Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2194(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0048/2012

Predložena besedila :

A7-0048/2012

Razprave :

PV 20/04/2012 - 8
CRE 20/04/2012 - 8

Glasovanja :

PV 20/04/2012 - 10.10
CRE 20/04/2012 - 10.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0147

Sprejeta besedila
PDF 311kWORD 102k
Petek, 20. april 2012 - Strasbourg
Revizija šestega okoljskega akcijskega programa in določanje prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program
P7_TA(2012)0147A7-0048/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2012 o reviziji šestega okoljskega akcijskega programa in določanju prednostnih nalog za sedmi okoljski akcijski program – boljše okolje za boljše življenje (2011/2194(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Šesti okoljski akcijski program Skupnosti – končna ocena“ (COM(2011)0531),

–  ob upoštevanju členov 191 in 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z ohranjanjem, varstvom in izboljšanjem kakovosti zdravja ljudi in okolja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje z dne 10. oktobra 2011 o oceni šestega okoljskega akcijskega programa in nadaljnjih ukrepih: sedmemu okoljskemu programu EU naproti,

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010“ (SOER2010),

–  ob upoštevanju tehničnega poročila št. 15/2011 Evropske agencije za okolje z naslovom „Razkrivanje stroškov onesnaževanja zraka iz industrijskih obratov v Evropi“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2011)0244),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije „Načrt za enotni prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju predlogu Komisije za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (COM(2011)0398),

–  ob upoštevanju predlogov Komisije o reformi skupne kmetijske politike (SKP), skupne ribiške politike in kohezijske politike,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za regionalni razvoj (A7-0048/2012),

A.  ker se bo sedanji šesti okoljski akcijski program 22. julija 2012 iztekel;

B.  ker je šesti okoljski akcijski program eno desetletje zagotavljal splošen okvir za okoljsko politiko, pri čemer je bila v času njegovega izvajanja okoljska zakonodaja utrjena in znatno dopolnjena, in ker je sprejetje tega programa s soodločanjem povečalo njegovo legitimnost in prispevalo k večjemu poistovetenju; ker države članice in Komisija vseeno niso vedno delovale v skladu s tem programom in ker je imel nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti;

C.  ker je bil napredek v smeri doseganja ciljev iz šestega okoljskega akcijskega programa različen, pri čemer so bili nekateri cilji doseženi (podnebne spremembe, odpadki), spet drugi ne (zrak, mestno okolje, naravni viri), doseganje nekaterih drugih pa je odvisno od prizadevanj za izvajanje v prihodnje (kemikalije, pesticidi, voda), ter ker so številni izzivi ostali in bodo potrebna dodatna prizadevanja;

D.  ker šesti okoljski akcijski program ogroža pomanjkljivo izvajanje pravnega reda Unije na področju okolja na področjih nadzorovanja onesnaženosti zraka, ravnanja z vodo in odpadno vodo, odpadkov in ohranjanja narave;

E ker zaradi pomanjkanja političnih in finančnih zavez ni bil dosežen cilj, da se do leta 2010 ustavi zmanjševanje biotske raznovrstnosti;

F.  ker poročilo „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010 (SOER 2010) poudarja, da še vedno obstajajo veliki okoljski izzivi, ki bodo imeli pomembne posledice, če se ne bomo soočili z njimi;

G.   ker je treba pregledati nekatere vidike okoljske zakonodaje, zlasti z zagotavljanjem bolj neodvisne presoje vplivov na okolje v direktivi o presoji vplivov na okolje;

H.  ker je degradacija okolja – onesnaženost zraka, hrup, kemikalije, slaba kakovost vode in degradacija ekosistemov – pomemben dejavnik v zvezi z vse pogostejšim pojavom kroničnih bolezni; ker je zato ambiciozen program EU za varovanje okolja ključni element učinkovitega preprečevanja bolezni in šibkega zdravja;

I.  ker se ohranjajo večje razlike med državami članicami, kar zadeva kakovost okolja in javno zdravje;

1.  poudarja, da je treba čim prej sprejeti sedmi okoljski akcijski program, da bi lahko obravnavali prihodnje okoljske izzive; zato poziva Komisijo, naj nemudoma predloži predlog za sedmi okoljski akcijski program;

