Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (COM(2010)0608),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2012 z naslovom „Zagotavljanje uspešnega delovanja enotnega trga – letni pregled upravljanja za leto 2011“ (SWD(2012)0025),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 16. avgusta 2011 z naslovom „Enotni trg z vidika ljudi: pregled 20 glavnih težav, s katerimi se soočajo državljani in podjetja“ (SEC(2011)1003),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 10. decembra 2010,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za podjetja in rast(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za Evropejce(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu(4),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 1. decembra 2011 o izidih foruma(5) o enotnem trgu, ki se je odvijal 3. in 4. oktobra 2011 na Poljskem, in sklepov Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je evropski enotni trg prinesel ogromne koristi državljanom Evrope in ponudil nove priložnosti evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem;

B.  ker je enotni trg ključna gonilna sila gospodarske rasti in zaposlovanja v Evropski uniji; ker Evropejci na mnogih področjih še niso v celoti izkoristili potenciala enotnega trga in ker so potrebne nove spodbude zlasti za zagotavljanje učinkovite mobilnosti delovne sile po vsej Evropi skupaj z ustrezno socialno kohezijo, ter za poenostavitev čezmejne prodaje in nakupa;

C.  ker enotnega trga ne smemo obravnavati ločeno od drugih horizontalnih političnih področij, zlasti zdravja, socialnega varstva in varstva potrošnikov, delovnega prava, okolja, politike trajnostnega razvoja in zunanje politike; ker je za konkretno izvajanje strategije EU 2020 potreben izoblikovan pristop k poglabljanju enotnega trga;

D.  ker sta sedanja gospodarska recesija in ponoven pojav protekcionizma gospodarstva v državah članicah ogrozila nekatere od najvidnejših dosežkov procesa evropskega povezovanja, kar pomeni, da je treba doseči cilje, najprej zastavljene v direktivi o storitvah, vmes pa se izogniti škodi v tradicionalnih gospodarskih sektorjih; ker je bolj kot kdajkoli enotni trg potreben kot sredstvo za oživitev evropskega gospodarstva, ki se konkretno odziva na sedanjo dolgotrajno krizo in zagotavlja dolgoročno preživetje evropskega projekta;

E.  ker se morajo države članice dogovoriti o zavezujočem časovnem razporedu in o konkretnih ukrepih, potrebnih za izvrševanje zakonodaje enotnega trga in odpravo vseh preostalih neupravičenih ovir za prosti pretok blaga, storitev in delovne sile;

F.  ker se morajo države članice in institucije EU osredotočiti na sprejetje in hitro izvajanje ključnih delov zakonodaje o rasti ter pri tem prednostno reševati brezposelnost mladih in odpravljati upravne ovire;

I.Uvod

1.  poudarja, da mora biti krepitev enotnega trga in podpora temu z ustreznim gospodarskim upravljanjem v središču programa EU za rast, in poziva k kar najbolj odločni in hitri vzpostavitvi enotnega trga, s potrebnim upoštevanjem njegovih gospodarskih, družbenih in okoljskih razsežnosti;

2.  poudarja strateško pomembnost akta za enotni trg in določitve „dvanajstih pobud“ za trajnostno, pametno in vključujočo rast, saj je ta pomemben prispevek k krepitvi enotnega trga na celosten in uravnotežen način; poudarja, da je enotni trg dosežek obsežnih posvetovanj zainteresiranih strani in institucij;

3.  meni, da mora biti takojšnja prednostna naloga sprejetje 12 ključnih ukrepov akta za enotni trg, zlasti tistih, ki bodo olajšali dokončno vzpostavitev digitalnega enotnega trga, če je mogoče, še pred koncem leta 2012; poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga pri izvajanju ključnih ukrepov za čimprejšnji prenos, še preden poteče rok;

4.  verjame, da je treba obdržati zagon, ki je bil dosežen z aktom za enotni trg, in zato predlaga, da postane akt za enotni trg tekoči program, ki se letno posodablja in preverja; pozdravlja plan Komisije za nadaljnje poglabljanje enotnega trga na osnovi ocene napredka, ki je bil dosežen z aktom za enotni trg pred koncem leta 2012, da bi spodbudila rast in izboljšala upravljanje enotnega trga; ponovno poudarja, da mora akt enotnega trga reševati tudi družbeno-ekonomske probleme in si prizadevati za trg, ki služi državljanom;

5.  meni, da morajo naslednji koraki za prednostne ukrepe temeljiti predvsem na „dvanajstih pobudah'za okrepitev rasti iz akta za enotni trg, da bodo pritegnili politično pozornost, zagotovili soglasje o uravnoteženem nadaljevanju ter poglobili in posodobili enotni trg, posebno pozornost pa namenili seznanjanju potrošnikov in podjetij s prednostmi enotnega trga; meni, da mora enotni trg hkrati ohraniti socialno varstvo in zagotoviti pravične delovne pogoje;

6.  prosi Komisijo, naj pripravi ustrezne podrobne predloge do pomladi 2013;

II.Upravljanje enotnega trga

7.  poudarja, da sta za povrnitev kredibilnosti enotnega trga in zaupanja vanj potrebna močno vodstvo evropskih institucij in politična odgovornost držav članic;

8.  poudarja, da zaradi nezadovoljivega in poznega prenosa ter neustreznega izvajanja in izvrševanja pravil državljani in podjetja ne morejo v celoti izkoriščati prednosti enotnega trga;

9.  poudarja, da je treba do konca leta 2012 znižati stopnjo nedoseganja prenosa zakonodaje na področju enotnega trga na 0,5 %, kar velja tudi za nepravilen prenos;

10.  poudarja potrebo po izboljšanju in zmanjšanju zakonodaje EU; zato poziva Komisijo, naj, kjer je ustrezno in predvsem kadar ni potrebe po nadaljnji diskreciji pri izvajanju zakonodaje EU, kot ustreznejši pravni instrument za urejanje enotnega trga namesto direktiv izbere uredbe, saj imajo uredbe jasne prednosti glede učinkovitosti in uspešnosti ter ustvarjajo enake pogoje za državljane in podjetja, z več možnostmi za zasebno izvajanje;

11.  poziva Komisijo, naj se v svojih prizadevanjih osredotoči na boljše izvrševanje zakonodaje enotnega trga, zlasti v storitvenem in v blagovnem sektorju, ki naj bi imela največji potencial za okrepitev gospodarske rasti v Evropi; zato dalje poziva Komisijo, naj kršitve enotnega trga preganja odločno in brez odlašanja;

12.  poziva Komisijo, naj za učinkovitejšo uporabo prava Evropske unije premisli o širitvi inovativnih mehanizmov, kot je npr. postopek medsebojnega ocenjevanja v direktivi o storitvah, na nova področja;

13.  upošteva, da se s korelacijskimi tabelami poveča preglednost v procesu zagotavljanja uporabe prava EU;

14.  poziva EU in države članice, naj se zavežejo k zmanjšanju upravnih bremen za dodatnih 25 odstotkov do leta 2015 in k posodobitvi javne uprave;

15.  poziva Komisijo, naj razvije „test sorazmernosti“ za ugotavljanje nesorazmernosti zakonodaje EU, in takšno zakonodajo razveljavi;

16.  pozdravlja „pregled upravljanja“, ki ga je Komisija uvedla leta 2011 in je prvi celosten pregled različnih orodij, ki se uporabljajo v „ciklu upravljanja enotnega trga“, vključno s pregledom dosežkov notranjega trga, letnim poročilom Solvit in spletiščem „Tvoja Evropa“; odločno ponovno izraža svoje stališče o pomembnosti storitev po načelu „vse na enem mestu“; izraža pohvalo Komisiji za delo v zvezi s spletiščem „Tvoja Evropa“ in spodbuja k dokončanju tega inovativnega orodja; ta služi kot pomembna dopolnitev omrežja „enotnih kontaktnih točk“, ki na enem mestu nudi dostop do vseh informacij in podpornih storitev, ki jih državljani in podjetja potrebujejo za uveljavljanje svojih pravic na enotnem trgu;

17.  spodbuja Komisijo, naj brez odlašanja sprejme akcijski načrt za dodatno krepitev vloge mreže SOLVIT, svetovalne storitve „Tvoja Evropa“ in evropskih centrov za potrošnike ter drugih podpornih služb, da bodo bolj prepoznavne za državljane in podjetja;

18.  poudarja pomembnost večjega in hitrejšega vključevanja zainteresiranih strani v oblikovanje, sprejemanje, izvajanje in spremljanje ukrepov, ki so potrebni za krepitev rasti in pravic državljanov na enotnem trgu; dalje poudarja, da dialog s socialnimi partnerji, nacionalnimi parlamenti in civilno družbo igra bistveno vlogo pri obnovi zaupanja v enotni trg in bi moral biti zato v središču obnovljenega enotnega trga;

19.  poziva države članice in Komisijo, naj državljane bolj vključijo v razvoj enotnega trga, zlasti z nudenjem jasnejših informacij, da bodo ti lahko spremljali izvajanje pravil enotnega trga, s spodbujanjem dialoga in komunikacije z državljani za boljše razumevanje njihovih pričakovanj, ter z zagotavljanjem razmer, v katerih lahko državljani in podjetja uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo svoje dolžnosti.

20.  ponovno poudarja, da je treba izvajanje akta o enotnem trgu stalno spremljati na najvišji politični ravni; pozdravlja sodelovanje Evropskega sveta pri spremljanju izvajanja akta za enotni trg; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo pravilno izvajanje in prenos zakonodaje o enotnem trgu z bolj sistematičnim in neodvisnim spremljanjem, da se zagotovijo enaki pogoji povsod v Uniji; meni, da se prenos lahko izboljša s tesnim sodelovanjem z državami članicami, na podlagi katerega bi odkrili probleme, s katerimi se te soočajo pri prenosu zakonodaje, med drugim tudi neskladja z nacionalnimi zakonodajami, in pri katerih bi jim Komisija lahko pomagala;

21.  poziva Komisijo, naj spremlja dokončno vzpostavitev enotnega trga v okviru vsakoletnega izvajanja evropskega semestra in pri tem upošteva letni pregled upravljanja enotnega trga ter mehanizme poročanja s pregledom dosežkov; meni, da bi bilo treba z vsakoletnim spremljanjem oceniti, v kakšnem obsegu tako potrošniki kot podjetja izkoriščajo prednosti enotnega trga, in poročati o ovirah za delovanje tega;

22.  poziva Komisijo, naj predlaga posebno pobudo za rast na podlagi koncepta evropskega socialno-tržnega gospodarstva, ki bo temeljila na evropskem semestru, aktu za enotni trg, strategiji EU 2020 in zadevnih obstoječih sklepih ter bi se med drugim financirala iz strukturnih skladov, projektnih obveznic in iz okvirnega raziskovalnega programa; meni, da bi morala pobudo za rast politično podpreti Evropski svet in Evropski parlament na podlagi posvetovanja z nacionalnimi parlamenti ter da bi bilo treba na podlagi tega procesa izdelati priporočila za posamezne države, pri katerih bi upoštevali stanje izvajanja enotnega trga.

III.Naslednji koraki za gospodarsko rast

23.  meni, da morajo biti sektorji, ki neposredno zadevajo vsakdanjik državljanov in potrošnikov, v središču politik in zakonodaje o enotnem trgu;

24.  poudarja pomen učinkovitih pravnih sredstev kot načina, s katerim bi zagotovili, da lahko potrošniki uveljavljajo svoje pravice; poudarja, da bi morali biti državljani bolje obveščeni o teh pravnih sredstvih in orodjih za reševanje problemov, da bi jih lažje uporabljali v primerih čezmejnih nakupov blaga in storitev;

25.  poziva vse države članice EU, naj zagotovijo polno izvajanje direktive o storitvah, med drugim z vzpostavitvijo uporabniku prijaznih in integriranih „enotnih kontaktnih točk“, ki naj ji sledi postopek medsebojnega ocenjevanja in pregled uspešnosti izvajanja; meni, da bi morale države članice razmisliti o združitvi teh točk z enotnimi kontaktnimi točkami, ki jih zahteva sveženj ukrepov o prostem pretoku blaga;

26.  poziva Komisijo, naj pripravi mehanizem preglednosti, predviden v členu 59 direktive za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, da bi ugotovila, na katerih področjih države članice nesorazmerno ovirajo dostop do zakonsko urejenih poklicev;

27.  poudarja ključno vlogo javnih naročil pri spodbujanju inovativnosti in konkurenčnosti ter zato poziva k ohranjanju zagona na tem področju; poziva Komisijo, države članice in lokalne oblasti k strateškemu izvajanju nove zakonodaje o javnih naročilih, da bodo javna sredstva, vložena v dela, storitve in ponudbo, ustvarjala trajnostno rast, zaposlovanje in socialno kohezijo;

28.  poudarja, da je treba neporabljena sredstva EU nemudoma uporabiti za učinkovito odpravljanje visoke brezposelnosti mladih; poziva države članice in institucije EU, naj se nemudoma dogovorijo o zavezujočih ciljih in ukrepih na področju mobilnosti mladih („Mladi in mobilnost“) in hkrati brez odlašanja izvajajo pobudo „Priložnosti za mlade“;

29.  poudarja, da mora Unija v digitalni dobi v celoti prepoznati potencial in priložnosti, ki ga imajo internet, e-trgovanje in širjenje informacijske in komunikacijske tehnologije – v malih in srednjih podjetjih ter javni upravi – za nadaljnji razvoj enotnega trga in za njegovo dostopnost vsem državljanom EU; poudarja, da mora razvoj novih tehnologij upoštevati potrebo po varstvu vseh državljanov, potrošnikov ter malih in srednjih podjetij;

30.  poziva Komisijo, naj razvoj digitalnega enotnega trga obravnava kot prednostno nalogo, da bi imeli potrošniki tako neoviran dostop do bolj konkurenčnih ponudb blaga in storitev; od držav članic zahteva dodatne ukrepe, usklajene s Komisijo, za odpravo ovir, ki državljanom onemogočajo dostop do spletnih storitev;

31.  poziva k ambicioznemu planu za potrošnike, ki bo vključeval zakonodajne ukrepe in politike, namenjene polni usposobitvi tako običajnih kot ranljivih potrošnikov;

32.  poudarja vlogo maloprodaje kot gonilne sile rasti in zaposlovanja ter kot gradnika enotnega trga; pozdravlja načrtovano sprejetje celostnega akcijskega načrta Komisije za maloprodajo, ki določa strategijo za učinkovitejši in pravičnejši maloprodajni trg v Evropi, se pri tem opira na pozitivne dosežke in obravnava nerešene probleme; dalje pozdravlja sporočilo Komisije, v katerem ocenjuje nacionalne instrumente, ki urejajo pogodbena razmerja; opozarja, da bodo akcijski načrt in rezultati dialoga različnih zainteresiranih strani o pogodbeni praksi „podjetij v razmerju do podjetij“ predstavljeni na prvi okrogli mizi za maloprodajni trg, ki bo organizirana pred koncem leta 2012;

33.  verjame, da je treba okrepiti zunanjo razsežnost enotnega trga predvsem z izboljšanjem sodelovanja na področju mednarodne standardizacije in si prizadevati za dosegljive sinergije med notranjimi in zunanjimi politikami Unije, tj. med enotnim trgom in trgovino;

34.  poziva Komisijo in prav tako države članice, naj spodbujajo izvajanje „enotnega evropskega neba II“, pri čemer bo imelo pomembno vlogo izvajanje programa SESAR, ter Komisijo, naj do leta 2013 poda predlog o popolni vzpostavitvi enotnega evropskega zračnega prostora z zmanjšanjem števila funkcionalnih blokov zračnega prostora;

35.  poudarja, da je pomembno razviti infrastrukture za velike industrijske sisteme in javne storitve – vključno z energetskimi in prevoznimi storitvami, kot je vseevropsko železniško omrežje, ter elektronskimi komunikacijami, kot je širokopasovni dostop po vsej EU – , kot vzvodov konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja; poudarja, da je treba ustvariti enoten evropski energetski trg, da bi zmanjšali energetsko odvisnost in izboljšali energetsko učinkovitost EU ter izboljšali cenovno dostopnost energije;

36.  poziva Komisijo, naj najpozneje do 31. decembra 2012 poda predlog direktive, ki bo vsebovala določbe o povezavi med upravljanjem železniške infrastrukture in prevoznih dejavnosti, ter predlog za odprtje notranjega trga železniškega potniškega prometa, ki ne bo spodbujal k znižanju kakovosti železniških prometnih storitev in ki bo ohranil obveznosti javne službe;

37.  poudarja, da je treba utrditi položaj malih in srednjih podjetij na enotnem trgu z zagotavljanjem dostopa do kreditov in financiranja in s celovitim izvajanjem akta za mala podjetja;

38.  poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za izboljšanje okvirnih pogojev za industrijo in mala in srednja podjetja, zlasti z razširjenim delovanjem Evropske investicijske banke, ki bo podpiralo dostop do financiranja, ter spodbuja raziskave in inovacije z znatnim povečanjem ključnih programov EU za raziskave, razvoj in inovacije in z boljšim izkoriščanjem neporabljenih sredstev EU za projekte, ki spodbujajo rast;

39.  ponovno izraža zahtevo po štirinajsti direktivi na področju prava družb o čezmejnem prenosu sedežev družb in poudarja, da bi takšna direktiva pomembno olajšala mobilnost podjetij v Evropi; dalje prosi Komisijo, naj predstavi zakonodajne predloge na podlagi zelene knjige o korporativnem upravljanju in jih vključi v delovni program za leto 2013;

40.  obžaluje, da je bila predlagana uredba za statut za družbe za vzajemno zavarovanje umaknjena in prosi Komisijo, naj predstavi nov predlog; prosi Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi z deveto direktivo na področju prava družb o skupinah družb, da bi zagotovila regulativni okvir za to splošno obliko poslovnega združevanja in tako ustvarila skupino splošnih zakonov, med drugim o varstvu hčerinskih podjetij in zainteresiranih strani in večji preglednosti zakonske in lastninske strukture;

41.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za izboljšanje razpoložljivih finančnih instrumentov za podporo trajnostni rasti, kot npr. projektne obveznice za dolgoročna vlaganja, in pripravi poročilo o prispevku politike konkurenčnosti k inovacijam in rasti, in ponovno preuči obstoječa pravila, če je to potrebno;

42.  prosi Komisijo, naj nemudoma pripravi predloge za izboljšanje varstva vlagateljev in malih vlagateljev v povezavi s finančnimi storitvami, predvsem s paketnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje (PRIPS), kolektivnimi naložbenimi podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in shem za zavarovalno posredovanje in za zavarovalna jamstva;

43.  poudarja, da je za podporo enotnega trga pomembna trdna infrastruktura finančnega trga, in zato poziva Komisijo, naj pripravi zgodnje predloge mehanizmov reševanja krize za takšno infrastrukturo; dalje poudarja, da je pomembno brez odlašanja nadaljevati delo na podlagi strateškega dokumenta Komisije o prihodnosti davka na dodano vrednost;

44.  poudarja pomen boja proti davčni utaji in izogibanju plačilu davka na nacionalni in evropski ravni ter poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno uskladijo politike obdavčevanja, da bi preprečile izkrivljanje delovanja enotnega trga ter zagotovile enake konkurenčne pogoje za podjetja in državljane ter zdrave javne finance;

45.  ponovno poziva Komisijo, naj pripravi pregled dosežkov in predstavi ovire, s katerimi se soočajo delavci Unije pri uveljavljanju pravice do svobodnega gibanja, ter kako v državah članicah te ovire odpravljajo; s tem pregledom in med drugim tudi s proučitvijo pojava socialnega dampinga bo mogoče oceniti, ali se ovire rešujejo celostno in učinkovito; poziva Komisijo, naj predstavi akcijski načrt za odpravo nenehnih težav, s katerimi se soočajo državljani Unije pri uveljavljanju pravice do gibanja in dela v drugi državi članici;

46.  meni, da Evropejci na mnogih področjih še niso v celoti izkoristili potenciala enotnega trga, med drugim na področju svobode gibanja oseb in delavcev, in da so za učinkovito mobilnost delavcev po vsej Evropi potrebe znatne spodbude, zlasti z zajamčeno prenosljivostjo pravic iz socialnega varstva in pokojninskih pravic

47.  poziva Komisijo in države članice, naj ob izpolnjevanju zahtev Uredbe (ES) št. 883/2004 in člena 153 PDEU pripravijo študije za zagotovitev neprekinjenega socialnega varstva mobilnim državljanom v EU in enake obravnave, kot so je deležni domači državljani, pri tem pa naj razmislijo tudi o neobveznem, prostovoljnem in prenosljivem sistemu socialnega varstva na evropski ravni, ki bo dopolnjeval splošni sistem, tako da bo prišlo do tesnejšega sodelovanja na področju socialne politike;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 84. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0146. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0145. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0144. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0543.