliva na davčne prihodke regionalnih ali lokalnih organov, lahko države članice v skladu s svojimi ustavnimi sistemi in določbami te direktive sprejmejo ukrepe, da bi to odpravile.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Ker je ta sistem zasnovan zlasti za potrebe družb, ki poslujejo čezmejno, mora to biti neobvezen sistem, ki je na voljo poleg obstoječih nacionalnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb.
(8)  Ker je ta direktiva zasnovana zlasti za potrebe družb, ki poslujejo čezmejno, pri čemer pa ne izključuje drugih družb, je oblikovana kot neobvezen sistem, ki omogoča prostovoljno udeležbo vseh upravičenih družb. Vendar se šteje, da so se evropske družbe in evropske zadruge, ki so po definiciji nadnacionalne, odločile za uporabo te direktive dve leti po datumu uporabe direktive. Tudi vse druge družbe, ki so upravičene v skladu s to direktivo, razen mikro, malih in srednje velikih podjetij, kot je opredeljeno v priporočilu Komisije 2003/361/ES1, bi morale to direktivo začeti uporabljati najpozneje pet let po datumu uporabe direktive. Komisija bi morala pri ocenjevanju učinka CCCTB preučiti, ali bi morala postati obvezna tudi za taka mikro, mala in srednje velika podjetja.
1 UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
(20)  Sistem mora vključevati splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah.
(20)  Sistem mora vključevati učinkovito splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah. Državam članicam ne bi smeli preprečevati uvajanja in usklajevanja dodatnih medsebojnih ukrepov za zmanjševanje negativnih učinkov držav z nizkimi davki zunaj Unije, ki ne izmenjujejo potrebnih davčnih informacij.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove mora vključevati tri enako ponderirane faktorje (delo, sredstva in prodaja). Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Končno je treba upoštevati prodajo, da se zagotovi poštena udeležba namembne države članice. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da se dobički obdavčijo tam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda.
(21)  Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove bi morala vključevati tri faktorje (delo, sredstva in prodaja). Faktorja dela in sredstev bi morala biti ponderirana s 45 %, faktor prodaje pa z 10 %. Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Končno je treba upoštevati prodajo, da se zagotovi poštena udeležba namembne države članice. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da se dobički obdavčijo tam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Skupni predpisi za izračun skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb ne bi smeli ustvarjati nesorazmernih upravnih stroškov za podjetja, da se ne ogrozi njihova konkurenčnost.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Skupine družb morajo imeti možnost za sodelovanje z le eno davčno upravo („glavni davčni organ“), ki je davčna uprava države članice, v kateri je matična družba skupine („glavni davčni zavezanec“) rezidentka za davčne namene. V tej direktivi morajo biti določena tudi postopkovna pravila za upravljanje sistema. Zagotovljen mora biti tudi mehanizem predhodnega odločanja. Postopek revizije začne in ga usklajuje glavni davčni organ, vendar lahko začetek postopka revizije zahtevajo organi katere koli države članice, v kateri je član skupine zavezan za plačilo davka. Pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident ali ima poslovno enoto, lahko pred sodišči države članice glavnega davčnega organa izpodbija odločitev glavnega davčnega organa glede obvestila o izbiri ali spremenjene odmere. Spore med davčnimi zavezanci in davčnimi organi obravnava upravni organ, ki je pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa.
(23)  Skupine družb morajo imeti možnost za sodelovanje z le eno davčno upravo („glavni davčni organ“), ki je organ države članice, v kateri je matična družba skupine („glavni davčni zavezanec“) rezidentka za davčne namene. V tej direktivi morajo biti določena tudi postopkovna pravila za upravljanje sistema. Zagotovljen mora biti tudi mehanizem predhodnega odločanja. Postopek revizije začne in ga usklajuje glavni davčni organ, vendar lahko začetek postopka revizije zahtevajo organi katere koli države članice, v kateri je član skupine zavezan za plačilo davka. Pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident ali ima poslovno enoto, lahko pred sodišči države članice glavnega davčnega organa izpodbija odločitev glavnega davčnega organa glede obvestila o izbiri ali spremenjene odmere. Spore med davčnimi zavezanci in davčnimi organi obravnava upravni organ, ki je pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Komisija bi morala vzpostaviti nov forum o CCCTB, podoben Skupnemu forumu za transferne cene, na katerega lahko podjetja in države članice naslovijo vprašanja in spore, povezane s CCCTB. Takšen forum bi moral biti sposoben dajati smernice za podjetja in države članice.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 27 a (novo)
(27a)  Ta direktiva vsebuje povsem nov pristop k obravnavi bistvene sestavine obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Komisija bi zato morala opraviti podrobno analizo in neodvisno oceno takoj, ko se bo to izplačalo. Zaradi cikla uporabe in izvajanja obdavčitve dohodkov pravnih oseb analize in ocene ne bi smeli opraviti pred iztekom petih let po začetku veljavnosti te direktive. Ocena in analiza Komisije bi morali vključevati preučitev naslednjega: neobvezna narava CCCTB, omejitev usklajevanja na davčno osnovo, porazdelitvena formula, uporabnost sistema za MSP ter učinek na davčne prihodke držav članic.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 6 a (novo)
Člen 6a

Evropske družbe in evropske zadruge

Upravičene evropske družbe in evropske zadruge, kot so navedene v točkah (a) in (b) Priloge I, od ...* veljajo za družbe, ki so se odločile za izvajanje te direktive.

* Prvi dan meseca po izteku dveh let od datuma uporabe te direktive.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 6 b (novo)
Člen 6b

Uporaba za druge upravičene družbe

Upravičene družbe, ki niso mikro, mala in srednje velika podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES, uporabljajo to direktivo od ...* .

* Prvi dan meseca po izteku petih let od datuma uporabe te direktive.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1
Odbitni izdatki vključujejo vse stroške prodaje in stroške brez odbitnega davka na dodano vrednost, ki jih ima davčni zavezanec zaradi pridobitve ali zavarovanja dohodka, vključno s stroški raziskav in razvoja ter stroški, ki nastanejo pri zbiranju lastniškega kapitala ali nastanku dolga za namene poslovanja.

Odbitni izdatki vključujejo vse stroške prodaje in stroške brez odbitnega davka na dodano vrednost, ki jih ima davčni zavezanec zaradi pridobitve ali zavarovanja dohodka, vključno s stroški raziskav in razvoja ter stroški, ki nastanejo pri zbiranju lastniškega kapitala ali nastanku dolga za namene poslovanja. Tekoči stroški, povezani z varovanjem okolja in zmanjšanjem emisij ogljika, se prav tako obravnavajo kot odbitni izdatki.

Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 1 – točka j
(j) davki iz Priloge III, z izjemo trošarin, uvedenih za energetske proizvode, alkohol in alkoholne pijače ter predelan tobak.
(j) davki iz Priloge III.
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 30 – točka c
(c) tehnične rezervacije zavarovalnic, določene v skladu z Direktivo 91/674/EGS, so z izjemo izravnalnih rezervacij odbitne. Država članica lahko določi odbitek izravnalnih rezervacij. V primeru skupine se lahko vsak takšen odbitek izravnalnih rezervacij uporabi za porazdeljeni delež članov skupine, ki so rezidenti ali imajo poslovno enoto v tej državi članici. Odbiti zneski se pregledajo in prilagodijo ob koncu vsakega davčnega leta. Pri izračunu davčne osnove v naslednjih letih je treba upoštevati že odbite zneske.
(c) tehnične rezervacije zavarovalnic, določene v skladu z Direktivo 91/674/EGS, so z izjemo izravnalnih rezervacij odbitne. Država članica, ki se na podlagi člena 62 Direktive 91/674/EGS v okviru gospodarskega prava uvede zahtevo po oblikovanju izravnalnih rezervacij, mora tudi določiti, da so takšne rezervacije odbitne. V primeru skupine se lahko vsak takšen odbitek izravnalnih rezervacij uporabi za porazdeljeni delež članov skupine, ki so rezidenti ali imajo poslovno enoto v tej državi članici. Odbiti zneski se pregledajo in prilagodijo ob koncu vsakega davčnega leta. Pri izračunu davčne osnove v naslednjih letih je treba upoštevati že odbite zneske.
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 48
Kadar izgube davčnega zavezanca nastanejo pred odločitvijo za sistem iz te direktive in bi lahko bile v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo prenesene, vendar še niso bile pobotane z obdavčljivim dobičkom, se lahko navedene izgube odbijejo od davčne osnove v obsegu, ki je določen z navedeno nacionalno zakonodajo.

