Choisissez la langue de votre document : bg - български es - español cs - čeština da - dansk de - Deutsch et - eesti keel el - ελληνικά en - English fr - français ga - Gaeilge hr - hrvatski it - italiano lv - latviešu valoda lt - lietuvių kalba hu - magyar mt - Malti nl - Nederlands pl - polski pt - português ro - română sk - slovenčina sl - slovenščina (izbrano) fi - suomi sv - svenska
Kazalo   Prejšnje   Naslednje   Celotno besedilo  Postopek : 2011/0137(COD) Potek postopka na zasedanju Potek postopka za dokument : A7-0046/2012 Predložena besedila : A7-0046/2012 Razprave : PV 02/07/2012 - 19 CRE 02/07/2012 - 19 Glasovanja : PV 03/07/2012 - 6.7 CRE 03/07/2012 - 6.7 Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja Sprejeta besedila : P7_TA(2012)0272 Sprejeta besedila  718k  247k Torek, 3. julij 2012 - Strasbourg Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov ***I P7_TA(2012)0272 A7-0046/2012 Resolucija   Prečiščeno besedilo Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (COM(2011)0285 – C7-0139/2011 – 2011/0137(COD)) (Redni zakonodajni postopek: prva obravnava) Evropski parlament, –  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0285), –  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0139/2011), –  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, –  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika, –  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za pravne zadeve (A7-0046/2012), 1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; 2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; 3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom. Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 3. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov P7_TC1-COD(2011)0137 EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov(1), po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2), ob upoštevanju naslednjega: (1)  Svet Evropske unije je v Resoluciji z dne 25. septembra 2008 o celovitem evropskem načrtu za preprečevanje ponarejanja in piratstva(3) zahteval pregled Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice(4). (2)  Trženje blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, povzroča precejšnjo škodo imetnikom pravic ter proizvajalcem in trgovcem, ki se ravnajo po zakonu. Prav tako zavaja potrošnike ter lahko v nekaterih primerih ogrozi njihovo zdravje in varnost. Kolikor mogoče bi si bilo treba prizadevati, da tako blago ne bi vstopilo v carinsko območje Unije in ne bi doseglo trga, ter sprejeti ukrepe proti tej nezakoniti dejavnosti, ne da bi pri tem ovirali zakonito trgovino. Iz tega razloga morajo biti potrošniki dobro obveščeni o tveganjih, povezanih z nakupom tega blaga. [Sprememba 1] (3)  Pri pregledu Uredbe (ES) št. 1383/2003 se je pokazalo, da so potrebne nekatere izboljšave pravnega okvira za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in zagotovitev pravne jasnosti, ob upoštevanju razvoja na gospodarskem, trgovinskem in pravnem področju. [Sprememba 2] (4)  Carinski organi bi morali imeti možnost kontrole blaga, ki je ali bi moralo biti predmet carinskega nadzora na carinskem območju Unije, vključno z blagom, ki je dano v odložni postopek, da bi uveljavljali pravice intelektualne lastnine. Pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na meji, kjer koli blago je ali bi moralo biti, pod „carinskim nadzorom“, kot je opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti(5), se viri dobro izkoriščajo. Kadar carinski organi na meji zadržijo blago, je potreben en postopek, medtem ko bi bilo pri blagu na trgu, razdeljenem in dobavljenem prodajalcem na drobno, za enako stopnjo uveljavljenja potrebnih več ločenih postopkov. Predvideti bi bilo treba izjemo za blago, sproščeno v prosti promet na podlagi režima uporabe v posebne namene, ker tako blago ostane pod carinskim nadzorom, čeprav je bilo sproščeno v prosti promet. Primerno je tudi, da se ta uredba ne uporablja za blago v osebni prtljagi potnikov, če je to blago namenjeno za njihovo osebno uporabo in če ni nobenega znaka, da gre za trgovinski promet. [Sprememba 3] (5)  V Uredbi (ES) št. 1383/2003 nekatere pravice intelektualne lastnine niso zajete, nekatere kršitve pa so izključene. Za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo torej treba carinsko kontrolo razširiti na druge vrste kršitev, kot so kršitve, ki izhajajo iz vzporedne trgovine, in druge kršitve pravic, ki jih carinski organi že uveljavljajo, vendar niso zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003. Iz istega namenaV ta namen je primerno, da se na področje uporabe te uredbe poleg pravic, ki so že zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003, vključijo trgovska imena, če so na podlagi nacionalnega prava zaščitena kot izključne lastninske pravice, topografije polprevodniških izdelkov, uporabni modeli in naprave za izogibanje tehnološkim ukrepom ter tudi vse izključne pravice intelektualne lastnine, določene z zakonodajo Unije. [Sprememba 4] (5a)  Države članice bi morale nameniti zadostna sredstva, da bi carinskim organom omogočile izvajanje razširjenih odgovornosti in zagotovile primerno usposabljanje za carinske uradnike. Komisija in države članice bi morale sprejeti smernice za zagotavljanje pravilnega in enotnega izvajanja carinske kontrole za različne vrste kršitev, zajetih v tej uredbi. [Sprememba 5] (5b)  Ta uredba bi morala, ko se bo v celoti izvajala, prispevati k skupnemu trgu, ki zagotavlja učinkovitejšo zaščito imetnikov pravic, spodbuja ustvarjalnost in inovativnost ter potrošnikom nudi zanesljive in kakovostne proizvode, kar bi moralo prispevati k večjemu številu čezmejnih transakcij med potrošniki, podjetji in trgovci. [Sprememba 6] (5c)  Komisija bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da carinski organi povsod v Uniji brez nepotrebnega odlašanja usklajeno izvajajo novi pravni okvir, da se zagotovi učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, s čimer bi zaščitili imetnike pravic brez oviranja trgovine. Izvajanje posodobljenega carinskega zakonika in zlasti uporaba interoperabilnega elektronskega carinskega sistema „e-carina“ bi lahko v prihodnje prispevala k lažjemu uveljavljanju predpisov. [Sprememba 7] (5d)  Države članice imajo na carinskem področju vse bolj omejene vire. Zato ne bi smela nacionalnih organov dodatno finančno obremeniti nobena nova uredba. Podpreti bi bilo treba spodbujanje novih tehnologij in strategij za upravljanje tveganj za čim boljše izkoriščanje virov, ki so na voljo nacionalnim organom. [Sprememba 8] (6)  Ta uredba vsebuje postopkovna pravila za carinske organe. V skladu s tem ta uredba ne uvajadoloča nobenega novega merila za ugotavljanje obstoja kršitve veljavnega prava intelektualne lastnine. [Sprememba 9] (7)  Ta uredba ne bi smela vplivati na določbe o pristojnosti sodišč, zlasti tiste iz Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(6). (8)  Vsaka oseba, naj bo imetnik pravice intelektualne lastnine ali ne, ki lahko v svojem imenu sproži pravni postopek v zvezi z morebitno kršitvijo navedene pravice, bi morala imeti pravico vložiti zahtevo za ukrepanje carinskih organov. (9)  Za zagotovitev, da so pravice intelektualne lastnine uveljavljene v celotni Uniji, je primerno določiti, da lahko oseba, ki ima pravico vložiti zahtevo za ukrepanje in zahteva uveljavitev pravice intelektualne lastnine na celotnem ozemlju Unije, od carinskih organov države članice zahteva, da sprejmejo odločitev, v skladu s katero morajo carinski organi zadevne države članice in katere koli druge države članice, v kateri se zahteva uveljavitev pravice intelektualne lastnine, ukrepati. (10)  Za zagotovitev hitrega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo treba predvideti, da lahko carinski organi, kadar na podlagi ustreznih dokazovzadostnih razlogov za sum, da blago pod njihovim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine, bodisi na svojo pobudo bodisi na podlagi zahteve prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo, da osebam, upravičenim do vložitve zahteve za ukrepanje carinskih organov, omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine. [Sprememba 10] (10a)  Kadar obstaja sum, da je blago v tranzitu imitacija ali kopija proizvoda, ki je v Uniji zaščiten s pravico intelektualne lastnine, bi moral deklarant, imetnik ali lastnik blaga nositi breme dokazovanja končne destinacije blaga. Če deklarant, imetnik ali lastnik blaga ne predloži jasnih in prepričljivih dokazov o nasprotnem, je treba predpostaviti, da je končna destinacija blaga trg Unije. Komisija bi morala sprejeti smernice, ki opredeljujejo merila, na podlagi katerih lahko carinski organi zanesljivo ocenijo tveganje za preusmeritev na trg Unije, ob upoštevanju ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije. [Sprememba 11] (11)  Kadar blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, ni ponarejeno ali piratsko blago, je včasih z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je bila morda kršena pravica intelektualne lastnine. Zato je primerno določiti, da je treba sprožiti postopek, razen če se zadevni stranki, in sicer imetnik blaga in imetnik pravice, dogovorita o odstopu blaga v uničenje. Pristojni organi, ki se ukvarjajo s takšnimi postopki, bi morali biti tisti, ki odločijo o tem, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, in sprejmejo ustrezne odločitve o kršitvah zadevnih pravic intelektualne lastnine.