2.  meni, da je treba v novem – sedmem – okoljskem akcijskem programu nedvoumno opredeliti okoljske izzive, s katerimi se sooča EU, vključno z vse hitrejšimi podnebnimi spremembami, degradacijo naših ekosistemov in vse bolj prekomernim izkoriščanjem naravnih virov;

3.  ob upoštevanju sedanjih izzivov z vidika trajnosti, s katerimi se sooča EU, poudarja, da okoljski akcijski programi kot splošni instrumenti prispevajo k zagotavljanju potrebnega usklajevanja različnih politik Skupnosti; meni, da bo v naslednjem desetletju še bolj bistvenega pomena obravnavati okoljska vprašanja z bolj skladnim in celovitim pristopom, ki upošteva povezave med njimi in ki zapolnjuje preostale vrzeli, saj lahko sicer nastane nepopravljiva škoda;

4.   meni, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu v pozitivnem duhu zajeti koristi stroge okoljske politike, da bi se povečali javna podpora in politična volja za ukrepanje;

5.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program določiti konkretne cilje za leto 2020 in opredeliti jasno ambiciozno vizijo za okolje leta 2050, katere namen je zagotoviti visoko kakovost življenja in blaginjo vseh v varnem okolju;

6.  meni, da bi bilo treba časovni okvir za sedmi okoljski akcijski program uskladiti z večletnim finančnim okvirom po letu 2013 in strategijo Evropa 2020; kljub temu poudarja, da bodo verjetno še pred sprejetjem sedmega okoljskega akcijskega programa sprejete ključne odločitve na drugih področjih politik, ki močno vplivajo na okolje;

7.  opozarja, da mora sedmi okoljski akcijski program vsebovati ustrezen okvir za zagotavljanje zadostnega financiranja, vključno s financiranjem inovacij, raziskav in razvoja ter da mora biti financiranje okoljskih ciljev v sinergiji z LIFE in vključevanje varovanja okolja v celoti pomemben del prihodnjega večletnega finančnega okvira, reforme Skupne kmetijske politike, Skupne ribiške politike, Kohezijske politike in programa Horizon 2020; meni, da mora EU zlasti omogočiti razvoj novih virov financiranja okoljskega akcijskega programa, na primer z uporabo tržnih instrumentov in plačevanjem storitev ekosistema;

8.  meni, da bi moral sedmi okoljski akcijski program zagotavljati splošen okvir, ki omogoča soočanje z obstoječimi in novimi okoljskimi izzivi ob upoštevanju obstoječih in načrtovanih ukrepov;

9.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program v prihodnjem desetletju zagotoviti jasne in predvidljive informacije o okoljskih odločitvah EU, ki jih potrebujejo nacionalne in lokalne uprave, državljani, podjetniki in vlagatelji; meni, da mora ta splošni program vključevati močno politično sporočilo Evropske unije preostalemu svetu in prispevati k razvoju mednarodnega okoljskega upravljanja;

10.  poziva Komisijo, naj prihodnji predlog sedmega okoljskega akcijskega programa utemelji na naslednjih treh prednostnih nalogah:

   izvajanje in krepitev;
   vključevanje;
   mednarodna razsežnost;

11.  meni, da je veliko ciljev v šestem okoljskem akcijskem programu dobro formuliranih, se pa tudi zaveda, da veliko ciljev še zdaleč ni doseženih; zato upa, da bo več teh ciljev prenesenih v sedmi okoljski akcijski program;

12.  poudarja, da mora biti previdnostno načelo vodilo pri okoljski politiki EU;

Izvajanje in krepitev

13.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da izvajanje okoljskega pravnega reda še vedno ni zadostno; meni, da so celovito izvajanje in izvrševanje na vseh ravneh ter nadaljnja krepitev ključnih okoljskih prednostnih nalog in prednostnih nalog sorodnih politik – podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, viri, okolje in zdravje, pa tudi socialna politika in politika zaposlovanja, trajnostni promet, trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja – bistveni; zato poudarja potrebo po jasni in dosledni okoljski zakonodaji, ki temelji na javnih ocenah politike in povratnih informacijah;