Kadar izgube davčnega zavezanca nastanejo pred odločitvijo za sistem iz te direktive in bi lahko bile v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo prenesene, vendar še niso bile pobotane z obdavčljivim dobičkom, se lahko navedene izgube odbijejo od dela davčne osnove, obdavčene v državi članici na podlagi prej veljavne nacionalne zakonodaje, v obsegu, ki je določen z navedeno nacionalno zakonodajo.

Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 73 – odstavek 1 – točka a
(a) davek od dobička v skladu s splošno ureditvijo v zadevni tretji državi po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah;
(a) davek od dobička v skladu s splošno ureditvijo v zadevni tretji državi po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 70 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah;
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 1
Lažne transakcije, izvršene izključno z namenom izogibanja obdavčitvi, se pri izračunu davčne osnove ne upoštevajo.

Lažne transakcije, izvršene predvsem z namenom izogibanja obdavčitvi, se pri izračunu davčne osnove ne upoštevajo.

Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 82 – odstavek 1 – točka b
(b) v skladu s splošno ureditvijo v tretji državi je dobiček obdavčen po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah, ali za subjekt velja posebna ureditev, ki omogoča znatno nižjo obdavčitev kot splošna ureditev;
(b) v skladu s splošno ureditvijo v tretji državi je dobiček obdavčen po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 70 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah, ali za subjekt velja posebna ureditev, ki omogoča znatno nižjo obdavčitev kot splošna ureditev;
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 86 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela in sredstev enako ponderirani:
1.  Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so zajeti faktorji prodaje, dela in sredstev:
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 86 – odstavek 1 – enačba
20120419-P7_TA(2012)0135_SL-p0000001.fig
20120419-P7_TA(2012)0135_SL-p0000003.fig
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 110 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripravi enoten obrazec za davčno napoved.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 122 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Glavni davčni organ lahko začne in usklajuje revizije za člane skupine. Revizija se lahko začne izvajati tudi na zahtevo pristojnega organa.
1.  Glavni davčni organ lahko začne in usklajuje revizije za člane skupine. Revizija se lahko začne izvajati tudi na zahtevo pristojnega organa v državi članici, v kateri ima član skupine sedež.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 123 a (novo)
Člen 123a

Forum o CCCTB

Komisija vzpostavi forum o CCCTB na katerega lahko družbe in države članice naslovijo vprašanja in spore, povezane s CCCTB. Ta forum zagotovi smernice za družbe in države članice.

Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 130
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta.

Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta. Člani pristojnega odbora Evropskega parlamenta bi morali biti obveščen o vsaki prihodnji oceni instrumenta.

Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 132 a (novo)
Člen 132a

MSP, ki poslujejo čezmejno

Komisija do ...* pripravi orodje, ki MSP, ki poslujejo čezmejno, omogoča, da se prostovoljno vključijo v sistem CCCTB.

* Prvi dan meseca po izteku dveh let od začetka veljavnosti te direktive.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 133
Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o izvajanju te direktive. Poročilo vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja XVI te direktive na razporeditev davčnih osnov med države članice.

Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija do ...* pregleda uporabo te direktive in poroča Evropskemu parlamentuin Svetu o izvajanju direktive. Poročilo med drugim vsebuje analizo, ki temelji na neodvisni oceni:

(a) učinka mehanizma iz poglavja XVI na razporeditev davčnih osnov med države članice in učinka na njihove davčne prihodke;
(b) uporabe in uporabnosti te direktive za MSP;
(c) prednosti in slabosti določitve sistema kot obveznega za MSP;
(d) socialno-ekonomske posledice te direktive, vključno z učinkom na globalno delovanje družb in konkurenčnost upravičenih in neupravičenih družb;
(e) učinka na pošteno in pravično pobiranje davkov v državah članicah;
(f) prednosti in slabosti uvedbe minimalnih davčnih stopenj.
Kadar je primerno, Komisija pripravi predlog za spremembo te direktive najpozneje do leta 2020. Komisija do ...** Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o možnih posledicah te direktive za notranji trg, s posebnim poudarkom na možnem izkrivljanju konkurence med družbami, za katere velja ureditev iz te direktive, in tistimi, ki ne izpolnjujejo konsolidacijskih meril.

* Prvi dan meseca po izteku petih let od začetka veljavnosti te direktive.
** Prvi dan meseca po izteku dveh let od začetka veljavnosti te direktive.
Sprememba 38
Predlog direktive
Priloga 3 –naslov 5 – točka 4
Versicherungsteuer

črtano
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov