Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 3, 4, 49, 50, 119, 219 in 282 Pogodbe,

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121),

–  ob upoštevanju deklaracije OECD o mednarodnih investicijah in večnacionalnih družbah ter smernic za večnacionalne družbe (posodobitev z dne 25. maja 2011),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija z naslovom „Nova strategija za enotni trg“, ki je bilo objavljeno 9. maja 2010,

–  ob upoštevanju poročila konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) o naložbah po svetu iz leta 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Za dosego celovite evropske mednarodne naložbene politike“ (COM(2010)0343),

–  ob upoštevanju delovnega programa Komisije za leto 2012 (COM(2011)0777),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta s 3133. seje o Forumu o enotnem trgu,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(4),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1311/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi s svojo finančno stabilnostjo(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(7),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala (COM(2011)0860),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter spremembi Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (COM(2011)0453),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Letni pregled rasti 2012“ (COM(2011)0815),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ (COM(2011)0870),

–  ob upoštevanju Poročila Komisije za Evropski svet o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe v letu 2011 (COM(2011)0114),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe(8),

–  ob upoštevanju predloga za direktivo Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES (CΟΜ (2011)0594),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije o izvedljivosti uvedbe stabilnostnih obveznic (COM(2011)0818),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)0500, del I in II),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o učinkih začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru finančne in gospodarske krize (SEC(2011)1126),

–  ob upoštevanju poročila generalnega direktorata Komisije za gospodarske in finančne zadeve z naslovom „Razvoj trga dela v Evropi 2011“,

–  ob upoštevanju poročil OECD-STO-UNCTAD o trgovinskih in naložbenih ukrepih G20 (od sredine oktobra 2010 do aprila 2011),

–  ob upoštevanju raziskave Evropske centralne banke o posojilih med bankami euroobmočja za januar 2012,

–  ob upoštevanju makroekonomskih napovedi Evropske centralne banke za evroobmočje (december 2011),

–  ob upoštevanju poročila Evropske centralne banke o finančnem povezovanju v Evropi iz maja 2011,

–  ob upoštevanju publikacije okvira naložbene politike Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–  ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)(9),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Business Dynamics: Start-ups, Business Transfers and Bankrupcy“ (Dinamika podjetij: ustanavljanje novih podjetij, prenos podjetij in stečaj) (januar 2011),

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke z naslovom „Doing Business 2012: Doing Business in a More Transparent World“ (Poslovanje leta 2012: poslovanje v preglednejšem svetu),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Erasmus za vse: Program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport“ (COM(2011)0787,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Interim evaluation of the Erasmus for Young Entrepreneurs Pilot project / Preparatory action (2011)“ (Vmesna ocena pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa Erasmus za mlade podjetnike),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (COM(2011)0896),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za regionalni razvoj (A7-0190/2012),

A.  ker je gospodarska, finančna in fiskalna kriza v EU znatno poglobila gospodarske in socialne razlike med državami članicami in regijami, kar je povzročilo neenakomerno porazdelitev notranjih in zunanjih naložb po Evropski uniji;

B.  ker je v monetarni, fiskalni in trgovinski politiki treba vzpostaviti skladen okvir stabilnosti, da se olajša tok neposrednih naložb v vseh državah članicah in regijah EU ter s tem prispeva k odpravi makroekonomskih neravnovesij v EU;

C.  ker so na neformalnem srečanju članov Evropskega sveta 23. maja 2012 opozorili, da je treba uporabiti politike EU za dosledno spodbujanje rasti, okrepiti prizadevanja za financiranje gospodarstva z naložbami in pospešiti odpiranje delovnih mest,

D.  ker se glede na zadnjo vmesno napoved Komisije EU spopada s šibko rastjo, pričakovane stopnje rasti po celi Uniji pa se bodo znatno razlikovale zaradi stalne negotovosti ter pomanjkanja zaupanja potrošnikov in trga;

E.  ker bi Unija za reševanje fiskalne krize ter okrepitev rasti in zaposlovanja morala bolje izkoristiti svoje prednosti, kot so visok standard porabe, izobraževanja in kakovosti življenja, raziskovalna in inovacijska zmogljivost, visoka delovna učinkovitost in produktivnost ter prijazno in spodbudno poslovno okolje;

F.  ker financiranje javnega dolga držav članic odžira sredstva za naložbe, rast in zaposlovanje, beg kapitala iz nekaterih držav članic v nekatere druge države članice in v nekatere tretje države pa lahko prispeva k slabšanju stanja plačilne bilance EU;

G.  ker so nedavna dogajanja močno prizadela bančna posojila, ki so v evroobmočju najpomembnejši vir financiranja, saj je njihov delež večji od skupnega deleža lastniškega financiranja in financiranja z obveznicami, medtem ko v ZDA in ostalih svetovnih regijah bančna posojila v celotnem financiranju predstavljajo manjši delež;

H.  ker lahko možnosti za rast, ki jih ponujajo sektorji, kot so zelene tehnologije, zdravje in varstvo ter izobraževanje in socialno gospodarstvo, s povečevanjem obojestranskega povpraševanja spodbudijo in pritegnejo naložbe ter jih s tem okrepijo;

I.  ker je treba spremljati in pregledovati učinek in izvajanje finančne uredbe EU, da se zagotovi, da ne ustvarja nepotrebnih upravnih bremen in ne preprečuje tujih neposrednih naložb v EU;

J.  ker je iz zadnjega poročila konference ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) razvidno, da je sposobnost EU, da privabi neposredne tuje naložbe, še vedno velika;

K.  ker notranje naložbe v Uniji prek izboljšav v trajnostni infrastrukturi za poslovanje, izobraževanje, raziskave in razvoj lahko znatno razširijo trge za neposredne tuje naložbe;

L.  ker so naložbe sestavljene iz dveh stebrov, to so javne in zasebne naložbe, zasebne naložbe pa so sestavljene iz domačih in tujih naložb;

M.  ker so za boj proti preveliki odvisnosti od uvoza nafte, plina in drugih neobnovljivih virov potrebne večje naložbe v obnovljive vire energije ter v učinkovito rabo energije in virov;

N.  ker evropski državni dolg in tveganja prenašanja dolga v prihodnost, pa tudi pomanjkljivosti notranjega trga in ovire za njegovo dokončno vzpostavitev in za trgovino, ki vključujejo netarifne ovire in omejitve glede podatkov, lahko omejijo sposobnost regije EU, da privabi tako evropske kot mednarodne vlagatelje;

O.  ker so na področju konkurenčnosti in podjetništva glavni izzivi, s katerimi se še vedno soočajo podjetja v Uniji, težave pri dostopu do financ za MSP, šibek podjetniški duh – za samozaposlitev bi se odločilo samo 45 % evropskih državljanov v primerjavi z na primer 55 % državljanov Združenih držav Amerike; poslovno okolje, ki ne spodbuja zagonov in rasti, za kar je značilna vztrajna razdrobljenost predpisov in preveč birokracije; omejena zmogljivost MSP za prilagajanje energetsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu gospodarstvu ter za širjenje na trge zunaj njihove domovine, tako znotraj enotnega trga kot zunaj njega;

P.  ker države članice EU v skladu z zadnjim indeksom enostavnosti poslovanja Svetovne banke predstavljajo le 40 % (članice evroobmočja pa le 26 %) najboljših 35 držav z vidika podjetništva na svetovni ravni;

Q.  ker se, kot je razvidno iz poročila Komisije o mehanizmu opozarjanja (COM(2012)0068), zaradi omejitev nacionalnih proračunov in visokih stopenj brezposelnosti kaže potreba po uvedbi učinkovitih strukturnih reform, zlasti kar zadeva stanja tekočih računov, deleže na izvoznih trgih ter zasebni in javni dolg, da bi se izboljšalo poslovno okolje, ob hkratnem zmanjšanju birokracije in povečanju dodane vrednosti strukturnih skladov in dejavnosti Evropske investicijske banke, vključno v državah, ki imajo koristi od evropske sosedske politike;

R.  ker so natančno usmerjene socialne naložbe ključnega pomena za zagotovitev dolgoročne visoke stopnje zaposlenosti, stabilizacijo gospodarstva, povečanje človeškega kapitala in večjo konkurenčnost Evropske unije;

S.  ker so gibanja neposrednih tujih naložb eden ključnih kazalnikov, ki jih Komisija uporablja v preglednici za nadzor makroekonomskih neravnotežij;

T.  ker je iz študij, ki sta jih izvedla Program ZN za okolje in Mednarodna organizacija dela, razvidno, da so naložbe v oblikovanje človeškega kapitala ključnega pomena za pritegnitev naložb v zelene gospodarske sektorje in izkoriščanje njihovega visokega potenciala rasti;

U.  ker ima tok neposrednih tujih naložb v EU, zlasti, če se ga usmerja na takšen način, da zmanjšuje razlike med državami članicami, pozitivne učinke na realno gospodarstvo in plačilno bilanco ter na konkurenčnost, zaposlovanje in socialno kohezijo, deluje pa tudi kot pozitivna spodbuda za tehnološki razvoj, inovacije, znanja in spretnosti ter mobilnost delovne sile;