14.  poudarja, da je celovito spoštovanje okoljske zakonodaje EU resnična obveznost iz Pogodb in merilo za porabo finančnih sredstev EU v državah članicah;

15.  poudarja, da je treba nujno obveščati državljane o naših okoljskih politikah, da bodo vključeni v uspeh takih politik; zato zahteva, da se v prihodnjem akcijskem programu temu posveti več pozornosti, ob upoštevanju, da institucije brez podpore družbe ne morejo enostransko ustvariti boljšega okolja za boljše življenje;

Podnebne spremembe

16.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotavljati celovito izvajanje podnebnega in energetskega svežnja ter omogočati njegovo krepitev;

17.  meni, da bi moral sedmi okoljski akcijski program odražati potrebo po obvezujočih ciljih za energetsko učinkovitost in/ali prihranke energije, saj bo to prispevalo k boju proti podnebnim spremembam in varstvu okolja; poudarja pomembnost prilagodljivega okvira Skupnosti, da se zagotovi, da predlagani ukrepi v zvezi z energetsko učinkovitostjo upoštevajo posebnosti posamezne države članice;

18.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program vključevati tudi razpravo o obdobju po letu 2020 in vmesne cilje za zmanjšanje emisij, energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije do leta 2030;

19.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program obravnavati tudi emisije pomorskega prometa in emisije, ki ne sodijo med emisije CO2;

20.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program na podlagi prihodnje strategije prilagajanja EU ustrezno obravnavati prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer mora upoštevati različne potrebe regij; poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozno reformo zakonodaje EU o zdravstvenem varstvu rastlin, da bi omogočili učinkovit boj proti razširjanju invazivnih vrst in škodljivih organizmov, ki je delno posledica podnebnih sprememb;

21.  priznava dodatne koristi vse večje proizvodnje energije iz obnovljivih virov za zmanjšanje onesnaženosti in vplivov na zdravje, pod pogojem, da dejansko zmanjšuje proizvodnjo energije iz neobnovljivih virov;

22.  priporoča, da se poveča podpora za nizkoogljične regionalne strategije in strategije, ki so odporne na podnebne spremembe, ter male podnebne projekte malih in srednjih podjetij, nevladnih organizacij in lokalnih oblasti v okviru podprograma za podnebne ukrepe, ki je del novega programa LIFE, ki ga je predlagala Komisija;

Učinkovita in trajnostna raba virov

23.  opozarja, da je nujno treba zmanjšati rabo virov v absolutnih vrednostih; poziva Komisijo k široki razlagi pojma učinkovita raba virov, da bodo zajeti vsi viri; poudarja, da ti vključujejo na primer naravne energetske in neenergetske vire, kot so voda, ekosistemi in biotska raznovrstnost; poleg tega poziva Komisijo, naj v področje učinkovite rabe virov vključi trajnostno upravljanje materialov ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo;

24.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program prispevati k doseganju dolgoročnega cilja, ki je zmanjšati ekološko sled za 50 % v prihodnjih 20 letih; poudarja, da prevelika ekološka sled EU ogroža regionalno in globalno perspektivo naravnih ekosistemov, ki lahko v zadostni meri služijo človeštvu;

25.  meni, da je treba cilje časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri, v celoti vključiti v sedmi okoljski akcijski program;

26.  poziva Komisijo, naj uporablja in izboljša obstoječe kazalnike učinkovitosti rabe virov, če so na voljo, in v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi nemudoma določi cilje ter naj, kjer je to potrebno, čim prej razvije nove kazalnike in cilje, kot to zahteva omenjeni časovni okvir; glede na omejitve vodilnega kazalnika produktivnosti virov poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje kazalnik porabe surovin na podlagi življenjskega cikla, ki bo vključeval tudi skrite tokove, na primer morebitni prenos okoljskih pritiskov izven EU ter gibanja pomanjkanj in odvisnosti;

27.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program prispevati k razvoju zakonodajnega okvira za redno vključevanje koncepta kaskadne uporabe virov v ustrezne politike, zlasti politike za trajnostno proizvodnjo, da bi zagotovili čim boljše izkoriščanje omejenih surovin;

28.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program vključevati cilje v zvezi s tem, kako konkretno obravnavati urbano okolje, saj v njem živi večina evropskih državljanov, se proizvedeta dve tretjini emisij CO2 in se ustvari bistven vpliv na okolje, ter zagotavljati smernice za spodbujanje celostnega okoljskega načrtovanja v mestih, trajnostne mobilnosti, kakovosti življenja in človekovega zdravja v mestih, ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

29.  za izvajanje strategij za zmanjšanje onesnaževanja v mestnem okolju poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost oblikovanja evropskega okvira za podporo postopnemu izvajanju načrtov za mobilnost v evropskih mestih, pri čemer bi opredelili postopke in mehanizme finančne podpore na evropski ravni za pripravo revizij mobilnosti in načrtov za mobilnost v mestih ter uvedli evropski pregled stanja mobilnosti v mestih;

30.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program omogočati celovito uresničevanje ciljev glede trajnostne in okoljske porabe ter proizvodnje, ki so določeni v časovnem okviru, na primer na področju zelenih in trajnostnih javnih naročil, v skladu z načeloma preglednosti in poštene konkurence; poziva k razvoju politike do proizvodov, ki se nanaša na celoten življenjski krog proizvoda ter vključuje živalim prijazne metode proizvodnje; spodbuja Komisijo, naj po tem, ko bo usklajena evropska metoda za izračun okoljske sledi proizvodov, dokončno razvita, zagotovi vključitev dodatnih informacij za potrošnike o okoljskem vplivu proizvodov, za katere se ne uporabljajo obstoječi ukrepi (ekološka oznaka, energijska nalepka, nalepka ekološkega kmetovanja itd.); poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi ter pregleda njeno izvajanje;

31.  meni, da je treba v okviru sedmega okoljskega akcijskega programa spodbujati oblikovanje sistemov spodbud za pospeševanje povpraševanja po recikliranih materialih, zlasti v končnih proizvodih;

32.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program omogočati celovito izvajanje zakonodaje o odpadkih, vključno z upoštevanjem hierarhije pri ravnanju z odpadki, ter hkrati zagotoviti skladnost z drugimi politikami EU; meni, da bi moral določiti bolj ambiciozne cilje za preprečevanje, ponovno uporabo in predelavo, vključno z neto zmanjšanjem nastanka odpadkov, odpravo sežiganja odpadkov, ki so primerni za recikliranje ali kompostiranje ob upoštevanju hierarhije v okvirni direktivi o odpadkih, ter strogo prepoved odlaganja ločeno zbranih odpadkov na odlagališčih ter sektorske cilje za učinkovitost virov in meril uspešnosti procesov; opozarja, da so tudi odpadki vir in jih je pogosto mogoče ponovno uporabiti, pri čemer je mogoče zagotoviti učinkovito rabo virov; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za učinkovitejše zbiranje odpadkov prehranskih proizvodov z razširitvijo področja uporabe načela širše odgovornosti proizvajalca in na podlagi smernic za upravljanje sistemov vračanja, zbiranja in recikliranja; poudarja, da je treba vlagati v recikliranje surovin in redkih zemelj, saj imajo rudarstvo, rafiniranje in recikliranje redkih zemelj lahko resne posledice za okolje, če se ne upravljajo ustrezno;

33.  meni, da je treba dodatno opredeliti cilje v zvezi z zbiranjem in ločevanjem odpadkov, ki so že bili zastavljeni v več direktivah, in jih zastaviti tako, da bi dosegli čim večje in čim bolj kakovostno ponovno pridobivanje materialov v vseh fazah recikliranja, torej v fazi zbiranja, razgradnje, predobdelave in recikliranja/rafiniranja,

34.  meni, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu upoštevati določbe iz prihodnjega načrta za vodno politiko EU, in poudarja pomen bolj usklajenega pristopa k določanju cene vode; poziva Komisijo, naj zato olajša iskanje rešitev za omejenost vodnih virov, vračanje vode, in razvoj alternativnih tehnik namakanja ter spodbuja izboljšave v procesu kaskadne uporabe vode v vodnem ciklu, zlasti z recikliranjem vode za kmetijsko in industrijsko rabo, ko je to ustrezno, in z vračanjem hranil in energetske vsebnosti uporabljene vode;

35.  poziva države članice, naj zagotovijo celovito in učinkovito izvajanje zakonodaje v zvezi z vodo ter meni, da je treba razviti ukrepe za obnovo naravnih bregov rek in ponovno zasaditev gozda na bližnjih območjih, da bi ravnali v skladu z okvirno direktivo o vodah in direktivo o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti;

36.  poziva Komisijo, naj vključi vse pomembne zainteresirane strani v oblikovanje ciljev, ki bi morali zagotoviti trajnost uporabe zemljišč v sedmem okoljskem akcijskem programu; poziva Komisijo, naj določi ključna vprašanja glede rabe zemljišč, kot sta izguba polnaravnih habitatov in uporaba visoko kakovostnih zemljišč za energetske rastline; s tem v zvezi poudarja potrebo po merilih trajnosti za biomaso in biogoriva, ki tudi rešuje vprašanje posredne spremembe rabe zemljišč;

37.  meni, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu obravnavati vplive evropskih politik zunaj EU, in zato poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje zmanjševanja sledi EU na zemljiščih v tretjih državah, zlasti z obravnavanjem posredne spremembe rabe zemljišč zaradi biogoriv in biomase za energijo, ter naj vključi cilj, da nobeno zemljišče z visoko okoljsko vrednostjo ne bo po novem uporabljeno za proizvodnjo poljščin za EU;

Biotska raznovrstnost in gozdarstvo

38.  poudarja pomen takojšnjega ukrepanja, ki bo usmerilo EU na pravo pot k celovitemu doseganju svojih lastnih ciljev glede biotske raznovrstnosti do leta 2020 kot skupnih zavez o ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj si ne moremo privoščiti ponovnega neuspeha ter pomen načrtovanja zadostnih virov za ohranjanje mreže Natura 2020; meni, da je zaradi težav pri doseganju cilja za leto 2010 treba temeljito pregledati metode, ki so se uporabljale doslej; je prepričan, da je treba izvesti integrirane strateške študije, tudi študije elementov, ki bi lahko vplivali na zaščitena območja; meni, da je treba te študije upoštevati v urbanizmu ter dopolniti s kampanjami za izobraževanje in ozaveščanje o pomenu lokalnih virov in ohranjanja teh virov;

39.  meni, da je treba Strategijo o biotski raznovrstnosti EU 2020, tudi njene cilje in ukrepe, v celoti vključiti v sedmi okoljski akcijski program in tako zagotoviti njeno celovito izvajanje; meni, da je treba določene ukrepe kratkoročno okrepiti, da se biotska raznovrstnost bolj jasno obravnava na vseh področjih politike, in da so potrebni dodatni ukrepi (na primer ukrep za obnovo degradiranih ekosistemov), da bi dejansko dosegli cilj do leta 2020; poudarja, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotoviti trden okvir za podporo pri sprejemanju potrebnih pravnih in finančnih instrumentov, začenši z zagotavljanjem financiranja mreže Natura 2000;

40.  poudarja pomen uporabe tako evropske kot nacionalne finančne podpore iz vseh razpoložljivih virov in razvoja inovativnih finančnih mehanizmov za zagotavljanje ustrezne podpore biotski raznovrstnosti;

41.  poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2012 objavi sporočilo o novi evropski strategiji za gozdove in predlaga učinkovite ukrepe za boljše sodelovanje držav članic na področju gozdov, spodbujanje racionalne rabe gozdnih virov in trajnostno upravljanje gozdov;

42.  priporoča, da se gozdovom posveti več pozornosti v okviru nove skupne kmetijske politike s spodbujanjem kmetijskega gozdarstva, in priporoča, da se spodbuja politika razvoja podeželja, ki temelji na trajnostnih krajinah;

43.  zahteva sprejetje nove uredbe Skupnosti o preprečevanju požarov ali vsaj predlaga uvedbo okrepljenega sodelovanja med državami članicami na tem področju;

Kakovost okolja in zdravje

44.  meni, da mora glede na to, da imajo slabe okoljske razmere velik vpliv na zdravje, kar povzroča visoke stroške, sedmi okoljski akcijski program predvsem:

   še naprej vključevati cilj iz šestega okoljskega akcijskega programa, da se bodo do leta 2020 kemikalije proizvajale in uporabljale samo na načine, ki ne povzročajo večjih negativnih učinkov na zdravje in okolje;
   obravnavati kakovost zraka – vključno s kakovostjo zraka v zaprtih prostorih – in njen vpliv na zdravje;
   obravnavati hrup in njegov vpliv na zdravje;
   zagotoviti razvoj posebnih ukrepov glede nastajajočih nevarnosti za zdravje ljudi in živali, ki se jim sedaj ne namenja dovolj pozornosti, da se preveri učinke novega razvoja na zdravje ljudi in živali, kot so nanomateriali, endokrini motilci hormonov in kombinirani učinki kemikalij, ki temeljijo na znanstvenih analizah in skupno sprejetih opredelitvah, če te obstajajo;
   vključevati ukrepe za varovanje zdravja otrok pred onesnaženjem okolja na podlagi parmske deklaracije SZO za Evropo o okolju in zdravju iz marca 2010;
   opredeliti drugi načrt ukrepov za okolje in zdravje;

45.  poudarja, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu opredeliti konkretne cilje, da do leta 2020 zdravje evropskih državljanov ne bodo več ogrožale onesnaženost in nevarne snovi;

46.  meni, da je treba v celoti upoštevati metode za oceno tveganja kemikalij, pri čemer naj se prednostno uporabljajo metode, ki ne vključujejo testiranj na živalih meni tudi, da da mora sedmi okoljski akcijski program prispevati k sprejetju strategije EU za zmanjšanje uporabe živali za varnostno testiranje ob zagotavljanju visoke kakovosti življenja ljudi in živali v EU;

47.  meni, da je potreben celosten pristop k zdravju in okolju, ki se osredotoča na previdnost in preprečevanje tveganj ter zlasti upošteva ranljive skupine, kot so zarodki, otroci in mladostniki;

48.  meni, da si je treba prizadevati za osredotočanje na preprečevanje, previdnost in spodbujanje okolju prijaznih dejavnosti na ravni EU na področju raziskav, inovacij in razvoja, da bi zmanjšali okoljsko breme bolezni;

49.  meni, da je treba v sedmem okoljskem akcijskem programu obravnavati vprašanje prometa, spodbujati več naložb v okolju prijazne prometne sisteme ter predlagati rešitve za boj proti zastojem, emisijam CO2 in mikrodelcev;

50.  meni, da je pomembno, da sedmi okoljski akcijski program posebno pozornost nameni nadaljnji postopni odpravi živega srebra v Evropski uniji in zunaj nje;

Izvrševanje

51.  poziva države članice, naj zagotovijo celovito in pravilno izvajanje okoljske zakonodaje EU ter sprejetih politik in strategij ter zadostne zmogljivosti in finančna sredstva za celovito izvajanje tudi v času varčevanja, saj neizvajanje ali necelovito izvajanje okoljske zakonodaje EU ni le nezakonito, temveč tudi veliko dražje za družbo na dolgi rok;

52.  meni, da je treba nujno okrepiti Mrežo Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL), ter poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o možnih načinih za to krepitev;

53.  poziva Komisijo, naj pred odobritvijo financiranja sistematično izvaja predhodni nadzor skladnosti z vso zadevno zakonodajo Skupnosti, zlasti na področju kohezijske politike;

54.  meni, da je pomembno sedmi okoljski akcijski program obravnavati kot sredstvo komunikacije z evropskimi državljani, ki lahko mobilizira državljane, ne samo za namene uveljavljanja dogovorjenih politik na terenu;

55.  poziva Komisijo, naj okrepi svojo vlogo „varuhinje Pogodb“, da bi zagotovila pravilen prenos, izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje s strani vseh držav članic; priporoča tesnejše sodelovanje lokalnih skupnosti v celotnem procesu oblikovanja okoljske politike, da bi se izboljšalo splošno izvajanje zakonodaje, zlasti z uvedbo ekip za prenos okoljskega prava na regionalni in lokalni ravni; zato poziva Komisijo, naj razišče, kakšno vlogo bi lahko imela Evropska agencija za okolje pri prenosu in izvajanju;

