Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2192(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0056/2012

Predložena besedila :

A7-0056/2012

Razprave :

PV 19/04/2012 - 17
CRE 19/04/2012 - 17

Glasovanja :

PV 20/04/2012 - 10.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0144

Sprejeta besedila
PDF 211kWORD 58k
Petek, 20. april 2012 - Strasbourg
Dekoncentracija upravljanja zunanje pomoči s sedeža Komisije na njene delegacije na dostavo pomoči
P7_TA(2012)0144A7-0056/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2012 o učinku dekoncentracije upravljanja zunanje pomoči s sedeža Komisije na njene delegacije na dostavo pomoči (2011/2192(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine ter da Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju,

–  ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov iz leta 2000 s posebnim poudarkom na osmem razvojnem cilju tisočletja,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Ocena postopka dekoncentracije – končno poročilo“ (SEC(2004)0561),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (COM(2011)0637),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. junija 2005 o dekoncentraciji(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. junija 2011 o posebnem poročilu št. 1/2011 z naslovom „Ali se je z dekoncentracijo upravljanja zunanje pomoči s sedeža Komisije na njene delegacije izboljšala dostava pomoči?“(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o skupnem stališču EU za četrti forum na visoki ravni o učinkovitosti pomoči (HLF-4, Busan, od 29. novembra do 1. decembra 2011),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 1/2011 z naslovom „Ali se je z dekoncentracijo upravljanja zunanje pomoči s sedeža Komisije na njene delegacije izboljšala dostava pomoči?“,

–  ob upoštevanju odstavkov 122 in 123 evropskega soglasja za razvoj o napredku reform na področju upravljanja zunanje pomoči EU,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike,

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči iz leta 2005, agende za ukrepanje iz Akre iz leta 2008 in partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana iz leta 2011,

–  ob upoštevanju medsebojnega strokovnega pregleda Evropske skupnosti v odboru za razvojno pomoč pri OECD (OECD-DAC) iz leta 2007,

–  ob upoštevanju poročila odbora za razvojno pomoč pri OECD iz leta 2008 z naslovom „Učinkovito upravljanje pomoči: 12 ugotovitev iz medsebojnega pregleda odbora za razvojno pomoč“,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračunski nadzor (A7-0056/2012),

A.  ker se z decentraliziranim pristopom k dostavi pomoči odločanje bolj približa dejanskemu stanju in samemu kraju, kjer s praktičnega vidika pride do učinkovitejše koordinacije in usklajevanja donatorjev, pri čemer se dosledno upošteva potreba po lokalni odgovornosti;

B.  ker je končni cilj dekoncentracije in širše reforme zunanje pomoči, ki jo upravlja Komisija, pospešiti in izpopolniti postopke finančnega poslovodenja ter povečati kakovost pomoči v partnerskih državah;

C.  ker je mogoče glede na poročilo Evropskega računskega sodišča na splošno sklepati, da se je z dekoncentracijo izboljšala in pospešila dostava pomoči, finančni postopki pa so se izpopolnili, vendar so še vedno možne precejšnje izboljšave;

D.  ker je treba v treh letih do roka za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja bistveno povečati zmogljivost EU za dostavo pomoči ter zmogljivost držav prejemnic za črpanje;

E.  ker se 74 % zunanje pomoči EU iz proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada neposredno upravlja prek 136 delegacij EU;

F.  ker se v agendi za spremembe priznava, da je treba okrepiti usklajevanje med EU, državami članicami in partnerskimi državami ter koordinirati in uskladiti razvojne dejavnosti ter povečati njihovo učinkovitost in uspešnost;

G.  ker se z nedavno reorganizacijo znotraj Komisije in ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe splošna učinkovitost in skladnost razvojne pomoči še nista povečali tako, kot bi pričakovali;

H.  ker so bile delegacije z vzpostavitvijo Evropske službe za zunanje delovanje prisiljene, da sprejmejo dodatne pristojnosti, kot so diplomacija, informacijske/komunikacijske politike ter politike na področju svobode, varnosti in pravice, poleg obstoječih izzivov na področju koordinacije, skladnosti in pomanjkanja virov;

I.  ker pomoč, ki jo upravljajo posamezne delegacije, še naprej pokriva mnogo področij, kar dodatno bremeni vire na ravni delegacij;

J.  ker lahko obremenjujoča ureditev in postopki ogrozijo uporabo državnih sistemov in skupno načrtovanje in ker bi bilo pri mednarodnem razvojnem sodelovanju primerno uporabiti večletne programe;