V.  ker bo opredelitev letnih nacionalnih vmesnih ciljev na področjih, ki prispevajo k privlačnemu in konkurenčnemu okolju za mednarodne vlagatelje, v skladu s parametri OECD, pomagala izpostaviti nacionalne prednosti in slabosti, pa tudi priložnosti za usmerjene ukrepe;

W.  ker cilj vzdrževanja stopnje inflacije tik pod 2 % v evroobmočju, ki sta ga zastavila evroobmočje in ECB, prispeva k vzpostavitvi stabilnega okvira, ki ustvarja ugodne pogoje za privabljanje naložb;

X.  ker je razvoj evropskih trgov obveznic v veliki meri odvisen od širitve naložbene osnove;

Y.  ker Komisija v svojem predlogu o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) usklajevanja ni razširila na davčne stopnje za pravne osebe, ki naj bi še naprej ostale v pristojnosti držav članic, in ker so potrebni nadaljnji ukrepi, da bo davčni sistem v Uniji preglednejši in enostavnejši za tuje vlagatelje, hkrati pa da bodo davčni sistemi po vsej Evropi usklajeni;

Z.  ker se v svetu vse bolj uveljavlja trgovinski protekcionizem, zato bi morala EU, ki je na področju vhodnih naložb vodilna na trgu, hkrati z zavarovanjem svoje konkurenčne prednosti nadaljevati pogajanja za sporazume o prosti trgovini, ki bi spodbujali odprto in pošteno trgovino ter mednarodne standarde na področju socialne in okoljske zaščite;

AA.  ker so v Evropski uniji še vedno prisotne velike ovire za zagotavljanje čezmejnih storitev, ki preprečujejo delovanje prostega trga;

AB.  ker je v skladu s Pogodbama EU skupna trgovinska politika, vključno s tujimi neposrednimi naložbami, v izključni pristojnosti EU, in ker sta na tem področju Evropski parlament in Svet enakopravna, saj se uporablja redni zakonodajni postopek;

1.  poudarja, da EU v svetu še vedno predstavlja glavni cilj za tuje neposredne naložbe in mora zato ob upoštevanju širših ciljev gospodarske, družbene in okoljske politike še naprej izpolnjevati pričakovanja držav vlagateljic in držav naslovnic ter tako zaščititi svojo vodilno nalogo na evropski in nacionalni ravni;

2.  meni, da je kohezijska politika ključna za odpravo makroekonomskih in regionalnih neravnovesij na ravni EU ter da bi to morala biti ključna politika notranjega trga za okrepitev konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, kar bi posledično lahko povečalo privlačnost za naložbe v EU; poudarja, da je mogoče prek naložb kohezijske politike v infrastrukturo ter znanja in veščine trga dela znatno povečati privlačnost za morebitne vlagatelje;

3.  poziva Komisijo, naj izboljša mednarodno regulativno sodelovanje, tudi v mednarodnih forumih, in zbliževanje regulativnih zahtev na podlagi mednarodnih standardov ter se, kadar je mogoče, vključi v regulativni dialog, da bi obravnavala obstoječe ali morebitne prihodnje ovire za trgovino ter tako omejila spore in z njimi povezane trgovinske stroške;

4.  meni, da bi bilo treba fiskalno konsolidacijo in stabilizacijo ter vzpostavitev notranjega trga izvajati tako, da se zagotovi oceno dodane vrednosti, ki jo lahko prinesejo ti ukrepi; meni, da bi moralo tesno sodelovanje med gospodarskimi subjekti, pa tudi večje dopolnjevanje med gospodarstvi EU, prispevati k zmanjševanju regionalnih razlik na področju tujih neposrednih naložb, da bi tako okrepili temelje evropske industrije in spodbujali trajnostni dolgoročni gospodarski razvoj, saj je slednji glavni predpogoj za uspešno in učinkovito fiskalno konsolidacijo;

5.  poudarja, da je ohranitev zanimanja strateških evropskih vlagateljev za izvajanje njihovih dejavnosti v EU bistvenega pomena, pri čemer je treba upoštevati, da se vlagatelji zaradi negativnih občutkov in negotovosti, ki jih ustvarjata dolžniška kriza in pomanjkanje hitrih odgovorov, odločajo za zmanjšanje svoje izpostavljenosti v tej regiji; poudarja, da se bo zaradi pomanjkanja usklajenih dolgoročnih domačih naložb v prihodnje znatno zmanjšala privlačnost vlaganj v EU za te vlagatelje; ugotavlja, da je pristop k upravljanju na več ravneh, ki na ustreznih stopnjah vključuje lokalne skupnosti, bistvenega pomena za zagotovitev ciljne usmerjenosti naložb v zadovoljevanje posebnih potreb posamezne regije in posamezne države članice;

6.  poziva Komisijo, naj pripravi sporočilo o privlačnosti vlaganja v Evropi v primerjavi z njenimi glavnimi partnerji in konkurenti, v sporočilu pa naj opredeli glavne prednosti in slabosti EU kot naložbenega okolja, kakor tudi predlaga celovito strategijo, vključno s posebnimi politikami in priporočili, po potrebi pa tudi zakonodajne predloge, za izboljšanje naložbenega okolja EU;

7.  meni, da bi EU pri reševanju dolžniške krize morala v celoti izkoristiti svoj položaj največjega enotnega skupnega trga na svetu (vključno s svojim visokim življenjskim standardom, visoko delovno produktivnostjo, pravno varnostjo ter inovacijsko in raziskovalno zmogljivostjo) ter tujega vlagatelja in trgovca, ter poudarja potrebo po učinkovitejših orodjih in metodah ter novih mehanizmih financiranja in naložbenih shemah, kot so projektne obveznice EU, ki bi lahko izkoristili konkurenčne prednosti Evrope in dopolnjevanje med državami članicami ter dosegli cilje Evrope 2020 za spopadanje z izzivi recesije in počasne rasti;

8.  odločno poziva EU, naj naložbe uvede kot ključni element vseh vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020, da izpolni kritično potrebo po rasti in zaposlovanju ter izkoristi njihov pomemben prispevek k reševanju fiskalne krize; zlasti poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo ambiciozno, ekološko učinkovito in trajnostno industrijsko strategijo EU, da se v celotni EU ponovno oživi proizvodna zmogljivost in ustvarijo visokokakovostna delovna mesta v EU;

9.  še posebej poudarja ogromen potencial za privabljanje tujih neposrednih naložb s spodbujanjem izobraževanja, raziskav in razvoja ter ustvarjanja delovnih mest na področjih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, razvoja obnovljivih virov energije in povečevanja energetske učinkovitosti, da se dosežejo cilji EU 2020 in da EU postane vodilna na svetu na področju zelene tehnologije;

10.  opozarja, da če ne bomo s pomočjo trajnostnega financiranja povečevali javnih naložb na ključnih področjih, kot so zdravje, izobraževanje, raziskave in infrastruktura, ali če jih bomo zaradi fiskalne krize celo zmanjševali, bi to lahko negativno vplivalo na konkurenčnost in privlačnost za vlagatelje, zlasti če to postane dolgoročni vzorec; zato je treba trajnostno povečati javne naložbe;

11.  izraža podporo na novo predlaganemu programu „Erasmus za vse“, ki lahko znatno poveča sredstva, ki so dodeljena mobilnosti in razvoju znanja, usposabljanja in spretnosti, da se okrepijo osebni razvoj mladih in njihove možnosti za zaposlitev ter tako pripomore k povečanju človeškega potenciala in reševanju problema visoke brezposelnosti mladih v Evropi; izraža podporo programu „Erasmus za podjetja“ in zlasti programu izmenjav „Erasmus za mlade podjetnike“, ki bo spodbudil ustanavljanje novih podjetij, čezmejne prenose znanja, sodelovanje med manjšimi podjetji, inovacije in ustvarjanje delovnih mest;

12.  predlaga, da se izboljša in razširi zbirka statističnih podatkov za neposredne naložbe, v skladu z mednarodnimi modeli OECD in Svetovne banke, ter sprejmejo dodatni naložbeni cilji in kazalniki na nacionalni ravni (urbano okolje, socialna infrastruktura), da se izpostavi napredek na poti k privlačnemu naložbenemu okolju, istočasno pa ocenijo naložbene politike in njihovi pozitivni učinki na realno gospodarstvo in zaposlovanje v različnih državah in regijah;

13.  meni, da bi vse strategije, katerih namen je pritegniti tuje in lokalne naložbe, morale biti – glede na število in raznolikost novih priložnosti – povezane z dokončno vzpostavitvijo notranjega trga, čezmejnimi naložbami in tokovi, odprtimi trgi, boljšim dostopom do trga ter pošteno konkurenco za svobodne poklice; s tem v zvezi meni, da bi EU morala spodbujati vseevropska omrežja in mobilnost delavcev, študentov in raziskovalcev ter okrepiti sodelovanje in dopolnjevanje med gospodarstvi EU;

14.  poudarja nujno potrebo po zmanjšanju davčnih ovir za čezmejne delavce in delodajalce, da bi olajšali mobilnost državljanov in spodbudili čezmejne naložbe;

15.  poziva EU, naj se na svetovni ravni in v okviru STO, G20 in G8 pogaja o oblikovanju skupnih pravil, ki zagotavljajo pošteno konkurenco in enake pogoje glede na mednarodna makroekonomska neravnotežja v zvezi s finančno ureditvijo in obdavčitvijo, da se zaščiti konkurenčnost EU in zagotovi spoštovanje socialnih in okoljskih ciljev Unije; poziva Unijo, naj bo odločna pri pogajanjih o celovitih prostotrgovinskih sporazumih z glavnimi partnericami in sklepanju le-teh, saj so ključnega pomena za odpiranje novih trgov za blago in storitve, povečanje naložbenih priložnosti, olajšanje odprte in poštene trgovine ter spodbujanje bolj predvidljivega političnega okolja; meni, da je pomembno, da se nadaljujejo pogajanja o davku na finančne transakcije;

16.  meni, da bi oblikovanje ad hoc evropske opazovalne skupine za tuje neposredne naložbe, ki bi bila ustanovljena znotraj Evropske komisije, lahko prispevalo k okrepitvi usklajevanja politik držav članic na tem področju, istočasno pa zagotovilo boljše spremljanje uporabljenih politik, vključno z njihovimi makroekonomskimi učinki, za promocijo Evrope kot cilja za naložbe;

17.  poziva Komisijo, naj z namenom, da se privabijo tuje naložbe, izboljša usklajevanje gospodarskih, davčnih in socialnih politik držav članic, pri čemer naj upošteva opažene gospodarske in socialne razlike med članicami evroobmočja in med državami članicami EU;

18.  meni, da bi EU in države članice morale sprejeti ukrepe zlasti za povečanje uporabe strukturnih skladov in Kohezijskega sklada kot spodbujevalnih dejavnikov za privabljanje dodatnega financiranja iz EIB, Evropske banke za obnovo in razvoj, drugih mednarodnih finančnih ustanov in zasebnega sektorja, hkrati pa spodbujati pobude, ki temeljijo na javno-zasebnih partnerstvih, kot so projektne obveznice EU; ugotavlja, da lahko naložbe, ki krepijo zmogljivosti, infrastrukturo in človeški kapital, še posebej koristijo malim in srednjim podjetjem (MSP); priznava potencial, ki ga ima širitev področja uporabe inovativnih finančnih instrumentov tako, da se z večjim učinkom uporabljajo kot dostop do financiranja, ki dopolnjuje tradicionalne metode financiranja; poudarja, da bi z obnovljivim značajem finančnih instrumentov in prožnim pristopom k vključevanju takšnih instrumentov na regionalni ravni lahko dosegli učinek večkratnega povečanja proračuna EU, spodbudili javno-zasebna partnerstva, odprli alternativne vire financiranja in zagotovili pomemben nov tok financiranja za strateške naložbe, kar bi v času fiskalnih omejitev podprlo dolgoročne trajnostne naložbe;

19.  pozdravlja operacije dolgoročnejšega refinanciranja ECB; poziva ECB k nadaljnjim odločnim ukrepom pri reševanju sedanje dolžniške krize evroobmočja, tako da ohrani stabilnost cen, hkrati pa čimbolj zmanjša širjenje morebitnih negativnih učinkov prelivanja na realno gospodarstvo in naložbe, ki bi jih utegnile povzročiti likvidnostne težave bančnega sektorja; meni, da mora bančni sektor sprejeti potrebne ukrepe za obravnavo svojih strukturnih slabosti glede dolgoročnih likvidnostnih tveganj, da se povrne zaupanje vlagateljev in tako izogne potrebi po tako obsežnem posredovanju ECB v prihodnje; meni, da bi bilo treba okvir delovanja bank oblikovati na način, da bi bil delež nepovratnih sredstev na voljo za namene razvoja ter podporo malim in srednjim podjetjem;

20.  meni, da bi prihodnja reforma direktive o kapitalskih zahtevah morala zagotoviti, da povečanje kapitalskih rezerv za spodbujanje dolgoročne stabilnosti bančnega sektorja bankam ne onemogoča zagotavljanja likvidnosti v gospodarstvu, kar je za naložbe bistvenega pomena;

21.  poudarja, da je treba poglobiti evropske trge kapitala, da se zagotovi dostop do financiranja iz drugih virov, ne samo iz bank;

22.  pozdravlja nove predloge Komisije za izboljšanje ureditve trga bonitetnih agencij, zlasti spremembo Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah, usklajevanje zakonov ter drugih predpisov in upravnih določb o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ter Direktivo 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prekomernim zanašanjem na bonitetne ocene, ter poudarja potrebo po dodatnih ukrepih za zagotovitev zdravega poslovnega okolja in poštene konkurence;

23.  poziva Komisijo, naj oceni številne preostale ovire, ki preprečujejo zagotavljanje in prejemanje čezmejnih storitev v posameznih državah članicah;

24.  opozarja na pomen predlogov Komisije za posodobitev evropskega trga javnih naročil; poudarja, da dinamičen vseevropski trg javnih naročil lahko zagotovi pomembne poslovne priložnosti za evropska podjetja in znatno pripomore k spodbujanju konkurenčne evropske industrije, pa tudi k pritegnitvi naložb in podpiranju gospodarske rasti;

25.  izraža zaskrbljenost glede težnje institucionalnih vlagateljev evroobmočja, da se iz naložb v lastniške vrednostne papirje, izdane v evroobmočju, umikajo v naložbe v tovrstne papirje, izdane drugod po svetu, v luči (i) vse večje vloge teh vlagateljev v finančnem sektorju evroobmočja in (ii) upada skupnih deležev delnic in drugih lastniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti evroobmočja, v investicijskih skladih s 26 % v letu 2009 na 23 % tekom leta 2010;

26.  poudarja vlogo državnih premoženjskih skladov iz tretjih držav ter izpostavlja pomen krepitve načel preglednosti in odgovornosti za spodbujanje sinergij med EU in državnimi premoženjskimi skladi;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo institucionalne vlagatelje k sodelovanju v evropskih skladih tveganega kapitala in evropskih skladih za socialno podjetništvo ter odpravijo omejitve glede ponudbe financiranja s tveganim kapitalom za mala in srednja podjetja;

28.  meni, da čezmejno podjetništvo ponuja velike prednosti tako za regije EU, s tem ko prispeva k njihovemu gospodarskemu razvoju, kot za posamezna podjetja, katerim zagotavlja priložnosti za dostop do novih in večjih trgov ter virov nabave, pa tudi kapitala, dela in tehnologije;

29.  izraža zaskrbljenost nad visokim številom brezposelnih mladih v številnih državah članicah ter nad slabimi obeti glede zaposlovanja; z zaskrbljenostjo opaža omejeno zmožnost Evropske unije za privabljanje visokokakovostnega človeškega kapitala, medtem ko so tokovi človeškega kapitala v tretje države znatni; priznava, da ima Evropska unija, kar zadeva visokokakovosten človeški kapital, velik potencial, in poziva Komisijo in države članice, naj hitreje ukrepajo pri reševanju brezposelnosti mladih v EU, in sicer s programi in konkretnimi ukrepi na evropski nacionalni ravni; v tem pogledu pozdravlja izjavo Evropskega sveta, ki države članice spodbuja k uvedbi nacionalnih programov, podobnih jamstvu za mlade, in države članice poziva, naj ta poziv podprejo s hitrimi in konkretnimi ukrepi na nacionalni ravni, da se mladim zagotovi bodisi dostojno delovno mesto, izobraževanje ali usposabljanje (prekvalificiranje); meni, da bi Evropska unija morala povečati svoje prizadevanje za doseganje ciljev strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, vključno z manjšo obdavčitvijo dela, katere cilj je privabiti več naložb v delovno intenzivne gospodarske sektorje;

30.  opozarja na izziv, s katerim se soočajo Unija kot celota in posamezne države članice, kar zadeva starajoče se prebivalstvo; odločno poziva države članice, naj razvijejo skladne strategije, ki obravnavajo demografski izziv in pri tem izravnavajo morebitne negativne posledice;

31.  podpira cilje Unije inovacij; poziva države članice, naj naložbe usmerijo v izobraževanje, raziskave in inovacije glede na srednje- in dolgoročne pozitivne učinke takšnih naložb na rast in razvoj; podpira pametno specializacijo kot pomembno načelo politike in koncept za inovacijsko politiko ter močnejše vezi med raziskavami in podjetništvom na področjih, kot je zelena tehnologija;

32.  poudarja, da bi moral biti boj proti davčnim utajam glavna prednostna naloga Evropske unije, še posebej v sedanji krizni situaciji, kjer davčna utaja predstavlja večje izgube za nacionalne proračune in bi se dodatni prihodki lahko uporabili za povečanje javnih naložb; opozarja, da je treba zagotoviti nemoteno sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in državami članicami v boju zoper dvojno obdavčevanje, dvojno neobdavčevanje, davčne goljufije, utajo davkov in damping, ter se borijo proti uporabi davčnih oaz za nezakonite namene; poziva bolj splošno k večjemu fiskalnemu usklajevanju tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov, vključno z nemotenim sodelovanje in usklajevanje med davčnimi sistemi držav članic, pa tudi k zmanjšanju velikih upravnih obremenitev in visokih stroškov davčnega usklajevanja, s katerimi se soočajo evropska podjetja, kar odvrača od vlaganj v Evropski uniji; pozdravlja zgoraj navedeno stališče Parlamenta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in pričakuje sprejetje direktive s strani Sveta;

33.  opozarja, da je otežen dostop do financiranja še vedno ena največjih težav MSP; izraža posebno zaskrbljenost nad dejstvom, da zdrava podjetja ne morejo pridobiti načrtovanih sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj čim prej uvedejo dejavnosti in regulativne ukrepe za lažjo zagotavljanje sredstev za MSP, kot je predlagano v akcijskem načrtu EU za izboljšanje dostopa MSP do financiranja; poudarja, da so za rast na lokalni ravni pogosto zaslužna MSP in socialna podjetja in da lahko sredstva iz kohezijske politike, dodeljena prek trdnega pristopa upravljanja na več ravneh, zagotovijo, da ta podjetja uresničijo svoj potencial in še naprej dragoceno prispevajo h konkurenčnosti EU;

34.  poudarja potrebo po celovitem pregledu gospodarskega učinka finančne uredbe EU, da se zagotovi, da je izvajanje sorazmerno in ne ovira naložb;

35.  pozdravlja „Program za konkurenčnost podjetij in MSP“ (COSME), ki ga je predlagala Komisija za obdobje 2014–2020 kot sredstvo za spodbujanje podjetniške kulture in podpiranje ustanavljanja MSP, večinoma v novih sektorjih, kot so socialne medijske storitve, zeleno gospodarstvo in turizem;

36.  poziva k novim, učinkovitim zakonom o stečaju, ki vključujejo orodja zgodnjega opozarjanja, da se spodbudi politika druge priložnosti, ki je zasnovana tako, da krepi podjetništvo in ponovno odpiranje podjetij, glede na to, da druga priložnost v nacionalnih zakonodajah ni ustrezno priznana; poudarja pomen večjega mrežnega povezovanja med podjetniki in podjetniki, ki začenjajo znova, za spodbujanje druge priložnosti in zaradi potrebe po reševanju težav s financiranjem podjetnika, ki začenja znova;

37.  poziva Unijo, naj v celoti izkoristi naložbene priložnosti v EU in zunaj nje, ki izhajajo iz evropske sosedske politike in makroregionalnih strategij;

38.  poziva Komisijo, naj v pregled napredka vključi vse pomembne kazalnike za merjenje makroekonomskih neravnovesij in njihovih učinkov na regije EU;

39.  opozarja na pomen dodatnega razvijanja partnerstev, usmerjenih na okoljske sektorje, ki privabljajo vse večje zanimanje s strani vlagateljev, pri čemer je treba upoštevati sredstva in zmogljivost EU;

40.  pozdravlja povečanje števila podjetij v letu 2011, ki želijo vlagati v EU, za 5 %; vendar obžaluje, da se ni spremenilo povprečno število ustvarjenih delovnih mest na investicijski projekt;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo evropski akcijski načrt za e-upravo, na podlagi katerega bodo lahko, tudi gospodarskim družbam, učinkoviteje in po nižjih stroških zagotovile storitve e-uprave na lokalni in čezmejni ravni;

42.  poudarja, da morajo EU in njene države članice, če želijo pritegniti več naložb,

43.  pozdravlja predlog Komisije za oblikovanje programa s poudarkom na konkurenčnosti podjetij ter malih in srednjih podjetij; pozdravlja nedavno povečanje tveganega kapitala in kapitala poslovnih angelov v številnih državah članicah EU, vendar ponovno poudarja, da bi morala EU še bolj poenostaviti predpise ter dostop malih in srednjih podjetij in drugih gospodarskih subjektov do financiranja, in sicer s spodbujanjem učinkovitih sistemov tveganega kapitala in kapitala poslovnih angelov po vsej EU ter z okrepitvijo vloge zasebnih in javnih kapitalskih naložb pri financiranju dolgoročne rasti podjetij; poziva Komisijo, naj aktivneje sodeluje z mednarodnimi finančnimi institucijami pri ustvarjanju inovativnih mehanizmov za financiranje malih in srednjih podjetij;

44.  poudarja, da je treba spodbujati standarde, ki prispevajo k razvoju inovacij na področju novih proizvodov in storitev, uresničitvi notranjega trga in zagotavljanju naložbene privlačnosti EU, ter uskladiti evropske standarde z mednarodnimi;

45.  ponavlja svoj prejšnji predlog, naj se Komisija v povezavi z EIB (glede na kakovost njenih človeških virov in njene izkušnje pri financiranju pomembne infrastrukture), vključi v proces strateške analize financiranja naložb, ne da bi izločila kateri koli možni scenarij, vključno s subvencijami, sprostitvijo zneskov, ki so jih v kapital EIB vpisale države članice, vpisi EU v kapital EIB, posojili, inovacijskimi instrumenti, finančnim inženiringom, prilagojenim dolgoročnim projektom, ki niso takoj donosni, razvojem jamstvenih sistemov, oblikovanjem naložbenega oddelka v proračunu EU, finančnimi konzorciji evropskih, nacionalnih in lokalnih organov ter javno-zasebnimi partnerstvi;

46.  pozdravlja simbolne pobude strategije Evropa 2020 –'industrijska politika za dobo globalizacije„, “Unija inovacij' in „Evropa, gospodarna z viri“, ter meni, da bo ta strategija prispevala k večji privlačnosti vlaganja v EU, odpiranju novih delovnih mest v EU ter ohranjanju njene mednarodne konkurenčnosti.

47.  poudarja, da kohezijska politika EU ob zdajšnji nizki stopnji rasti in visoki stopnji brezposelnosti pomembno prispeva k evropskemu gospodarstvu, pa tudi k evropskim raziskavam in inovacijam, ter je največja odhodkovna postavka v proračunu EU za naložbe v realno gospodarstvo, z zmanjševanjem regionalnih razlik pa krepi gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo ter uresničuje strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki zagotavlja pomemben učinek vzvoda za javne in zasebne naložbe na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

48.  poudarja, da bi lahko diskriminatoren pristop do velikih podjetij onemogočal inovacije in zmanjševal konkurenčnost drugih družb EU, zlasti malih in srednjih podjetij, saj bi jih izključil iz pomembnih globalnih partnerstev za sodelovanje na področju inovacij ter zmanjšal njihov dostop do napredne tehnologije;

49.  podpira gospodarsko utemeljitev lokalne in regionalne razvojne politike, ki izhaja iz osnovne logike, da se bo interes manj razvitih območij Unije verjetno povečal, če bodo zmožna ponuditi primerjalne konkurenčne prednosti (ustrezno infrastrukturo, usposobljeno delovno silo itd.) in trdne sklope spodbud; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre države članice in regije pri izvajanju lastnih politik naložbenih spodbud, zlasti v zvezi z dolgoročnimi naložbami – tudi na čezmejni ravni – s poudarkom na infrastrukturnih projektih; z obžalovanjem ugotavlja, da manj razvite regije v EU nenehno izgubljajo privlačnost na račun tretjih držav; poziva pristojne organe, naj pripravijo osnutke nujnih ukrepov, katerih cilj bo ohraniti sedanje naložbe in pritegniti nove;

50.  poudarja, da ima EU v svojih mestih veliko moč in da so veliki projekti mestne infrastrukture in inovativni poslovni parki najprivlačnejši za naložbe; poziva države članice, naj zagotovijo obsežne naložbe v infrastrukturo, nove tehnologije ter raziskave in razvoj, vključno z multimodalnimi prometnimi sistemi, da bi povečale primernost življenjskih razmer v evropskih mestih in njihovo konkurenčnost, pri čemer naj izhajajo iz njihovih tradicionalnih prednosti, hkrati pa zagotovijo, da te naložbe ne bodo ogrožale dejanske teritorialne kohezije in uravnoteženega razvoja podeželja;

51.  poudarja, da raziskav in izobraževanja na lokalni ravni ni dovolj le širiti in izvajati, temveč da je treba vanje tudi vlagati. To pomeni, da je treba razpoložljivi človeški potencial – raziskovalce in akademske fundacije na lokalni ravni – , v celoti izkoristiti, da bi pritegnili tako domače kot tudi neposredne tuje naložbe. Pri tem je treba upoštevati tudi mobilnost človeških virov: učiteljev, raziskovalcev in študentov;

52.  je prepričan, da bi morale manj razvite regije še naprej prejemati znatna finančna sredstva Unije, da bi vlagateljem poleg nižjih stroškov dela nudile tudi druge lokalne konkurenčne prednosti;

53.  opozarja, da je treba okrepiti infrastrukturo, s čimer bi povečali regionalno kohezijo in konkurenčnosti regij; glede tega poudarja pomen vseevropskega prometnega omrežja in uporabo dodatnih finančnih instrumentov, na primer projektnih obveznic in javno-zasebnih partnerstev.

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 1. (2) UL L 306, 23.11.2011, str. 8. (3) UL L 306, 23.11.2011, str. 12. (4) UL L 306, 23.11.2011, str. 25. (5) UL L 306, 23.11.2011, str. 33. (6) UL L 337, 20.12.2011, str. 5. (7) UL L 306, 23.11.2011, str. 41. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0565 (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0135.