[Sprememba 12] (12)  Z Uredbo (ES) št. 1383/2003 je bilo državam članicam dovoljeno, da predvidijo postopek, na podlagi katerega se lahko določeno blago uniči, ne da bi bilo treba sprožiti postopek za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine. Kot je bilo priznano v Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino(7), se je ta postopek v državah članicah, v katerih je bil na voljo, izkazal za zelo uspešnega. Zato bi moral biti tak postopek obvezen za tiste opaznevse kršitve, ki jih carinski organi zlahka odkrijejo z običajnim vizualnim pregledom, in bi ga bilo treba uporabiti na zahtevo imetnika pravice, kadar imetnik pravice potrdi kršitev pravice intelektualnega prava in soglaša z uničenjem ter kadar deklarant ali imetnik blaga ne nasprotuje uničenju. [Sprememba 13] (13)  Brez poseganja v pravico končnega potrošnika do primerne obveščenosti v razumnem času o pravni podlagi ukrepov carinskih organov bi bilo treba za čim večje zmanjšanje upravnega obremena in stroškov bi bilo treba za manjše pošiljke ponarejenega in piratskega blaga uvesti poseben postopek, s katerim bi bilo blago mogoče uničiti brez soglasja imetnika pravice. Za določitev zgornjih meja, do katerih se pošiljke štejejo za manjše pošiljke, bi bilo treba s to uredbo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pomembno je, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov., kadar imetnik pravice v zahtevi zaprosi za uporabo posebnega postopka. [Sprememba 14] (14)  Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.[Sprememba 15] (15)  Zaradi večje pravne jasnosti in varstva interesov zakonitih trgovcev pred morebitno zlorabo določb o uveljavljanju pravic na meji je primerno spremeniti roke za zadržanje blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, in pogoje, pod katerimi carinski organi informacije o pošiljkah posredujejo imetnikom pravic, in pogoje za uporabo postopka, ki omogoča uničenje blaga pod carinskim nadzorom zaradi suma kršitev pravic intelektualne lastnine., razen za ponarejeno in piratsko blago, terKadar carinski organi ukrepajo po ugoditvi zahtevi, je primerno tudi uvesti določbo, na podlagi katere lahko imetnik blaga izrazi svoje stališče, preden carinska uprava sprejme odločitev, ki bi mu škodovalaprekine sprostitev blaga ali zadrži blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine in ki ni ponarejeno ali piratsko blago, saj je včasih z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je morda kršena pravica intelektualne lastnine. [Sprememba 16] (16)  Ob upoštevanju začasne in preventivne narave ukrepov, ki jih na tem področju sprejmejo carinski organi, in nasprotujočih si interesov strank, ki jih zadevajo ukrepi, bi bilo treba nekatere vidike postopkov prilagoditi, da bi zagotovili nemoteno uporabo Uredbe in sočasno upoštevali pravice zadevnih strank. Kar zadeva različna uradna obvestila, predvidena s to uredbo, bi tako carinski organi morali na podlagi dokumentov o carinski obravnavi ali situaciji, v kateri se nahaja blago, uradno obvestiti najprimernejšo osebo. Roki, ki so v tej uredbi določeni za zahtevana uradna obvestila, bi se morali šteti od trenutka, ko carinski organi pošljejo ta obvestila, da bi se uskladili vsi roki za uradna obvestila, poslana zadevnim strankamko so bila ta prejeta. Rok, v katerem ima oseba pravico do zaslišanja, preden se sprejme neugodna odločitev,pred prekinitvijo sprostitve blaga, ki ni ponarejeno ali piratsko, ali njegovim zadržanjem, bi moral biti tri delovne dni, glede na to, dapo prejemu, kadar so imetniki odločb o ugoditvi zahtevam za ukrepanje carinske organe prostovoljno zaprosili za ukrepanje in da se morajo deklaranti ali imetniki blaga zavedati posebnega položaja svojega blaga, ko je to pod carinski nadzorom. Pri posebnem postopku za majhne pošiljke, ko te potrošnike verjetno neposredno zadevajo in se od njih ne more pričakovati enaka raven skrbnosti kot od drugih gospodarskih subjektov, ki navadno opravljajo carinske formalnosti, bi moral biti navedenibi morala biti pravica do zaslišanja zagotovljena za vse vrste blaga, rok bistvenoza uveljavljanje te pravice pa bi moral biti daljši. Ob upoštevanju morebitnega obsega dela v zvezi s carinskimi postopki po tej uredbi bi morali carinski organi prednostno obravnavati velike pošiljke. [Sprememba 17] (17)  V skladu z „Izjavo o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju“, sprejeto na ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Dohi 14. novembra 2001, se Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS) lahko in mora razlagati in izvajati tako, da podpira pravico članic STO do varovanja javnega zdravja in zlasti spodbujanja dostopa do zdravil za vse. Zaradi tega je zlasti pri zdravilihpomembno, da carinski organi zagotovijo, da so vsi ukrepi, ki jih sprejmejo, v skladu z mednarodnimi obvezami Unije in njeno politiko razvojnega sodelovanja po členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter da ne zadržijo ali prekinejo sprostitve generičnih zdravil, pri katerih je prehod čez to ozemlje Evropske Unije s pretovarjanjem, skladiščenjem, delitvijo tovora ali spremembo načina ali sredstva prevoza ali brez njih samo del celotne poti, ki se začne in konča zunaj ozemlja Unije, morajo carinski organi pri ocenjevanju tveganja kršitve pravic intelektualne lastnine upoštevati vsako precejšnjo verjetnost preusmeritve tega blaga na trg Uniječe ni jasnega in prepričljivega dokaza, da so namenjeni prodaji v Uniji. [Spremembe 109, 126 in 153] (17a)  Zdravila z lažno blagovno znamko ali označbo prikazujejo lažen izvor in kakovost, zato bi jih bilo treba obravnavati kot ponarejena zdravila v skladu z Direktivo 2011/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini glede preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo(8). Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečitev, da taki proizvodi pridejo do bolnikov in potrošnikov v Uniji, pri tem pa se ne sme ovirati tranzita zakonitih generičnih zdravil preko carinskega območja Unije. Komisija bi morala do ...(9) predložiti poročilo o analizi učinkovitosti obstoječih carinskih ukrepov za boj proti trgovini s ponarejenimi zdravili ter morebitnem negativnem vplivu na dostop do generičnih zdravil, ki bi bil s tem povezan. [Spremembe 110, 127 in 154] (17b)  Da bi okrepili boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, bi moral imeti Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine pomembno vlogo pri zagotavljanju koristne informacije carinskim organom, da bi lahko ti hitro in učinkovito ukrepali. [Sprememba 20] (17c)  Preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine na zunanjih mejah Unije bi bilo treba združiti z usmerjenimi prizadevanji pri izvoru. Za to je potrebno sodelovanje s tretjimi državami in na mednarodni ravni, pri čemer bi morale Komisija in države članice podpirati spoštovanje in spodbujanje visokih standardov varstva pravic intelektualne lastnine. Ta podpora bi morala vključevati uvedbo pravic intelektualne lastnine v trgovinske sporazume in njihovo izvrševanje, tehnično sodelovanje, spodbujanje razprave na različnih mednarodnih forumih, obveščanje in izmenjavo informacij ter nadaljnje korake pri operativnem sodelovanju s tretjimi državami in zadevnimi industrijskimi panogami. [Sprememba 21] (17d)  Z namenom odprave mednarodne trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, je v členu 69 Sporazuma TRIPS določeno, da morajo članice Svetovne trgovinske organizacije spodbujati izmenjavo informacij med carinskimi organi v zvezi s trgovino z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. S tako izmenjavo informacij bi bilo mogoče spremljati trgovske mreže ter v zgodnejši stopnji dobavne verige ustaviti proizvodnjo in distribucijo blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine. Zato je treba ustvariti pogoje za izmenjavo informacij med carinskimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah, tudi s področja varstva podatkov. [Sprememba 22] (17e)  Skladno s ciljem Unije, da okrepi mednarodno sodelovanje v boju proti ponarejanju blaga, piratstvu in nedovoljeni vzporedni trgovini z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine registriranih imetnikov pravic, ima ključno vlogo Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine, ki vsem carinskim organom držav članic zagotavlja pomembne in pravočasne informacije za opravljanje ustreznih kontrol pooblaščenih uvoznikov in distributerjev blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, na notranjem trgu ter izvoznikov na tuje trge. To vlogo bi bilo mogoče nadalje okrepiti z oblikovanjem podatkovne zbirke o pristnih proizvodih in storitvah Unije, ki so zaščiteni z registriranimi blagovnimi znamkami, modeli in patenti, ki bi bila lahko na voljo tudi tujim carinskim organom, ki sodelujejo z Unijo za boljšo zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. [Sprememba 23] (18)  Zaradi učinkovitosti bi bilo treba uporabljati določbe Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje(10). (19)  Odgovornost carinskih organov bi morala biti urejena z zakonodajo držav članic, vendar pa imetnik odločbe na podlagi ugoditve zahtevi za ukrepanje carinskih organov ne bi smel biti upravičen do nadomestila, če carinski urad ne bi odkril takega blaga in bi bilo blago sproščeno ali ukrep za njegovo zadržanje ne bi bil sprejet. (20)  Ker carinski organi ukrepajo na podlagi predhodne zahteve, je primerno določiti, da bi moral imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi za ukrepanje carinskih organov povrniti vse stroške, ki so carinskim organom nastali pri ukrepanju za uveljavitev njegovih pravic intelektualne lastnine. Kljub temu to imetnikubi imetnik odločbe ne bi smelo preprečiti, da bi zahtevalmoral imeti pravico zahtevati nadomestilo od kršitelja ali drugih oseb, ki bi se lahko štele za odgovorne v skladu z zakonodajo zadevne države članice, na primer določeni posredniki, kot so prevozniki. Stroški in škoda, nastali osebam, ki niso carinske uprave, zaradi ukrepanja carinskih organov, kadar je blago zadržano na podlagi zahtevka tretje strani na podlagi intelektualne lastnine, bi morali biti urejeni s posebno zakonodajo v vsakem posameznem primeru. [Sprememba 24] (20a)  Ta uredba uvaja možnost, da carinski organi dovolijo, da se blago, odstopljeno v uničenje, pod carinskim nadzorom premika med različnimi kraji na carinskem ozemlju Unije. Carinske organe bi bilo treba spodbujati, da uporabljajo to možnost, da se s tem spodbudi gospodarno in okolju prijazno uničenje tega blaga, kakor tudi v pedagoške in razstave namene, pri čemer sprejmejo ustrezne varnostne ukrepe.[Sprememba 25] (21)  Uveljavljanje prava intelektualne lastnine s strani carinskih organov bo vključevalo izmenjavo podatkov o odločitvah v zvezi z zahtevami za ukrepanje. Takšna obdelava podatkov vključuje tudi osebne podatke in mora potekati v skladu s pravom Unije, kot je določeno zlasti v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(11) ter Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(12). (21a)  V zakonodaji Unije bi bilo treba opredeliti naslednje elemente podatkovne zbirke: subjekt, ki bo nadziral in upravljal podatkovno zbirko, in subjekt, ki bo skrbel za zagotavljanje varnosti pri obdelavi podatkov v podatkovni zbirki. V primeru kakršnekoli interoperabilnosti ali izmenjave bi bilo treba v prvi vrsti upoštevati načelo omejitve namena, torej bi bilo treba podatke uporabljati za namen, za katerega je bila vzpostavljena podatkovna zbirka, pri čemer izmenjevanje ali medsebojno povezovanje podatkov, ki ne služi temu namenu, ni dovoljeno.[Sprememba 26] (22)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje določb o obrazcih za zahteve za ukrepanje carinskih organov in za zahtevo za podaljšanje obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, zlasti za izdelavo standardnih obrazcev. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(13). (23)  Čeprav predmet določb te uredbe, ki jo bo treba izvajati, spada na področje uporabe skupne trgovinske politike, bi bilo treba glede na naravo in posledice izvedbenih aktov za njihovo sprejetje uporabiti svetovalni postopek. (24)  Uredbo (ES) št. 1383/2003 bi bilo treba razveljaviti – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE I VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV Člen 1 Predmet urejanja in področje uporabe 1.  Ta uredba določa pogoje in postopke za ukrepanje carinskih organov, kadar blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, je ali bi moralo biti predmet carinskega nadzora na carinskem območju Unije. 2.  Ta uredba se ne uporablja za blago, ki je bilo sproščeno v prosti promet na podlagi režima uporabe v posebne namene v smislu člena 82 Uredbe (EGS) št. 2913/92. 3.  Ta uredba na noben način ne vpliva na pravo držav članic in Unije na področju intelektualne lastnine. 4.  Ta uredba se ne uporablja za blago nekomercialne narave v osebni prtljagi potnikov. 4a.  Ta uredba bi se morala uporabljati za blago v tranzitu prek carinskega območja Unije, za katerega obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine. [Sprememba 27] Člen 2 Opredelitev pojmov V tej uredbi:    1. „pravice intelektualne lastnine“ pomenijo:    (a) blagovno znamko;    (b) model;    (c) avtorsko ali kakršno koli sorodno pravico, kot je določena z zakonodajo države članice;    (d) geografsko označbo;    (e) patent, kot je določen z zakonodajo države članice;    (f) dodatni varstveni certifikat za zdravila, kot je določen v Uredbi (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila(14);    (g) dodatni varstveni certifikat za fitofarmacevtska sredstva, kot je določen v Uredbi (ES) št. 1610/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva(15);    (h) žlahtniteljsko pravico Skupnosti, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti(16);    (i) žlahtniteljsko pravico, kot je določena z zakonodajo države članice;    (j) topografijo polprevodniškega izdelka, kot je določena z zakonodajo države članice;    (k) uporabni model, kotče je določen z zakonodajo države članice zaščiten kot izključna pravica intelektualne lastnine; [Sprememba 28]    (l) trgovsko ime, če je z zakonodajo države članice zaščiteno kot izključna pravica intelektualne lastnine;    (m) katero koli drugo pravico, ki je z zakonodajo Unije določena kot izključna pravica intelektualne lastnine;    2. „blagovna znamka“ pomeni:    (a) blagovno znamko Skupnosti, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti(17);    (b) blagovno znamko, registrirano v državi članici, oziroma v primeru Belgije, Nizozemske ali Luksemburga, v Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino;    (c) blagovno znamko, registrirano po mednarodnih sporazumih, ki veljajo v državi članici;    (d) blagovno znamko, registrirano po mednarodnih sporazumih, ki veljajo v Uniji;    3. „model“ pomeni:    (a) model Skupnosti, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti(18);    (b) model, registriran v državi članici;    (c) model, registriran po mednarodnih sporazumih, ki veljajo v državi članici;    (d) model, registriran po mednarodnih sporazumih, ki veljajo v Uniji;    4. „geografska označba“ pomeni:    (a) zaščiteno geografsko označbo ali označbo porekla za kmetijske proizvode in živila, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila(19);    (b) označbo porekla ali geografsko označbo za vino, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode(20);    (c) geografsko označbo za aromatizirano vino, kot je določeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov(21);    (d) geografsko označbo žganih pijač, kot je določena v Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89(22);    (e) geografsko označbo za proizvode razen vin, žganih pijač, kmetijskih proizvodov ali živil, če je z zakonodajo države članice ali Unije določena kot izključna pravica intelektualne lastnine;    (f) geografsko označbo, kot je določena v sporazumih med Unijo in tretjimi državami ter je kot taka navedena v teh sporazumih;    5. „ponarejeno blago“ pomeni:    (a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki krši blagovno znamko, in brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki, veljavno registrirani za enako vrsto blaga, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče ločiti od take blagovne znamke, kakor tudi kakršen koli znak blagovne znamke, tudi če je predložen ločeno, in ovojnina s ponarejeno blagovno znamko; [Sprememba 29]    (b) blago, ki je predmet dejavnosti, ki krši geografsko označbo, in nosi ali je opisano z imenom ali izrazom, ki je zaščiteno v povezavi s to geografsko označbo;    6. „piratsko blago“ pomeni blago, ki je predmet dejavnosti, ki krši avtorsko ali sorodno pravico ali model, in ki je ali vključuje kopije, izdelane brez soglasja imetnika avtorske ali sorodne pravice ali modela, ne glede na to, ali so registrirani, ali osebe s pooblastilom zadevnega imetnika v državi proizvodnje;    7. „blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine,“ pomeni blago, za katerega obstajajo zadostni dokazirazlogi, da so carinski organi v državi članici, v kateri je blago najdeno, prepričani, da je blago prima facie: [Sprememba 30]    (a) blago, ki je predmet dejavnosti, ki po pravu Unije ali zadevne države članice krši pravico intelektualne lastnine v državi članici, kjer je najdeno; [Sprememba 31]    (b) naprave, proizvodi ali sestavni deli, s katerimi se je mogoče izogniti kakršni koli tehnologiji, napravi ali sestavnemu delu, ki pri svojem običajnem delovanju preprečuje ali omejuje dejanja v zvezi z deli, ki jih imetnik kakršne koli avtorske ali sorodne pravice ni odobril in ki po pravu zadevne države članice kršijo pravico intelektualne lastnine;    (c) kakršen koli kalup ali matrica, posebej oblikovan ali prilagojen za izdelavo blaga, ki krši pravico intelektualne lastnine, če taki kalupi ali matrice kršijo pravice imetnika pravice po pravu Unije ali pravu navedene države članicev državi članici, kjer je blago najdeno; [Sprememba 32]    8. „zahteva“ pomeni zahtevo za ukrepanje carinskih organov, kadar pri blagu obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine;    9. „nacionalna zahteva“ pomeni zahtevo za carinske organe države članice, da ukrepajo v navedeni državi članici;    10. „zahteva Unije“ pomeni zahtevo, vloženo v eni državi članici za carinske organe te države članice in carinske organe ene ali več drugih držav članic, da ukrepajo v svojih zadevnih državah članicah;    11. „vlagatelj“ pomeni osebo, ki v svojem imenu vloži zahtevo;    12. „imetnik blaga“ pomeni osebo, ki je lastnik blaga ali ima podobno pravico razpolaganja z blagom ali ima fizično kontrolo nad blagom;    13. „deklarant“ pomeni deklaranta iz člena 4(18) Uredbe (EGS) št. 2913/92osebo, ki vloži deklaracijo v svojem imenu, ali osebo, v imenu katere je carinska deklaracija izdana; [Sprememba 33]    14. „uničenje“ pomeni fizično uničenje, recikliranje ali odstranitev blaga zunaj trgovinskih kanalov, tako da se prepreči škoda za imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi;    15. „carinski nadzor“ pomeni nadzorsplošne ukrepe carinskih organov, kot je naveden v členu 4(13) Uredbe (EGS) št. 2913/92za zagotovitev spoštovanja carinske zakonodaje, po potrebi pa tudi drugih pravil, ki se uporabljajo za blago v okviru takšnih ukrepov; [Sprememba 34]    16. „carinsko območje Unije“ pomeni carinsko območje Skupnosti, kot je navedeno v členu 3 Uredbe (EGS) št. 2913/92;    17. „sprostitev blaga“ pomeni dejanje, s katerim carinski organi prepustijo blago za namene, določene za carinski postopek, v katerega je blago dano;    17a. „manjša pošiljka“ pomeni en paket komercialne narave, ki:    (a) vsebuje manj kot tri predmete; ali    (b) vsebuje predmete s skupno maso manj kot 2 kilograma. [Sprememba 35]
	17b.	„pokvarljivo blago“ pomeni blago, katerega vrednost se lahko sčasoma bistveno zmanjša ali ki mu zaradi njegove narave grozi uničenje. [Sprememba 36]

Člen 3

Pravo, ki se uporablja

Ne glede na člen 8 Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II)(23) se za ugotovitev, ali uporaba blaga, najdenega v eni od situacij iz člena 1(1), vzbuja sum kršitve pravice intelektualne lastnine oziroma ali je bila z njo kršena pravica intelektualne lastnine, uporablja pravo države članice, v kateri je blago najdeno v eni od situacij iz navedenega člena.

POGLAVJE II

ZAHTEVE ZA UKREPANJE CARINSKIH ORGANOV

Oddelek 1

VLOŽITEV ZAHTEV ZA UKREPANJE

Člen 4

Osebe, upravičene do vložitve zahteve

1.  Osebe, upravičene do vložitve nacionalne zahteve ali zahteve Unije, so:

2.  Poleg oseb iz odstavka 1 so do vložitve nacionalne zahteve upravičeni naslednji:

3.  Poleg oseb, določenih v odstavku 1, je do vložitve zahteve Unije upravičen imetnik izključne licence, ki zajema carinsko območje Unije.

4.  Vse osebe, upravičene do vložitve zahteve na podlagi odstavkov 1, 2 in 3, morajo imeti možnost sprožiti postopek zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine v državi članici, v kateri je blago najdeno.

Člen 5

Pravice intelektualne lastnine, na katere se nanašajo zahteve Unije

Zahteva Unije se lahko vloži v zvezi s katero koli pravico intelektualne lastnine, ki velja v vsej Uniji.

Člen 6

Vložitev zahtev

1.  Osebe iz člena 4 lahko zahtevajo ukrepanje carinskih organov, kadar pri uporabi blaga obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, tako da pri pristojnem carinskem oddelku vložijo zahtevo. Zahteva se vloži na obrazcu iz odstavka 3.

1a.  Osebe iz člena 4 za vsako pravico intelektualne lastnine, zaščiteno v državi članici ali v Uniji, vložijo samo eno zahtevo. [Sprememba 39]

2.  Vsaka država članica določi carinski oddelek, pristojen za prejemanje in obravnavo zahtev. Država članica o tem obvesti Komisijo, ki objavi seznam pristojnih carinskih oddelkov, ki so jih določile države članice.

3.  Komisija z izvedbenimi akti določi obrazec za zahtevo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 29(2). Komisija se pri izvajanju svojih izvedbenih pooblastil posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. [Sprememba 40]

Zahteva vključuje informacije, ki jih je treba zagotoviti osebi, na katero se podatki nanašajo, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 in nacionalnimi zakoni, s katerimi se izvaja Direktiva 95/46/ES. [Sprememba 44]

4.  Če so za prejemanje in obdelavo zahtev na voljo računalniški sistemi, se zahteve vložijo s tehnikami za obdelavo elektronskih podatkov. Države članice take sisteme zagotovijo najpozneje do 1. januarja 2014. [Sprememba 45]

5.  Kadar se zahteva vloži po uradnem obvestilu carinskih organov o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju v skladu s členom 17(4), izpolnjuje naslednje dodatne zahteve:

Oddelek 2

ODLOČITVE O ZAHTEVAH ZA UKREPANJE

Člen 7

Obravnava zahtev

1.  Če pristojni carinski oddelek ob prejemu zahteve meni, da ta ne vsebuje vseh informacij, zahtevanih s členom 6(3), od vlagatelja zahteva, da manjkajoče informacije predloži v 10 delovnih dneh od pošiljanja uradnega obvestila.

V takih primerih rok iz prvega odstavka člena 8 začasno preneha teči do prejetja zadevnih informacij.

2.  Če vlagatelj manjkajočih informacij ne predloži v roku iz odstavka 1, lahko pristojni carinski oddelek zahtevo zavrne. V tem primeru pristojni carinski oddelek navede razloge za svojo odločitev in vključi informacije o pritožbenem postopku. [Sprememba 46]

3.  Vlagatelju se ne zaračuna pristojbina za kritje upravnih stroškov, nastalih pri obravnavi zahteve.

Člen 8

Uradno obvestilo o odločitvah o odobritvi ali zavrnitvi zahtev za ukrepanje

Pristojni carinski oddelek uradno obvesti vlagatelja o svoji odločitvi o ugoditvi zahtevi ali njeni zavrnitvi v 30 delovnih dneh od prejema zahteve.

Če je bil vlagatelj predhodno uradno obveščen, da so carinski organi prekinili sprostitev blaga ali blago zadržali, pa pristojni carinski oddelek uradno obvesti vlagatelja o svoji odločitvi o ugoditvi zahtevi ali njeni zavrnitvi v enem delovnem dnevu od prejema zahteve.

Člen 9

Odločbe o zahtevah za ukrepanje

1.  Odločbe o ugoditvi nacionalni zahtevi, odločbe o preklicu takih odločb ali njihovi spremembi in odločbe o podaljšanju obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, začnejo veljati v državi članici, v kateri je bila nacionalna zahteva vložena, na datum njihovega sprejetja.

2.  Odločbe o ugoditvi zahtevi Unije, odločbe o preklicu takih odločb ali njihovi spremembi in odločbe o podaljšanju obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, začnejo veljati, kakor sledi:

Člen 10

Obdobje, v katerem morajo carinski organi ukrepati

1.  Ko pristojni carinski oddelek ugodi zahtevi, navede obdobje, v katerem morajo carinski organi ukrepati.

Navedeno obdobje se začne na datum sprejetja odločbe o ugoditvi zahtevi in ne sme biti daljše od enega leta.

2.  Kadar zahteva, ki je bila vložena po uradnem obvestilu carinskih organov o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju v skladu s členom 17(4), ne vsebuje podrobnosti iz točk (g) do (i) člena 6(3), se ji ugodi samo za prekinitev sprostitve blaga ali njegovo zadržanje.

3.  Če pravica intelektualne lastnine preneha veljati ali če vlagatelj iz drugih razlogov ni več oseba, upravičena do vložitve zahteve, carinski organi ne ukrepajo. Carinski organi, ki so izdali odločbo o ugoditvi zahtevi, to ustrezno prekličejo ali spremenijo.

Člen 11

Podaljšanje obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati

1.  Ob izteku obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, in če je imetnik odločbe prej poravnal vsak dolg do carinskih organov na podlagi te uredbe, lahko carinski oddelek, ki je sprejel prvotno odločitev, na zahtevo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi navedeno obdobje podaljša.

2.  Če je zahteva za podaljšanje obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, vložena manj kot 30 delovnih dni pred iztekom zadevne odločbe, lahko pristojni carinski oddelek podaljšanje zavrne.

3.  V zahtevi za podaljšanje obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, se navedejo vse spremembe informacij, predloženih na podlagi člena 6(3).

4.  Pristojni carinski oddelek imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi uradno obvesti o svoji odločbi o podaljšanju v 30 delovnih dneh od prejema navedene zahteve.

5.  Podaljšano obdobje, v katerem morajo carinski organi ukrepati, začne teči na datum sprejetja odločbe o odobritvi podaljšanja in ne sme biti daljše od enega leta.

Če pravica intelektualne lastnine preneha veljati ali če vlagatelj iz drugih razlogov ni več oseba, upravičena do vložitve zahteve, carinski organi ne ukrepajo. Odločbo o ugoditvi podaljšanju carinski organi, ki so jo izdali, ustrezno prekličejo ali spremenijo.

6.  Imetniku odločbe se ne zaračuna pristojbina za kritje upravnih stroškov, nastalih pri obravnavi zahteve za podaljšanje.

7.  Komisija z izvedbenimi akti določi obrazec za zahtevo za podaljšanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 29(2).

Člen 12

Sprememba odločbe v zvezi s pravicami intelektualne lastnine

Pristojni carinski oddelek, ki je sprejel odločbo ugoditvi zahtevi, lahko na zahtevo imetnika navedene odločbe spremeni seznam pravic intelektualne lastnine v navedeni odločbi.

Pri odločbi o ugoditvi zahtevi Unije je vsaka sprememba, ki vključuje dodajanje pravic intelektualne lastnine, omejena na pravice intelektualne lastnine, ki so zajete s členom 5.

Člen 13

Obveznosti pristojnega carinskega oddelka v zvezi z obveščanjem

1.  Pristojni carinski oddelek, pri katerem je bila vložena nacionalna zahteva, posreduje carinskim uradom v svoji državi članici naslednje odločbe, in sicer takoj potem, ko jih sprejmejo:

2.  Pristojni carinski oddelek, ki mu je bila poslana zahteva Unije, posreduje pristojnim carinskim oddelkom države članice ali držav članic, navedenih v zahtevi Unije, naslednje odločbe:

Pristojni carinski oddelki držav članic, navedeni v zahtevi Unije, takoj zatem pošljejo te odločbe svojim carinskim uradom.

3.  Ko bo vzpostavljena osrednja podatkovna zbirka Komisije iz člena 31(3), bodo vse izmenjave podatkov o odločitvah v zvezi z zahtevami za ukrepanje, spremnih dokumentih in uradnih obvestilih med carinskimi organi držav članic potekali prek navedene podatkovne zbirke.

Člen 14

Obveznosti obveščanja, ki jih ima imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi

Člen 15

Neizpolnitev obveznosti imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi

1.  Če imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi uporabi informacije, ki so jih carinski organi zagotovili za druge namene, kot so nameni iz člena 19, lahko pristojni carinski oddelek:

2.  Pristojni carinski oddelek se lahko odloči začasno ustaviti ukrepanje carinskih organov do izteka obdobja, v katerem morajo navedeni organi ukrepati, če imetnik odločbe:

V primeru zahteve Unije odločitev o začasni ustavitvi ukrepanja carinskih organov velja samo v državi članici, v kateri je taka odločitev sprejeta.

POGLAVJE III

DOLOČBE O UKREPANJU CARINSKIH ORGANOV

Oddelek 1

PREKINITEV SPROSTITVE BLAGA ALI ZADRŽANJE BLAGA, PRI KATEREM OBSTAJA SUM KRŠITVE PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE

Člen 16

Prekinitev sprostitve blaga ali njegovo zadržanje po ugoditvi zahtevi

1.  Kadar carinski organi države članice v eni od situacij iz člena 1(1) identificirajo blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, ki je zajeta z odločbo o ugoditvi zahtevi za ukrepanje, sprejmejo odločbo o prekinitvi sprostitve prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo njegovem zadržanju. [Sprememba 50]

2.  Carinski organi lahko pred sprejetjem odločbe o prekinitviprekinitvijo sprostitve blaga ali njegovem zadržanju imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi prosijo, da jim zagotovi vse ustrezne informacije. Carinski organi lahko imetniku odločbe na njegovo zahtevo zagotovijo tudi informacije o dejanskem ali domnevnem številu artiklov in njihovi naravi ter slikefotografije teh artiklov, če je to ustrezno. [Sprememba 51]

3.  Kadar blago, za katerega obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine, ni ponarejeno ali piratsko blago, carinski organi pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitveprekinitvijo sprostitve blaga ali njegovem zadržanju svoj namen sporočijo deklarantu ali pri zadržanju blaga imetniku blaga. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v treh delovnih dneh od dneva pošiljanjaprejema navedenega sporočila. [Sprememba 52]

3a.  Kadar je v odložni postopek dano blago, za katerega obstaja sum, da je imitacija ali kopija proizvoda, ki je v Uniji zaščiten s pravico intelektualne lastnine, carinski organi deklaranta ali imetnika blaga pozovejo, naj v treh delovnih dneh od dneva prejema navedenega sporočila predloži ustrezne dokaze, da je končna destinacija blaga zunaj ozemlja Unije. Če ustreznih dokazov o nasprotnem ni, carinski organi predpostavijo, da je končna destinacija blaga ozemlje Unije.

4.  Carinski organi uradno obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in deklaranta ali imetnika blaga o svoji odločbi o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju v enem delovnem dnevu. od sprejetjaNamesto tega lahko carinski organi imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi pozovejo, da ustrezno obvesti deklaranta ali imetnika blaga, kadar imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi jamči, da bo upošteval roke in obveznosti iz te uredbe. [Sprememba 54]

Uradno obvestilo deklarantu ali imetniku blaga vključuje informacije o pravnih posledicah, določenih v členu 20 v zvezi z blagom, ki ni ponarejeno ali piratsko blago, in člena 23 v zvezi s ponarejenim in piratskim blagom. [Sprememba 55]

5.  Carinski organi obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in deklaranta ali imetnika blaga o dejanski ali ocenjeni količini ter dejanski ali domnevni naravi blaga, katerega sprostitev je bila prekinjena ali ki je bilo zadržano, in vključijo slikefotografije teh artiklov, če je to ustrezno. [Sprememba 56]

6.  Če se za imetnika blaga šteje več oseb, carinskim organom ni treba obvestiti več kot ene.

Člen 17

Prekinitev sprostitve blaga ali njegovo zadržanje brez ugoditve zahtevi

1.  Kadar carinski organi države članice pri ukrepanju v eni od situacij iz člena 1(1) identificirajo blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, lahko prekinejo sprostitev navedenega blaga ali ga zadržijo, preden so bili uradno obveščeni o odločbi o ugoditvi zahtevi v zvezi z navedenim blagom.

2.  Carinski organi lahko pred sprejetjem odločbe o prekinitviprekinitvijo sprostitve blaga ali njegovem zadržanju brez razkritja katerih koli drugih informacij, kot so dejansko ali domnevno število artiklov, njihova narava in slikefotografije, če je to ustrezno, zaprosijo katero koli osebo, upravičeno do vložitve zahteve v zvezi z domnevno kršitvijo pravic intelektualne lastnine, da jim predloži vse ustrezne informacije. [Sprememba 57]

3.  Carinski organi pred sprejetjem odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju svoj namen sporočijo deklarantu ali pri zadržanju blaga imetniku blaga. Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v treh delovnih dneh od dneva pošiljanja navedenega sporočila.[Sprememba 58]

3a.  Kadar je v odložni postopek dano blago, za katerega obstaja sum, da je imitacija ali kopija proizvoda, ki je v Uniji zaščiten s pravico intelektualne lastnine, carinski organi deklaranta ali imetnika blaga pozovejo, naj v treh delovnih dneh od dneva pošiljanja navedenega sporočila predloži ustrezne dokaze, da je končna destinacija blaga zunaj ozemlja Unije. Če ustreznih dokazov o nasprotnem ni, carinski organi predpostavijo, da je končna destinacija blaga ozemlje Unije.

4.  Carinski organi o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju uradno obvestijo vsako osebo, upravičeno do vložitve zahteve v zvezi z domnevno kršitvijo pravic intelektualne lastnine, v enem delovnem dnevu od prekinitve sprostitve blaga ali njegovega zadržanja.

4a.  Kadar osebe, ki bi imela pravico, da vloži zahtevo, ni mogoče določiti, carinski organi sodelujejo s pristojnimi organi, da bi določili osebo, ki lahko vloži zahtevo. [Sprememba 60]

5.  Carinski organi odobrijo sprostitev blaga ali ga prenehajo zadrževati takoj po izpolnitvi vseh carinskih formalnosti v naslednjih primerih:

Carinski organi uradno obvestijo deklaranta ali imetnika blaga o svoji odločbi o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju v enem delovnem dnevu od sprejetja odločbe. [Sprememba 61]

6.  Ta člen se ne uporablja za pokvarljivo blago.[Sprememba 62]

Člen 18

Pregled in vzorčenje blaga, katerega sprostitev je bila prekinjena ali ki je bilo zadržano

1.  Carinski organi omogočijo imetniku odločbe o ugoditvi zahtevi in deklarantu ali imetniku blaga, da pregleda blago, katerega sprostitev je bila prekinjena ali ki je bilo zadržano.

2.  Carinski organi lahko vzamejo vzorce, ki so reprezentativni za blago kot celoto, in imetniku odločbe o ugoditvi zahtevi na njegovo zahtevo zagotovijo ali pošljejo take vzorce, in sicer izključno za namene analize in olajšanje nadaljnjega postopka v zvezi s ponarejenim in piratskim blagom. Kakršna koli analiza navedenih vzorcev se opravi pod izključno odgovornostjo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi. [Sprememba 63]

Če okoliščine dopuščajo, se vzorci vrnejo, ko je tehnična analiza končana in preden je blago sproščeno ali njegovo zdržanje končano.

3.  Carinski organi na zahtevo obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi in organe kazenskega pregona, kadar je ustrezno, o imenih in naslovih prejemnika, pošiljatelja, deklaranta ali imetnika blaga, če so znani, carinskem postopku ter poreklu, izvoru in destinaciji blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine. [Sprememba 64]

4.  Pogoje za hranjenje blaga v obdobju prekinitve sprostitve ali zadržanja, vključno z določbami o stroških, določi vsaka država članica.

Člen 19

Dovoljena uporaba nekaterih informacij s strani imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi

Člen 19a

Izmenjava informacij in podatkov med carinskimi organi

Glede na ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov lahko Komisija odloči, da si carinski organi v Uniji in ustrezni organi v tretjih državah izmenjajo informacije in podatke, ki so bili zbrani na podlagi člena 18(3), ter določi pogoje za to izmenjavo. [Sprememba 71]

Oddelek 2

UNIČENJE BLAGA,SPROŽITEV POSTOPKA IN PREDČASNA SPROSTITEV BLAGA [Sprememba 72]

Člen 20

Uničenje blaga, insprožitev postopka[Sprememba 73]

1.  Kadar pri blagu, ki ni blago iz členov 23 in 24, obstaja sum kršitve praviceBlago, katerega sprostitev je bila prekinjena ali ki je bilo v skladu s členom 16 zadržano, se lahko pod carinskim nadzorom uniči, ne da bi bilo treba ugotavljati, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena po zakonu države članice, kjer je bilo blago najdeno, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Pri pokvarljivem blagu, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, je rok za sprožitev postopka iz prvega pododstavka tri delovne dni od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju.[Sprememba 74]

2.  Carinski organi odobrijo sprostitevKadar deklarant ali imetnik blaga carinskim organom, ki so sprejeli odločbo o prekinitvi sprostitve blaga ali ga prenehajo zadrževati takoj po izpolnitvi vseh carinskih formalnosti, če jih imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi v roku iz odstavka 1 ni obvestil o naslednjem:ali njegovem zadržanju, ne potrdi soglasja za uničenje v rokih, določenih v točki (c) odstavka 1, niti ne sporoči, da nasprotuje uničenju, carinski organi štejejo, da soglaša z uničenjem blaga

3.  Ob dogovoru o odstopu blaga v uničenje iz odstavka 2(b) se Uničenje se izvede pod carinskim nadzorom, na stroške in odgovornost imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi, razen če ni v zakonodaji države članice, v kateri se blago uniči, določeno drugače. Pred uničenjem se lahko vzamejo vzorci. [Sprememba 76]

4.  Carinski organi lahko na zahtevo imetnikaČe ni soglasja za uničenje ali pa deklarant ali imetnik blaga nasprotuje uničenju, imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi v ustreznih primerih podaljšajo rok iz prvega pododstavka odstavka 1 za največ 10 delovnih dnisproži postopek za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine, in sicer v 20 delovnih dneh od prejema obvestila o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v treh dneh.

Pri pokvarljivem blagu se rok iz drugega pododstavka odstavka 1 ne podaljša.[Sprememba 77]

4a.  Carinski organi odobrijo sprostitev blaga oziroma ga prenehajo zadrževati takoj po izpolnitvi vseh carinskih formalnosti, kadar jih imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi ni obvestil o naslednjem:

Člen 21

Predčasna sprostitev blaga

1.  Če so bili carinski organi uradno obveščeni o sprožitvi postopka za ugotovitev, ali so bili model, patent, uporabni model ali žlahtniteljska pravica kršeni, rok iz člena 20 pa je potekel, lahko deklarant ali imetnik blaga od carinskih organov zahteva, da sprostijo blago ali ga prenehajo zadrževati.

2.  Deklarant ali imetnik blaga položi varščino iz točke (a) odstavka 1 v 10 delovnih dneh po datumu, ko carinski organi prejmejo zahtevo iz odstavka 1.

3.  Carinski organi določijo dovolj visoko varščino, da se zavarujejo interesi imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.

4.  Polog varščine ne vpliva na druga pravna sredstva, ki so na voljo imetniku odločbe o ugoditvi zahtevi.

Člen 22

Prepovedana carinsko dovoljena raba ali uporaba blaga, odstopljenega v uničenje

1.  Blago, odstopljeno v uničenje na podlagi člena 20, 23 ali člena 24, ni: [Sprememba 79]

1a.  Z izjemo od določb v odstavku 1 lahko carinski organi pooblastijo javne ali zasebne organizacije za boj proti ponarejanju, ki so bile za ukrepe, naštete v točkah (a) do (f) odstavka 1 individualno pooblaščene pred temi postopki. Pred uničenjem lahko pooblaščene organizacije odstopljeno blago hranijo pod pogoji, ki so določeni v pooblastilu, za namene analize in vzpostavitve podatkovne baze, ki vsebuje informacije za namene boja proti ponarejanju. Pooblaščene organizacije so objavljene na spletnem mestu Komisije. [Sprememba 80]

2.  Carinski organi lahko za blago iz odstavka 1 dovolijo premike pod carinskim nadzorom med različnimi kraji na carinskem območju Unije za namen njegovega uničenja pod carinskim nadzorom ali njegove uporabe v pedagoške in razstavne namene, pri čemer upoštevajo ustrezne varnostne ukrepe. [Sprememba 81]

Oddelek 3

PONAREJENO IN PIRATSKO BLAGO[Sprememba 82]

Člen 23

Uničenje in sprožitev postopka

1.  Blago, pri katerem obstaja sum, da je ponarejeno ali piratsko, se lahko uniči pod carinskim nadzorom, ne da bi bilo treba ugotoviti, ali je bila po pravu države članice, v kateri je blago najdeno, kršena pravica intelektualne lastnine, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.  Če deklarant ali imetnik blaga carinskim organom, ki so sprejeli odločbo o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, ni potrdil soglasja za uničenje v rokih, določenih v odstavku 1(b), niti ni sporočil, da uničenju nasprotuje, lahko carinski organi štejejo, da deklarant ali imetnik blaga soglaša z uničenjem blaga.

Carinski organi o tem obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.

Če deklarant ali imetnik blaga nasprotuje uničenju blaga, carinski organi o takem nasprotovanju obvestijo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi.

3.  Uničenje se opravi pod carinskim nadzorom, na stroške in odgovornost imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi, razen če ni v zakonodaji države članice, v kateri se blago uniči, določeno drugače. Pred uničenjem se lahko vzamejo vzorci.

4.  Če ni soglasja za uničenje, imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi sproži postopek za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine, v 10 delovnih dneh od dneva, ko je poslana odločba o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v treh dneh.

Carinski organi lahko na zahtevo imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi v ustreznih primerih podaljšajo rok iz prvega pododstavka za največ 10 delovnih dni.

Pri pokvarljivem blagu se naveden rok ne podaljša.

5.  Carinski organi odobrijo sprostitev blaga ali ga prenehajo zadrževati, kot je ustrezno, takoj po izpolnitvi vseh carinskih formalnosti, če jih imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi ni obvestil o naslednjem:

Člen 24

Posebni postopek za uničenje blaga v manjših pošiljkah

1.  Ta člen se uporablja za blago, pri katerem so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.  Člen 16(3), (4) in (5) ter člen 18(2) se ne uporabljata. [Sprememba 86]

3.  Carinski organi pri obvestitvi o odločbi o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju v enem delovnem dnevu od njenega sprejetja deklaranta ali imetnika blaga obvestijo o naslednjem:

4.  Deklarantu ali imetniku blaga se omogoči, da izrazi svoje stališče v 20petih delovnih dneh od dneva pošiljanjaprejema odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju. [Sprememba 87]

5.  Zadevno blago se lahko uniči, če je deklarant ali imetnik blaga v 20 delovnih dneh od dneva pošiljanja odločbe o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju carinskim organom potrdilpisno potrdi svoje soglasje za uničenje blaga. Tako uničenje se opravi pod carinskim nadzorom na stroške imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi. [Sprememba 88]

6.  Če deklarant ali imetnik blaga carinskemu uradu, ki je sprejel odločbo o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju, ni potrdil svojega soglasja za uničenje v roku, določenem v odstavku 5, niti ni sporočil, da uničenju nasprotuje, lahko carinski organi štejejo, da deklarant ali imetnik blaga soglaša z uničenjem blaga.

7.  Uničenje se opravi pod carinskim nadzorom in na stroške carinskih organov.[Sprememba 89]

7a.  Carinski organi imetniku odločbe o ugoditvi zahtevi zagotovijo dostop do informacij o dejanskem ali domnevnem številu uničenih artiklov in njihovi naravi, kadar je ustrezno. [Sprememba 90]

8.  Če deklarant ali imetnik blaga nasprotuje uničenjuv 10 delovnih dneh od dneva, ko je bila poslana odločba o prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju ne potrdi soglasja k uničenju ali sporoči, da uničenju nasprotuje, carinski organi imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi obvestijo o takemo manjkajočem soglasju ali nasprotovanju, številu artiklov in njihovi naravi ter vključijo slike ali vzorce teh artiklov, kadar je ustrezno. [Sprememba 91]

9.  Carinski organi odobrijo sprostitev blaga ali ga prenehajo zadrževati, kot je ustrezno, takoj po izpolnitvi vseh carinskih formalnosti, če jih imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi ni obvestil o sprožitvi postopka za ugotovitev, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, v 10 delovnih dneh od dneva pošiljanja informacij iz odstavka 8.

10.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 v zvezi z zgornjimi mejami, ki opredeljujejo manjše pošiljke za namene tega člena.[Sprememba 92]

POGLAVJE IV

ODGOVORNOST, STROŠKI IN KAZNI

Člen 25

Odgovornost carinskih organov

Brez poseganja v veljavno zakonodajo držav članic odločba o ugoditvi zahtevi imetniku navedene odločbe ne daje pravice do nadomestila, če carinski urad ne odkrije blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, in je to blago sproščeno ali ni sprejet ukrep za njegovo zadržanje.

Člen 26

Odgovornost imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi

Če je postopek, ki je ustrezno sprožen v skladu s to uredbo, prekinjen zaradi dejanja ali opustitve dejanja imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi ali če je naknadno ugotovljeno, da zadevno blago ne krši pravice intelektualne lastnine, je imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi odgovoren do oseb v situacijah iz člena 1(1) v skladu z zakonodajo države članice, v kateri je bilo blago najdeno.

Člen 27

Stroški

1.  Kadar to zahtevajo carinski organi, imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi povrne vse stroške, ki so carinski upravi nastali pri hranjenju blaga pod carinskim nadzorom v skladu s členoma 16 in 17 ter pri uničenju blaga v skladu s členoma 20 in 2324. Imetnik odločbe lahko od carinskega organa zahteva informacije o tem, kje in kako se zadržano blago skladišči in kakšni stroški so povezani s skladiščenjem ter lahko poda pripombe glede skladiščenja. [Sprememba 93]

2.  Ta člen ne posega v pravico imetnika odločbe o ugoditvi zahtevi, da zahteva nadomestilo od kršitelja ali drugih oseb v skladu z zakonodajo države članice, v kateri je bilo blago najdeno.

2a.  Kadar kršitelja ni mogoče identificirati, ni očiten ali ne more zagotoviti nadomestila, imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi nadomestilo zahteva od lastnika blaga ali osebe, ki ima podobno pravico razpolaganja z njim. [Sprememba 94]

2b.  Odstavek 2a ne uporablja za postopek, določen v členu 24. [Sprememba 95]

3.  Imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi Unije zagotovi in plača kakršen koli prevod, ki ga zahtevajo carinski organi, ki morajo ukrepati v zvezi z blagom, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine.

Člen 28

Administrativne sankcije

Brez poseganja v nacionalno pravo države članice določijouporabljajo pravila za administrativne sankcije, ki se uporabljajo zav zvezi s kršitvami določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako določene administrativne sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. [Sprememba 96]

Države članice o teh določbah obvestijo Komisijo v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe in brez odlašanja tudi o vseh nadaljnjih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

POGLAVJE V

ODBOR, POOBLASTILO IN KONČNE DOLOČBE[Sprememba 97]

Člen 29

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik, ustanovljen s členoma 247a in 248a Uredbe (EGS) št. 2913/92. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 30

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo iz člena 24(10) se prenese za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 24(10). S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, določeno v navedenem sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24(10), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.[Sprememba 98]

Člen 31

Izmenjava podatkov o odločitvah v zvezi zahtevo za ukrepanje med državami članicami in Komisijo

1.  Pristojni carinski oddelki Komisiji uradno obvestijosporočijo potrebne informacije o naslednjem:

2.  Ne glede na določbe točke (g) člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97 carinski organi ob prekinitvi sprostitve blaga ali njegovem zadržanju pošljejo Komisiji vse ustrezne informacije, vključno s podrobnostmi o blagu, pravici intelektualne lastnine, postopkih in transportu.

3.  Vse informacije iz odstavkov 1 in 2 se shranijo v osrednji podatkovni zbirki Komisije. Ko bo osrednja podatkovna zbirka vzpostavljena, bo prenos informacij iz odstavkov 1 in 2 potekal preko te podatkovne zbirke. [Sprememba 100]

4.  Komisija da ustrezne informacije iz odstavkov 1 in 2 carinskim organom držav članic na voljo v elektronski obliki čim prej in najpozneje 1. januarja 2015.

4a.  Za namen zagotovljene obdelave informacij iz odstavkov 1 in 2 se osrednja podatkovna zbirka iz odstavka 3 vzpostavi v elektronski obliki. Osrednja podatkovna zbirka vsebuje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz drugega pododstavka člena 6(3), člena 13 in odstavkov 1 in 2 tega člena.

4b.  Do informacij v osrednji podatkovni zbirki imajo dostop carinski organi držav članic in Komisija.

4c.  Carinski organi v osrednjo podatkovno zbirko vnesejo informacije o zahtevah, ki so bile vložene pri pristojnemu carinskemu oddelku. Carinski organ, ki je informacije vnesel v osrednjo podatkovno zbirko, po potrebi te spremeni, dopolni, popravi ali izbriše. Vsak carinski organ, ki informacije vnese v osrednjo podatkovno zbirko, je odgovoren za to, da so te informacije točne, primerne in ustrezne.

4d.  Komisija vzpostavi in vzdržuje tehnično in organizacijsko strukturo za zanesljivo in varno delovanje osrednje podatkovne zbirke. Carinski organ vsake države članice vzpostavi in vzdržuje ustrezno tehnično in organizacijsko strukturo, ki zagotavlja, da je obdelava zaupna in varna, kar zadeva postopke obdelave, ki jih izvajajo njihovi carinski organi, in kar zadeva terminale, kjer se nahaja osrednja podatkovna zbirka na ozemlju te države članice.

4e.  Obdelava osebnih podatkov v osrednji podatkovni zbirki poteka v skladu s členom 32.[Sprememba 101]

Člen 32

Določbe o varstvu podatkov

1.  Obdelava osebnih podatkov v osrednji podatkovni zbirki Komisije poteka v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. V vsakem primeru bi morale biti funkcionalne in tehnične lastnosti podatkovne zbirke podrobno opredeljene v izvedbenih ukrepih, ki se sprejmejo. [Sprememba 102]

2.  Obdelava osebnih podatkov s strani pristojnih organov v državah članicah poteka v skladu z Direktivo 95/46/ES in pod nadzorom javnega neodvisnega organa države članice iz člena 28 navedene direktive.

2a.  Osebni podatki se zbirajo in uporabljajo izključno za namene te uredbe. Tako zbrani osebni podatki so točni in redno posodobljeni.

2b.  Vsak carinski organ, ki v osrednjo podatkovno zbirko vnese osebne podatke, je dolžan nadzirati njihovo obdelavo.

2c.  Oseba, na katero se podatki nanašajo, ima pravico dostopanja do svojih osebnih podatkov, ki se obdelujejo v osrednji podatkovni zbirki, po potrebi pa ima v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 ali nacionalnimi zakoni, s katerimi se izvaja Direktiva 95/46/ES, tudi pravico, da zahteva popravek, izbris ali zamrznitev.

2d.  Vse zahteve za uveljavljanje pravice do dostopa, pravice do dosege popravka, izbrisa ali zamrznitve se predložijo pristojnemu carinskemu oddelku, ki zahteve obdela. Če oseba, na katero se podatki nanašajo, zahtevo za uveljavljanje pravice do dostopa, pravice do dosege popravka, izbrisa ali zamrznitve vloži pri drugi službi carinskih organov ali službi Komisije, služba, ki zahtevo prejme, to posreduje pristojnemu carinskemu oddelku.

2e.  Osebni podatki se hranijo največ šest mesecev od dneva, ko je bila ustrezna odločba o ugoditvi zahtevi preklicana ali je pretekel rok, v katerem morajo carinski organi ukrepati.

2f.  Če imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi sproži postopke v skladu s členom 20(1) ali členom 24(9) in je pristojni carinski oddelek o tem uradno obvestil, se osebni podatki hranijo šest mesecev potem, ko je bilo s postopki dokončno ugotovljeno, ali je bila kršena pravica do intelektualne lastnine. [Sprememba 103]

Člen 33

Roki, datumi in izteki rokov

Uporabljajo se pravila glede rokov, datumov in iztekov rokov, določena v Uredbi Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov(26).

Člen 34

Medsebojna upravna pomoč

Uporabljajo se določbe Uredbe (ES) št. 515/97.

Člen 35

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1383/2003 se razveljavi z učinkom od ...(27).

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 36

Prehodne določbe

Zahteve za ukrepanje, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1383/2003, ostanejo veljavne za obdobje, ki je opredeljeno v odločbi o ugoditvi zahtevi in v katerem morajo carinski organi ukrepati, ter se ne podaljšajo.

Člen 37

Začetek veljavnosti in uporabaporočanje [Sprememba 104]

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se odstavki od (1) do (9) člena 24 uporabljajo od XX. XX. 20XX. [Sprememba 106]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 363, 13.12.2011, str. 1. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2012. (3) UL C 253, 4.10.2008, str. 1. (4) UL L 196, 2.8.2003, str. 7. (5) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. (6) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. (7) UL C 45 E, 23.2.2010, str. 47. (8) UL L 174, 1.7.2011, str. 74. (9) * Datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. (10) UL L 82, 22.3.1997, str. 1. (11) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. (12) UL L 8, 12.1.2001, str. 1. (13) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (14) UL L 152, 16.6.2009, str. 1. (15) UL L 198, 8.8.1996, str. 30. (16) UL L 227, 1.9.1994, str. 1. (17) UL L 78, 24.3.2009, str. 1. (18) UL L 3, 5.1.2002, str. 1. (19) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. (20) UL L 299, 16.11.2007, str. 1. (21) UL L 149, 14.6.1991, str. 1. (22) UL L 39, 13.2.2008, str. 16. (23) UL L 199, 31.7.2007, str. 40. (24) * Datum: 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe. (25) * UL: prosimo, vstavite datum: 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe. (26) UL L 124, 8.6.1971, str. 1. (27) * Datum začetka veljavnosti ti uredbe. (28) * Datum: 36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.