K.  ker je splošna in proračunska podpora po sektorjih najprimernejša oblika pomoči za zmanjšanje stroškov transakcij za partnerske države, saj je bolj osredotočena na kakovost pomoči, naravo partnerstva in potrebe teh držav;

L.  ker bi moral biti postopek dekoncentracije povezan z mehanizmom na ravni države članice, da se zagotovijo potrebne informacije o tem, kje nameravajo agencije porabiti svoja proračunska sredstva, s čimer bo pomoč bolje usmerjena ter bo mogoče ugotavljati primere pomanjkanja sredstev in možnosti financiranja v posameznih državah članicah;

M.  ker bi morali glede na vse večjo podporo evropskih državljanov uradni razvojni pomoči kot načinu za izkoreninjenje revščine in dosego razvojnih ciljev tisočletja in glede na dejstva, ki lahko preženejo dvome o učinkovitosti pomoči, z reformo zunanje pomoči EU pokazati, kako ta izboljšuje življenja revnih;

N.  ker obiski na kraju samem v okviru medsebojnega strokovnega pregleda odbora za razvojno pomoč pri OECD pogosto kažejo, da imajo lokalni uslužbenci občutek, da niso dovolj izkoriščeni ali da niso v celoti vključeni v lokalno skupino donatorjev;

1.  pozdravlja splošne sklepe poročila Evropskega računskega sodišča in poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva povečati učinkovitost dostave pomoči;

2.  pozdravlja zelo izčrpno in analitično poročilo, ki ga je pripravilo Evropsko računsko sodišče, ter odlično izbiro časa za oceno rezultatov dekoncentracije;

3.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo imel njen sedež zadostno zmogljivost in dovolj človeških virov, da bo poskrbel za ustrezno podporo delegacijam prek direktorata za kakovost dejavnosti;

4.  ugotavlja, da si mora Komisija glede na poročilo Računskega sodišča še naprej prizadevati, da bi izboljšala metodo ocenjevanja kakovosti in rezultate svojih posredovanj; meni, da bo to pripomoglo k večji odgovornosti za finančna posredovanja EU in zagotovilo večjo prepoznavnost njenih ukrepov;

5.  spodbuja Komisijo, naj dopolni merila in okrepi postopke za oceno kakovosti financiranih projektov, da bi se povečala kakovost pomoči in zmanjšalo število neuspešnih projektov; opozarja, da je vpliv odhodkov za pomoč bistvenega pomena za Parlament;

6.  je zaskrbljen, ker se je kadrovska struktura v delegacijah od leta 2005 do 2008 spremenila v bolj politične in trgovinsko usmerjene funkcije, ter poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezno kadrovsko ravnovesje med upravljanjem pomoči in drugimi funkcijami;

7.  meni, da pogoste kadrovske menjave v delegacijah niso sprejemljive (40 % osebja Komisije so pogodbeni uslužbenci), saj to slabi institucionalni spomin in negativno vpliva na učinkovitost delovanja;

8.  ugotavlja, da pri uporabi pravila D+3 do leta 2009 niso bile sklenjene pogodbe za 6 % odobrenih sredstev iz proračuna za leto 2006, zaradi česar so bila ta sredstva izgubljena; poziva, naj se ta odstotek zniža, ter želi biti obveščen o ustreznih odstotkih in zneskih za leti 2010 in 2011;

9.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zlasti obravnavata področja, ki so bila določena med revizijo, predvsem delovno obremenitev znotraj delegacij, ustreznost števila uslužbencev v delegacijah in kadrovsko ravnovesje med upravljanjem pomoči in drugimi funkcijami v delegacijah;

10.  poziva Komisijo, naj pri odločanju o projektih pomoči in spremljanju njihovega napredka razmisli o spodbujanju lokalnega posvetovanja, kjer je to mogoče;

11.  meni, da bi morale službe Komisije znotraj delegacij EU sodelovati pri oblikovanju in imeti vodilno vlogo pri izvajanju politike na področju razvojne pomoči, da bi bila razvojna politika EU bolj skladna in učinkovita; ponovno poziva Komisijo, naj imenuje kontaktne točke za skladnost politik za razvoj v vsaki delegaciji, da bi spremljali učinek politike EU na ravni držav partneric;

12.  poudarja, da bi morali razmisliti o najemanju lokalnih strokovnjakov, zaposleni v delegacijah EU pa bi si morali prizadevati za boljšo vključenost v lokalne družbe, da se premosti vrzel v znanju in omogoči dobro poznavanje lokalnega okolja, v katerem delegacije delujejo;

13.  poziva Komisijo, naj predlaga in na bolj sistematičen način zagotovi pravno in finančno izobraževanje lokalnega osebja, da bi tako optimizirali upravljanje evropske pomoči in na srednji rok zagotovili dobro upravljanje na ravni lokalne uprave;

14.  meni, da so naloge in pristojnosti Evropske službe za zunanje delovanje na področju razvojnega sodelovanja še vedno nejasne, ter poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta potrebne ukrepe za rešitev tega stanja; v zvezi s tem z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi lahko zaradi ločitve med političnimi in upravnimi nalogami Evropske službe za zunanje delovanje ter nalogami Komisije v zvezi z upravljanjem pomoči prišlo do nedoslednosti pri izvajanju načel pariške deklaracije;

15.  poudarja, da so v skladu s sklepom o ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje vsi uslužbenci, ki delajo v delegaciji, odgovorni vodji delegacije, saj je mogoče samo tako zagotoviti skladnost zunanjega delovanja EU v določeni državi, kot določa Lizbonska pogodba;

16.  poziva Komisijo in Svet, naj se še naprej zavzemata za zmanjšanje števila področij posredovanja v skladu s kodeksom ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike ter agendo za spremembe;

17.  meni, da bi morali biti zadevni finančni instrumenti EU in Evropski razvojni sklad bolj osredotočeni na revščino, njihov pristop in delovanje pa prožnejša, ter da bi bilo treba spodbujati večjo odgovornost in preglednost in boljši izkoristek sredstev z doseganjem jasnih rezultatov;

18.  pričakuje, da bo Komisija sprejela vse potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v nadzornih in kontrolnih sistemih, zlasti na ravni delegacij, kot je navedlo Sodišče; poziva Komisijo, naj najpozneje do konca leta 2012 obvesti pristojne odbore Parlamenta o ukrepih, ki jih je uvedla;

19.  je seznanjen s kritiko Računskega sodišča(3) glede delovnih odnosov med sedežem Komisije in njenimi delegacijami za upravljanje zunanje pomoči; poziva k preučitvi in poenostavitvi teh procesov, da bi zmanjšali notranjo birokracijo, in zahteva, da se Parlamentu posreduje poročilo o sprejetih ukrepih;

20.  spodbuja Komisijo, naj zahteva, da delegacije sistematično opravljajo obiske za tehnično in finančno spremljanje projektov ter da sistem notranjega poročanja bolj osredotočijo na rezultate, dosežene z intervencijami pomoči;

21.  poziva Komisijo, naj ob dejavnem sodelovanju delegacij analizira in opredeli možnosti za izboljšanje programov pomoči v državah partnericah s sodelovanjem Evropske investicijske banke ter evropskih nacionalnih in mednarodnih institucij za financiranje razvoja;

22.  poziva Komisijo, naj predstavi, kako bi dodatna dekoncentracija finančne in kadrovske odgovornosti s sedeža Komisije na delegacije ustvarila dodano vrednost z izboljšanjem dialoga in usklajevanja ter načrtovanjem pomoči EU na kraju samem;

23.  meni, da Komisija ali države članice s sedanjo gospodarsko in finančno krizo ne bi smele upravičevati pristopa „narediti več z manj“, po katerem bi omejevale ali zmanjševale število zaposlenih v dvostranskih agencijah za pomoč;

24.  opozarja na pomen strokovnosti osebja, ki deluje na področju razvojnega sodelovanja, tako pri Komisiji kot pri delegacijah EU in dvostranskih agencijah za pomoč;

25.  meni, da bi v korist nemotenega izvrševanja proračuna EU vodje delegacij morali imeti možnost, da upravljanje upravnih odhodkov delegacije prenesejo na svoje namestnike, ter da bi bilo po potrebi treba ustrezno spremeniti finančno uredbo;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za izboljšanje povezav med delegacijami EU, dvostranskimi agencijami, partnerskimi vladami ter drugimi razvojnimi skupinami, kot so možganski trusti, univerze, fundacije, nevladne organizacije ter podnacionalni organi, saj bi s tesnejšimi vezmi povečali primerjalno prednost postopka dekoncentracije in različnih akterjev v nacionalnem okviru ter hkrati preprečili nepotrebno podvajanje dela

27.  zahteva, da v procesu dekoncentracije upravljanja zunanje pomoči EU s sedeža Komisije na njene delegacije Parlament ohrani pristojnosti nadzora in pregleda;

28.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da bi bilo treba vlogo Evropske službe za zunanje delovanje na področju konzularne zaščite dodatno preučiti;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) Dok. 10749/2005.
(2) Dok. 12255/2011.
(3) Gl. posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2011, slika 1.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov