Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Iranu, zlasti tistih, ki so povezane s človekovimi pravicami,

–  ob upoštevanju resolucije sveta ZN za človekove pravice št. 16/9, s katero je bil vzpostavljen mandat posebnega poročevalca o položaju človekovih pravic v Iranu,

–  ob upoštevanju poročil o položaju človekovih pravic v Islamski republiki Iran, ki ju je pripravil posebni poročevalec ZN o položaju človekovih pravic v Iranu 23. septembra 2011 in 6. marca 2012,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika visoke predstavnice Catherine Ashton o uporabi smrtne kazni v Iranu z dne 30. maja 2012,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah in Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, katerih država pogodbenica je Iran,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je za sedanji položaj človekovih pravic v Iranu značilen stalen vzorec sistematičnih kršitev temeljnih pravic; ker se v Iranu nadaljuje diskriminacija in nadlegovanje manjšin zaradi njihove etnične ali verske pripadnosti; ker so v zadnjih mesecih manjšinske skupine demonstrirale za svoje pravice, zaradi česar je bilo veliko udeležencev zaprtih;

B.  ker poteka sojenje proti šestim članom iranske arabske manjšine Ahvazi, potem ko so bili skoraj leto dni priprti brez obtožnice zaradi svojih dejavnosti v korist te manjšine; ker obstaja upravičena bojazen, da sojenje proti njim ne bo pošteno in da jim verjetno grozi mučenje ali drugo grdo ravnanje;

C.  ker je na primer 5. junija 2012 Mohamed Mehdi Zaljeh, iranski zapornik kurdskega rodu umrl v zaporu Radžaji Šahr zaradi slabe zdravniške oskrbe organov zapora;

D.  ker ustava Islamske republike Iran formalno zagotavlja pošteno obravnavo etničnih manjšin; ker pa se v praksi obsežno kršijo človekove in državljanske pravice pripadnikov etničnih manjšin, kot so Azeri, Arabci, Kurdi in Belučijci, vključno s kratenjem njihove svobode do zbiranja, združevanja in izražanja;

E.  ker je socialno-ekonomska diskriminacija pripadnikov manjšin zelo razširjena ter vključuje zaseg zemljišč in lastnine in odrekanje zaposlitve, pa tudi omejevanje socialnih, kulturnih in jezikovnih pravic, kar pomeni kršitev Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Mednarodnega pakta o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah;

F.  ker ima diskriminacija do etničnih manjšin precejšen vpliv na področju izobraževanja, saj so šole v regijah, kjer živijo manjšine, pogosto revne, šolski osip in nepismenost pa sta navadno v teh regijah višja od nacionalnega povprečja, kar prispeva k nezadostni zastopanosti nacionalnih in etničnih manjšin na visokih vladnih položajih;

G.  ker se ženske, ki niso iranskega porekla, srečujejo z dvojno diskriminacijo, in sicer kot pripadnice marginaliziranih skupnosti in kot ženske v Iranu, kjer zakonodaja izrecno omejuje njihove pravice;

H.  ker v zadnjih letih v Iranu beležijo velik porast usmrtitev, tudi mladoletnikov; ker se smrtna kazen redno izreka v primerih, ko se obtoženim odrekajo predpisane procesne pravice, in za kazniva dejanja, ki po mednarodnih standardih ne sodijo med najresnejša kazniva dejanja;

1.  izraža resno zaskrbljenost zaradi vse slabšega položaja človekovih pravic v Iranu, vključno za pripadnike etničnih in verskih manjšin, zaradi sistematične politične, gospodarske, socialne in kulturne diskriminacije;

2.  poziva iranske oblasti, naj odpravijo vse oblike diskriminacije zoper osebe, ki pripadajo etničnim in verskim manjšinam, če so te uradno priznane ali ne; zahteva, da se vsem pripadnikom manjšin omogoči izvajanje vseh pravic, ki jih zagotavljata iranska ustava in mednarodno pravo, vključno z jamstvi, ki so določena v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnem paktu o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah, katerih pogodbenica je Iran;

3.  poziva iranske oblasti, naj zagotovijo, da bo prijetim pripadnikom iranske arabske manjšine Ahvazi Mohamedu Aliju Amuriju, Rahmanu Asakerehu, Hašemu Šabaniju Amuriju, Hadiju Rašidiju, Sajedu Džaberju Albošoki in Sajedu Moktarju Albošoki sojeno v skladu z mednarodnimi standardi pravičnega sojenja, da bodo zaščiteni pred mučenjem in grdim ravnanjem, in da se pri njih ne po uporabila smrtna kazen;

4.  poziva iranske oblasti, naj izpustijo vse aktiviste, ki so zaprti zaradi miroljubnega zagovarjanja pravic manjšin;

5.  poziva iranske oblasti, naj spoštujejo pravico etničnih manjšin do uporabe njihovega jezika v zasebnem in javnem življenju, zlasti pa naj zagotovijo izobraževanje v jeziku manjšin, v skladu z ustavo Islamske republike Iran;

6.  poziva neodvisnega strokovnjaka EU za vprašanja manjšin in posebnega poročevalca ZN o sodobnih oblikah rasizma, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti, naj zahteva obisk v tej državi, da bo lahko poročal o položaju človekovih pravic, zlasti o trpljenju manjšin;

7.  poziva iranske organe, naj zagotovijo versko svobodo v skladu z iransko ustavo in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah ter odpravijo prakso diskriminacije in nadlegovanja verskih manjšin kot so nešiitski muslimani, Asirci in druge krščanske skupine, sistematično preganjanje bahajske manjšine in uporabo smrtne kazni za spreobrnjence iz islama;

8.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s Parlamentom učinkovito uporabi novi instrument za demokracijo in človekove pravice, da podpre demokracijo in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, v Iranu;

9.  odločno obsoja uporabo smrtne kazni v Iranu in v skladu z resolucijama št. 62/149 in 63/168 generalne skupščine Združenih narodov poziva iranske oblasti, naj do odprave smrtne kazni uvedejo moratorij za usmrtitve; poziva vlado, naj prepove usmrtitve mladoletnikov in spremeni vse smrtne kazni, ki zdaj grozijo mladoletnikom;

10.  ponovno poudarja pripravljenost, da začne dialog na temo človekovih pravic z Iranom, in sicer na vseh ravneh in na osnovi univerzalnih vrednot, ki so zapisane v listini in konvencijah Združenih narodov;

11.  poziva iranske oblasti, naj dokažejo, da so v celoti zavezane sodelovanju z mednarodno skupnostjo za izboljšanje stanja človekovih pravic v Iranu; poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje s svetom ZN za človekove pravice in mehanizmi ZN za človekove pravice;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, svetu ZN za človekove pravice, uradu vrhovnega voditelja ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.