Vključevanje

56.  meni, da okoljski vidiki pridobivajo vse večjo težo tudi v drugih sektorskih politikah in bi zato bilo zaželeno močnejše vključevanje okoljske politike v druge politike;

57.  poziva Komisijo, naj razvije kazalnike, da bi lahko merila izboljšanje vključevanja;

58.  meni, da bomo lahko dosegli cilje energetskega načrta do leta 2050 samo, če bomo izvajali dopolnjujoče se strategije, vključno z oceno kmetijstva, pogozdovanja ter uvedbe pobud politike za inovacije in hitro uporabo energije sonca in morja ter geotermalne energije;

59.  poziva Komisijo, naj v predlog sedmega okoljskega akcijskega programa vključi združen seznam vseh obstoječih okoljskih ciljev za različna področja politike, zlasti za podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost, promet, energijo, kmetijstvo, ribištvo in kohezijo, ter jih preuči v smislu njihove medsebojne povezanosti, da bi zagotovila ustrezno primerjavo in skladnost ciljev;

60.  poziva Komisijo, naj pri pregledu direktive o presoji okoljskih vplivov in Direktive 2001/42/ES zagotovi, da ti dve direktivi prispevata k trajnostni uporabi zemljišč kot kritičnega vira v EU in se tudi razširi področje uporabe presoje vplivov na okolje, da se krije ne samo velike projekte, ob hkratnem zaostrovanju in razširitvi meril takih presoj, tako da bosta med drugim vključena koncept kaskadne uporabe virov in analiza celotnega življenjskega cikla;

61.  poziva Komisijo, naj predlaga postopek, v katerem bo zagotovljena nepristranskost in neodvisnost pri presoji vplivov na okolje, v prvi vrsti z odpravo neposrednega odnosa med razvijalci projektov in izvajalci presoje;

62.  priporoča, naj da se poišče pravično ravnovesje med potrebnim bojem proti podnebnim spremembam in zaustavljenim ali ublaženim izgubljanjem biotske raznovrstnosti ter sedmim okoljskim akcijskim programom, tako da bo lahko Evropska unija uresničila svoje cilje za leto 2020 in bi preprečili nepotrebne stroške zaradi podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti; ob tem poudarja, kako pomembna je kohezijska politika za obdobje po letu 2013; poudarja tudi, da je treba stroške glede na preprečevalno politiko razumeti kot naložbo v prihodnost in v nova delovna mesta ter na vseh ravneh organizirati kampanje za obveščanje, ozaveščanje, da se na vseh ravneh omogoči izmenjava dobre prakse; poudarja, da je treba na nacionalni, regionalni in lokalni ravni bolje izkoristiti tehnično pomoč, da bi se po potrebi izboljšale upravne zmogljivosti; meni, da je treba cilje na področju raziskav in inovacij učinkovito uskladiti z lokalnimi in regionalnimi razvojnimi potrebami;

63.  meni, da bomo lahko dosegli cilje energetskega načrta do leta 2050 samo, če bomo izvajali dopolnjujoče se strategije, vključno z oceno kmetijstva, pogozdovanja ter uvedbe pobud politike za inovacije in hitro uporabo energije sonca in morja ter geotermalne energije;

64.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program vključevati strog in natančen načrt tako na evropski kot na nacionalni ravni za postopno ukinitev vseh okolju škodljivih subvencij do leta 2020, na primer tistih, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost, da bi se upoštevale zaveze, določene v Nagoji;

65.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotavljati vključevanje okoljskih vidikov, ki presegajo trenutni krovni kazalnik podnebnih sprememb in energije, v evropski semester; poziva Komisijo, naj vključi zlasti politiko učinkovitosti virov, kot je določeno v načrtu za učinkovitost virov, ter naj v okviru evropskega semestra spremlja nadaljnje ukrepe držav članic v zvezi s priporočili za posamezno državo;

66.  poudarja pomembno vlogo regionalnih in lokalnih organov, nevladnih organizacij, akademskih krogov ter civilne družbe in zasebnega sektorja pri spodbujanju in izvajanju učinkovite okoljske politike v EU;

67.  meni, da je za doseganje smiselnih rezultatov potrebno zagotoviti izvajanje programov na regionalni in lokalni ravni ter da morajo biti v ta proces vključene vse zainteresirane strani; poziva, naj se posebna pozornost nameni položaju regij in ozemelj s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so otoki ter gorske in redko poseljene regije; pozdravlja predlog Komisije za okrepitev uporabe presoje vplivov na okolje in strateške presoje vplivov na okolje pri odločanju na lokalni in regionalni ravni.

68.  poudarja, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotavljati celovito izvajanje Aarhuške konvencije, zlasti v zvezi z dostopom do pravnega varstva; poudarja, da je treba v zvezi s tem nujno sprejeti direktivo o dostopu do pravnega varstva; poziva Svet, naj spoštuje svoje obveznosti na podlagi Aarhuške konvencije in sprejme skupno stališče o povezanem predlogu Komisije še pred koncem leta 2012;

69.  meni, da mora biti sedmi okoljski akcijski program namenjen podpiranju razvoja alternativnih modelov za merjenje rasti in blaginje, ki presegajo BDP;

70.  poziva Komisijo in države članice, naj globalno spodbujajo „zeleno“ gospodarstvo s povezovanjem okoljskih, socialnih in gospodarskih vidikov, na primer zmanjševanjem revščine;

71.  poudarja, da je zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah pomembno dokazati državljanom EU, da varstvo okolja ni v nasprotju s trajnostnim gospodarskim in družbenim razvojem; v ta namen poziva k promoviranju uspešnih projektov in obveščanju javnosti o izvedljivosti okolju prijaznega gospodarskega razvoja na območjih pomembne naravne in kulturne dediščine, kot je mreža Natura 2000;

72.  opozarja, da mora sedmi okoljski akcijski program vsebovati ustrezen okvir za zagotavljanje zadostnega financiranja, vključno s financiranjem inovacij, raziskav in razvoja;

73.  meni, da bi morala program LIFE+ voditi Komisija, s poudarkom na projektih za inovacije in odličnost: spodbujati bi morala mala in srednja podjetja ter ustanove za raziskave in razvoj, na prvo mesto pa postaviti biotsko raznovrstnost s sistematičnim in celovitim pristopom ter kmetijsko tehnologijo, ki bo skladna z varstvom tal in prehrambno verigo v živalskih ekosistemih; je prepričan, da bi bilo treba v vseh evropskih regijah širše promovirati program EU LIFE+, da bi spodbudili inovativne prakse na lokalni ravni in da bi se povečala učinek razdelka o okoljski politiki in upravljanju iz tega programa ter ozaveščenost o njem;

74.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru naslednjega okvirnega raziskovalnega programa zagotovijo program raziskav in inovacij za nove materiale in vire, ki bi v prihodnje lahko nadomestili obstoječe surovine, ki jih primanjkuje;

Mednarodna razsežnost

75.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program zasledovati vključevanje okoljskih vidikov v vse zunanje odnose EU, zlasti v razvojno pomoč in trgovinske sporazume, da bi spodbujali varstvo okolja v tretjih državah; spodbuja EU, naj si prizadeva za sodelovanje s sosedami pri načrtovanju programov raziskav na okoljskem področju;

76.  poziva Komisijo, naj v svoj predlog vključi cilj, da bi EU v celoti podpirala delo Združenih narodov, Svetovne banke in Evropske agencije za okolje na področju okoljskega računovodstva, da bi lahko tako opremili svet z usklajenim sistemom okoljskega računovodstva; pozdravlja zaveze iz evropske strategije za biotsko raznovrstnost, da bi izboljšali poznavanje teh ekosistemov in njihovih storitev v EU (npr. storitev, ki jih nudijo gozdovi); spodbuja usklajevanje na podlagi izkušenj različnih držav članic in izmenjavo razmislekov o metodah na področju ekosistemskega računovodstva;

77.  meni, da mora sedmi okoljski akcijski program zagotoviti pravočasno izpolnitev mednarodnih zavez EU, zlasti v skladu z okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja in konvencijo o biološki raznovrstnosti;

78.  poziva Komisijo, naj v sedmi okoljski akcijski program vključi izid konference Rio+20 o zelenem gospodarstvu in krepitvi mednarodnega okoljskega upravljanja;

o
o   o

79.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov