Evropski parlament,

–  ob upoštevanju tekočih pogajanj o pridružitvenih sporazumih EU-Ukrajina, EU-Moldavija, EU-Gruzija, EU-Armenija in EU-Azerbajdžan, ki bodo vključevali pomembne trgovinske elemente,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. januarja 2007, s katerimi so bile sprejete pogajalske smernice za pridružitveni sporazum EU-Ukrajina, ki zajema poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. maja 2010, s katerimi so bile sprejete pogajalske smernice za pridružitvena sporazuma EU-Armenija in EU-Gruzija, ki zajema poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. junija 2009, s katerimi so bile sprejete pogajalske smernice za pridružitveni sporazum EU-Moldavija, in dodatnih podrobnih pogajalskih smernic o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju, ki jih je Svet sprejel 20. junija 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. maja 2010, s katerimi so bile sprejete pogajalske smernice za pridružitveni sporazum EU-Azerbajdžan,

–  ob upoštevanju sporazuma o trgovini in sodelovanju, ki sta ga leta 1989 sprejeli Evropska skupnost in tedanja Sovjetska zveza, pozneje pa ga je potrdila Belorusija,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303),

–  ob upoštevanju razvoja evropske sosedske politike od leta 2004 in zlasti poročil Komisije o napredku pri njenem izvajanju,

–  ob upoštevanju priporočil Evropskega parlamenta za pogajanja o pridružitvenih sporazumih z Moldavijo, Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžanom;

–  ob upoštevanju akcijskih načrtov, sprejetih z Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo in Moldavijo, ter pridružitvenega načrta, sprejetega z Ukrajino,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki je potekalo v Pragi 7. maja 2009, in skupne izjave z vrhovnega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki je potekalo v Varšavi 29. in 30. septembra 2011,

–  ob upoštevanju ustanovitve parlamentarne skupščine EURONEST z njenim ustanovnim aktom z dne 3. maja 2011,

–  ob upoštevanju člena 8 Pogodbe o Evropski uniji in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0183/2012),

A.  ker je sklepanje in izvajanje pridružitvenih sporazumov, ki zajemajo poglobljena in celovita prostotrgovinska območja, prednostni cilj in ambicija revidirane evropske sosedske politike do vzhodnih partneric;

B.   ker so štiri izmed šestih držav vzhodnega partnerstva že članice Svetovne trgovinske organizacije, vladi Azerbajdžana in Belorusije pa imata le status opazovalke;

C.  ker bilo je zanimanje EU po revolucionarnih gibanjih, do katerih je v letu 2011 prišlo v južnem sosedstvu EU in ki jim pravimo tudi arabska pomlad, osredotočeno na južne sosede; ker države vzhodnega partnerstva in trgovinski odnosi med EU in temi državami zaslužijo pozornost EU;

D.  ker se gospodarski vpliv Kitajske v državah vzhodnega partnerstva še naprej povečuje;

E.  ker so se pogajanja z Ukrajino o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju končala oktobra 2011; ker bo poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje uveljavljeno šele po sklenitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino, ki je trenutno blokiran zaradi nezadovoljstva EU z notranjepolitičnim dogajanjem v Ukrajini in delovanjem njenega pravosodnega sistema;

F.  ker je Svet decembra 2011 odobril pogajanja o poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih z Gruzijo in Moldavijo in naj bi do prvega kroga pogajanj prišlo spomladi 2012;

G.   ker je Armenija v letu 2011 dosegla pomemben napredek pri izpolnjevanju ključnih priporočil in ker so bila pogajanja o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju med EU in Armenijo sprožena februarja 2012, začela pa so se 6. marca 2012;

H.   ker postopek pristopa Azerbajdžana k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) poteka že od leta 1997, vendar je bil dosedanji napredek omejen, kar je ena od glavnih ovir za začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju z EU;

I.   ker je Belorusija doslej sodelovala le v omejenem obsegu v različnih platformah vzhodnega partnerstva; ker to ogroža izpolnjevanje končnega cilja vzhodnega partnerstva, ki je krepitev demokracije, napredek, stabilnost in blaginja v vzhodnem sosedstvu EU; ker je seznanjen z gospodarsko dinamiko novega gospodarskega prostora, ki ga sestavljajo Rusija, Kazahstan in Belorusija, in ker spodbuja te države, naj trgujejo v skladu z mednarodnimi pravili in standardi trgovanja, namreč tistimi, ki jih postavila STO;

J.   ker imajo vzhodne partnerice EU kot države naslednice nekdanje ZSSR isto zgodovinsko in institucionalno ozadje ter se v svoji politični, družbeni in gospodarski tranziciji v zadnjih dveh desetletjih soočajo s podobnimi izzivi;

Splošne ugotovitve

1.  poudarja, da je možnost ustanovitve poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja z EU ena ključnih spodbud za partnerske države v prizadevanju za reforme; meni, da je vzpostavitev poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij eno izmed najbolj ambicioznih orodij politike dvostranske trgovine EU za dosego stabilnega, preglednega in predvidljivega gospodarskega okolja, ki spoštuje demokracijo, temeljne pravice in pravno državo, ki s postopnim odstranjevanjem trgovinskih ovir zagotavlja močnejše gospodarsko povezovanje, poleg tega pa tudi zbliževanje pravnih ureditev na področjih, ki vplivajo na trgovino z blagom in storitvami, zlasti z boljšo zaščito naložb, racionalizacijo carinskih postopkov in postopkov na meji, zmanjševanjem tehničnih in drugih netarifnih ovir za trgovino, izboljševanjem sanitarnih in fitosanitarnih predpisov ter dobrega počutja živali, izpopolnjevanjem zakonskih okvirov za konkurenco in javna naročila ter z zagotavljanjem trajnostnega razvoja; meni, da je vzpostavitev poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij bistvenega pomena v boju proti protekcionističnim težnjam na svetovni ravni;

2.  se zaveda, da poglobljena in celovita prostotrgovinska območja za EU pomenijo nepogrešljiv trgovinski instrument za krepitev dolgoročnih gospodarskih odnosov z državami nečlanicami; priznava učinek poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij na celotno delovanje trgovinskih partneric EU, ki daleč presega zgolj trgovinske zadeve in vpliva tudi na stanje demokracije, pravno državo in druge skupne standarde;

3.  poudarja, da v postopku odločanja za oceno pripravljenosti morebitnih partneric EU za začetek trgovinskih pogajanj ne bi smelo biti političnih predsodkov in da bi moral biti v večji meri odvisen od dejanske sposobnosti trgovinske partnerice, da učinkovito uresničuje pogoje poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja;

4.  priznava, da so poglobljena in celovita prostotrgovinska območja lahko osrednji sestavni del širšega političnega sporazuma (pridružitveni sporazumi); vendar poudarja, da je treba v primerih, ko pridružitveni sporazum z določeno državo nečlanico ni mogoč ali priporočljiv, razmišljati o drugih strategijah za učinkovito uresničevanje gospodarskih in trgovinskih ciljev EU z zadevnimi državami;

5.  poudarja pomen programa za celovito vzpostavljanje institucij, instrumenta za tehnično pomoč in izmenjavo informacij (TAIEX) ter programov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, ki vzhodnim partnericam pomagajo izpolnjevati ključna priporočila in krepijo njihovo zmogljivost za izvajanje;

6.  se zaveda, da so za tesnejše trgovinsko povezovanje, ki zahteva korenite spremembe ekonomske strukture, potrebna precejšnja kratkoročna in srednjeročna prizadevanja vzhodnih partneric, vendar meni, da se bo dolgoročno takšno povezovanje izplačalo; poudarja, da sta podpora in sodelovanje lokalne civilne družbe in mednarodnih nevladnih organizacij pri spodbujanju dolgoročnih koristi ključnega pomena za uspešne procese reforme v teh državah;

7.  podpira krepitev sodelovanja med EU in njenimi vzhodnimi partnericami v številnih sektorjih, zlasti v industriji, sektorju malih in srednjih podjetij, raziskavah, razvoju in inovacijah, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah ter turizmu;

8.  meni, da je razlikovanje skupaj z uporabo načela „več za več“, kot je opisano v omenjenem skupnem sporočilu „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“, prav tako korak v pravo smer v trgovinskih odnosih z vzhodnimi partnericami, saj priznava prizadevanja tistih, ki najbolj napredujejo, in spodbuja preostale, da se bolj potrudijo; meni, da bi morala trgovina omogočati spremembe, ter poudarja pomen pogojnih klavzul in njihovega izvrševanja;

9.  je prepričan, da gospodarskega povezovanja vzhodnih partneric z EU ni mogoče učinkovito uresničiti brez političnih in družbenih reform, brez sodelovanja civilne družbe v postopku odločanja in brez gospodarskega povezovanja med vzhodnimi partnericami; poudarja, da bi gospodarsko povezovanje med temi državami moralo biti odprto, da bo mogoče izkoristiti njegove prednosti; v zvezi s tem obžaluje, da zamrznjeni regionalni spori v nekaterih vzhodnih partnericah že leta škodujejo učinkovitosti in razvoju čezmejne trgovine, povzročajo ogromne gospodarske izgube in vodijo v gospodarsko osamitev;

10.  meni, da je pomembno, da EU vsem partnericam v okviru razvitih in celovitih prostotrgovinskih območij ponudi prilagodljivost, do katere so upravičene v skladu s pravili STO;

11.  opozarja na pomen preprečevanja sporov z gospodarsko in socialno kohezijo;

12.  poziva Komisijo, naj odobri zlasti prilagodljivost, ki spodbuja razvoj mladih gospodarskih panog v partnerskih državah v okviru poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij;

13.  pozdravlja predlog Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki predvideva 40-odstotno povečanje sredstev za evropsko sosedsko politiko; poudarja svoje stališče, da evropske partnerice ne morejo same nositi vsega bremena stroškov približevanja na pravnem področju ter potrebnih institucionalnih in strukturnih reform ter da je finančna podpora EU, ki naj bi dopolnjevala njihova lastna prizadevanja za reformo, prav tako ključna za uspeh; v zvezi s tem poziva Svet, naj ohrani financiranje, kot ga predlaga Komisija;

14.  poudarja vlogo nacionalnih parlamentov vzhodnih partneric Evropske unije pri približevanju zakonodaje s področja trgovine pravnemu redu EU, kar je pogoj za vzpostavitev in ustrezno izvajanje poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij v prihodnosti; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj partnericam zagotovijo več tehnične pomoči, ter poziva zlasti nove države članice EU, naj z njimi delijo strokovno znanje in najboljše prakse, ki so jih pridobile med procesom usklajevanja nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU na področju trgovine;

15.  pozdravlja pristop Ukrajine in Moldavije k pogodbi o ustanovitvi energetske skupnosti, predvsem glede na njeno morebitno osrednjo vlogo pri doseganju ciljev EU na področju zanesljive oskrbe z energijo ter pri prispevanju k varnosti teh držav;

16.  pozdravlja vsakršno prizadevanje za okrepitev vzhodnega partnerstva, zlasti vodilne pobude Komisije za mala in srednja podjetja, vključno s pomočjo za hitro rastoča in inovativna mala in srednja podjetja v okviru vzhodnega partnerstva, ter za regionalne energetske trge in energetsko učinkovitost;

17.  poziva Komisijo, naj dodatno razvije strategijo EU za Črno morje, saj je ta regija zaradi geostrateške vloge, ki ponuja precejšnje možnosti za zanesljivo oskrbo z energijo in diverzifikacijo virov, pomemben sestavni del zunanje energetske strategije EU;

18.  priznava pomen parlamentarne skupščine EURONEST, zlasti njenega odbora za gospodarsko povezovanje ter približevanje pravnim sistemom in politikam EU, pa tudi odbora za zanesljivo oskrbo z energijo, pri razpravah o trgovinskih vprašanjih med evropskimi poslanci in nacionalnimi poslanci vzhodnih partneric Evropske unije; izraža upanje, da bodo pogoji za pridružitev poslancev beloruskega parlamenta parlamentarni skupščini EURONEST izpolnjeni v bližnji prihodnosti;

19.  poudarja, da poglobljena in celovita prostotrgovinska območja niso oblika pomoči vzhodnim partnericam, temveč trgovinski sporazumi, ki prinašajo koristi in obveznosti za obe strani; obžaluje, da v pregledu evropske sosedske politike še vedno ni govora o tem, kako bi razvoj take trgovinske politike lahko predstavljal spodbudo za gospodarske interese EU z zagotavljanjem bistvenih koristi za potrošnike, podjetja in delavce; poudarja, da poglobljena in celovita prostotrgovinska območja vzhodnim partnericam ne bodo prinesla le gospodarskih koristi, temveč lahko pospešijo tudi institucionalne reforme, modernizacijo in razvoj;

20.  je seznanjen z dejstvom, da je bilo 18. oktobra 2011 vzpostavljeno prostotrgovinsko območje med večino držav članic Skupnosti neodvisnih držav, med katerimi so tudi vzhodne partnerice EU, razen Gruzije in, zaenkrat, Azerbajdžana; meni, da sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z drugimi državami ne bi smela škoditi razvitim in celovitim prostotrgovinskim območjem, ki jih države vzhodnega partnerstva sklepajo z EU, ter poudarja, da je v zvezi s tem pomembno, da EU vzhodnim partnericam ponudi privlačno in perspektivno alternativo;

21.  vztraja, da bi strategija EU za Rusijo morala ustrezno upoštevati ruski vpliv na vzhodne partnerice; ugotavlja, da je Rusija vzpostavila carinsko unijo s Kazahstanom in z vzhodno partnerico Belorusijo; obžaluje, da je Rusija morda spodkopala trgovinska pogajanja med EU in več vzhodnimi partnericami, zlasti z Ukrajino, tako da jim je ponudila alternativno pot, ki temelji na kratkoročnih rešitvah, na primer na nižjih cenah plina; meni, da se bodo dolgoročno te alternative za vzhodne partnerice izkazale za kontraproduktivne;

22.  vztraja, da bo uspeh poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij v veliki meri odvisen od gradnje institucij in ustreznega izvajanja zavez, kar je mogoče zagotoviti le v odprtem in preglednem poslovnem okolju, v katerem ni korupcije in ki je pogoj za uspešno izvajanje poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij;

23.  ugotavlja, da sta blaginja in stabilnost v vzhodnem sosedstvu Evropske unije v njenem največjem interesu, poleg tega pa bodo stabilni in predvidljivi odnosi med EU in njenimi vzhodnimi partnericami nedvomno povečali obseg trgovanja v obeh smereh;

24.  obenem ugotavlja, da je EU za večino držav vzhodnega partnerstva najpomembnejša izvozna partnerica;

25.  poudarja, da morata Gruzija in Moldavija kljub zadovoljivemu napredku pri izpolnjevanju ključnih priporočil, ki so pogoj za začetek pogajanj o poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih, še zagotoviti, da je njuna zaveza reformam dolgoročna in da se bosta med pogajanji vseskozi zavzemali za trajen reformni proces; poudarja, da morata obe državi še precej napredovati pri reformi zakonodaje, zlasti tistega dela, ki zadeva tehnične ovire za trgovino, sanitarne in fitosanitarne ukrepe, pravice intelektualne lastnine in konkurenčno pravo;

26.  izraža zaskrbljenost glede institucionalne zmogljivosti vzhodnih partneric v zvezi z dejanskim izvajanjem poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij; poudarja, da vzpostavitev poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij sama po sebi še ne zagotavlja uspeha, temveč zahteva učinkovito izvajanje, spremljati pa jo morajo tudi učinkoviti ukrepi na področju konkurence in proti korupciji;

27.  ugotavlja, da je pri vzpostavljanju razvitih in celovitih prostotrgovinskih območij treba spoštovati mednarodno sprejete standarde dela; poudarja, da je upoštevanje temeljnih pravic delavcev, ki jih je odobrila Mednarodna organizacija dela, ključni element spoštovanja človekovih pravic;

28.  poziva k ambicioznemu pristopu pri povezovanju gospodarstev EU in držav vzhodnega partnerstva v okviru poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij z vključevanjem drugih vidikov, povezanih s prosto in pravično trgovino; priporoča, da vsa poglobljena in celovita prostotrgovinska območja vsebujejo zavezujoče poglavje o trajnostnem razvoju z določbami o varstvu okolja in mednarodnih pravicah delavcev;

Armenija

29.  pozdravlja dejstvo, da je armenska vlada okrepila prizadevanja za izpolnjevanje ključnih priporočil v letu 2011, kar je omogočilo začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju februarja 2012;

30.  pozdravlja sprožitev pogajanj o razvitem in celovitem prostotrgovinskem območju med Armenijo in EU ter njihov dejanski začetek 6. marca 2012; spodbuja Armenijo, naj izkoristi možnosti poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja za spodbujanje svojega gospodarstva, izvoznih možnosti in dostopa do trga EU ter naj pospeši potrebne reforme in v splošnem nadgradi armenske standarde na evropsko raven; poudarja, da mora tesnejše gospodarsko povezovanje z EU prispevati h krepitvi politične stabilnosti in varnosti v tej regiji; upa, da se bodo pogajanja med EU in Armenijo o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju hitro zaključila;

31.  pozdravlja začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju, ki bodo zagotovila priložnosti za krepitev gospodarskih odnosov med obema stranema; meni, da je treba podpreti reforme za oblikovanje stabilnega in preglednega gospodarskega okolja, ki bo privabljalo tuje naložbe, spodbujalo rast in ustvarjalo delovna mesta;

32.  meni, da bo vzpostavitev poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja oživila armensko gospodarstvo, med drugim s spodbujanjem konkurence;

33.  obžaluje, da sta zaradi konflikta v Gorskem Karabahu še vedno zaprti armenski meji z Azerbajdžanom in Turčijo, zaradi česar je država gospodarsko izolirana, saj primanjkuje dostopnih poti; poudarja, da je odprtje meja med drugim pomemben pogoj za pridobitev tujih naložb;

34.  je zaskrbljen zaradi namigov o tesnih povezavah, ki še vedno obstajajo med političnimi in gospodarskimi krogi, ter zaradi pomembnih ovir za podjetja, kot sta nepregleden sistem obdavčevanja in šibka zaščita naložb; se zaveda potrebe po trdnem institucionalnem okviru za javna naročila in politiko konkurence, da bo mogoče vključiti učinkovit mehanizem za izvajanje;

35.  pozdravlja odločitev Armenije za ponovno pridružitev k večstranskim sporazumom STO o javnih naročilih decembra 2011; je prepričan, da ta korak ugodno vpliva na podobo Armenije kot zanesljive trgovinske partnerice;

36.  poudarja, da mora poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje vključevati globoko zavezo Armenije, da bo svoje ureditve reformirala v smeri standardov EU ter uvedla učinkovite protikorupcijske ukrepe;

37.  priporoča tudi, naj sporazum o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju vključuje ukrepe za boljše izvajanje konkurenčnega prava, kar bo tujim vlagateljem in podjetjem omogočilo sodelovanje zlasti v armenski gradbeni in energetski industriji;

38.  poziva Armenijo, naj pospeši proces zagotavljanja skladnosti s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi EU, kar bi omogočilo diverzifikacijo armenskega izvoza, tako da bi ta vključeval tudi kmetijske proizvode;

39.  meni, da slabitev armenske odvisnosti od ruske trgovinske in vladne podpore, ki je posledica odpiranja armenskih meja in krepitve njenega mednarodnega sodelovanja, spodbuja njeno gospodarsko rast; meni, da bi imela sklenitev sporazuma o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju z EU v tem smislu še posebno ugoden vpliv;

Azerbajdžan

40.  priznava prizadevanja in dosežke Azerbajdžana pri približevanju pravnemu redu EU; v zvezi s tem pozdravlja nedavno sprejeta carinski zakonik in zakonodajo s področja gradbeništva;

41.  poudarja, da je pristop Azerbajdžana k STO ključni pogoj za začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju, ki bo trgovinske odnose med EU in Azerbajdžanom dvignilo na višjo raven; ugotavlja, da struktura azerbajdžanskega gospodarstva vladi te države ne daje močne motivacije za članstvo v STO in za sporazum o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju z EU; vendar poudarja, da koristi poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja niso le gospodarske, temveč lahko slednje razvije lokalno gospodarstvo, tako da ne bo preveč odvisno od izvoza energije; zato poziva azerbajdžansko vlado, naj okrepi prizadevanja za članstvo v STO; v zvezi s tem poziva EU, naj Azerbajdžanu zagotovi ustrezno pomoč;

42.  želi pohvaliti veliko gospodarsko rast, ki jo je Azerbajdžan dosegel v zadnjih letih; vendar poudarja, da naftni sektor predstavlja 50 % BDP Azerbajdžana, 95 % njegovega izvoza in 60 % prihodkov v državni proračun, zaradi česar je azerbajdžansko gospodarstvo občutljivo za nestanovitnost cen nafte in vse spremembe svetovnega povpraševanja; v zvezi s tem poziva azerbajdžansko vlado, naj razmisli o sprejetju učinkovitih in skladnih ukrepov za diverzifikacijo gospodarstva države;

43.  opozarja na potencial za razvoj konkurenčne azerbajdžanske kmetijske proizvodnje in priporoča, da azerbajdžanska vlada upošteva to področje kot morebiten pomemben korak k diverzifikaciji svojega gospodarstva in izvoza v EU – pa tudi v druge države –, kar pa je pogojeno z zagotavljanjem skladnosti s sanitarnimi in fitosanitarnimi zahtevami EU;

44.  poziva azerbajdžansko vlado, naj si resnično prizadeva za boj proti korupciji in družbenim neenakostim, ki lahko privedejo do družbenih nemirov, ter izboljša dostopnost financiranja za podjetja, zaradi česar bo gospodarstvo države postalo bolj konkurenčno in privlačno za tuja vlaganja;

45.  močno podpira nadgradnjo trgovinskih odnosov v prihodnjem pridružitvenem sporazumu med EU in Azerbajdžanom v razvito in celovito prostotrgovinsko območje, potem ko bodo za to izpolnjeni vsi pogoji;

Belorusija

46.  obžaluje, da se Belorusija kljub njenim nespornim možnostim oddaljuje od EU z vidika splošnih političnih in gospodarskih standardov ter gospodarskega modela;

47.  poudarja pomen strateškega položaja, ki ga ima Belorusija kot tranzitna država za energijo, zlasti za dobavo zemeljskega plina EU; zato jo poziva, naj čim prej ratificira in začne v celoti izvajati energetsko listino;

48.  opominja, da je EU takoj za Rusijo druga največja trgovinska partnerica Belorusije;

49.  poudarja, da je za izboljšanje uspešnosti upravnih struktur potrebne več pomoči EU, zlasti v boju proti korupciji;

50.  opozarja na težave pri ocenjevanju dejanskega gospodarskega stanja v Belorusiji zaradi uradnih statističnih podatkov, ki po mnenju neodvisnih opazovalcev prikrivajo dejstvo, da 20 % Belorusov živi v revščini;

51.  ugotavlja, da je 80 % podjetij v javni lasti in da razvoj zasebnega sektorja ovirajo diskriminacijski in samovoljni ukrepi, spremembe zakonodaje in visoka obdavčitev, ki zasebni sektor silijo, da deloma deluje v okviru sive ekonomije;

52.  opozarja, da sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka zaradi negativnega političnega in gospodarskega ozračja v Belorusiji leta 1996 zamrznila posojila tej državi, EU pa je enako storila leta 1997; poudarja, da je vse to odvračalo tuje vlagatelje in jih še vedno odvrača, tako da neposredne tuje naložbe zdaj znašajo le 1 % državnega BDP;

53.  meni, da bi EU morala pomagati pri krepitvi civilne družbe v Belorusiji s preusmeritvijo sredstev EU v ta namen;

54.  je prepričan, da je treba izvesti temeljite institucionalne in strukturne reforme, da bi se lahko začelo vzpostavljanje delujočega, preglednega in odprtega tržnega gospodarstva;

55.  poudarja, da je pristop države k STO pogoj za začetek pogajanj o kakršnem koli prostotrgovinskem sporazumu z EU; v zvezi s tem poziva Belorusijo, naj resnično sodeluje v procesu pristopa k STO; poudarja, da bi lahko Belorusija kot članica carinske unije z Rusijo in Kazahstanom izkoristila izkušnje Rusije s procesom pristopa k STO;

56.  je prepričan, da bi morala EU ukreniti vse, da bi Belorusijo vključila v resnični politični in gospodarski dialog, ter zagotoviti spodbude za reforme, ki so nujne in izjemno pomembne za beloruske državljane; v zvezi s tem je tudi seznanjen s trenutnimi ciljno usmerjenimi gospodarskimi omejevalnimi ukrepi EU proti Belorusiji; meni, da bi morala EU ohraniti ciljno usmerjene posamezne omejevalne ukrepe, hkrati pa še naprej podpirati civilno družbo in podjetnike, s čimer ne bo samo izboljšala gospodarskih razmer, temveč tudi okrepila pravno državo, preglednost in boj proti korupciji;

Gruzija

57.  poudarja, da je po ocenah Svetovne banke Gruzija eno izmed svetovnih gospodarstev, v katerih se reforme odvijajo najhitreje, in da jo je Svetovna banka uvrstila na šestnajsto mesto med najugodnejšimi kraji za poslovanje;

58.  priznava delo Gruzije na področju obnove po vojni leta 2008 in njeno odpiranje novih trgov;

59.  priznava, da gruzijska vlada poskuša okrepiti zaščito pravic intelektualne lastnine, vendar poudarja, da je Gruzija še vedno država z domnevno najvišjim odstotkom piratske programske opreme; v zvezi s tem poziva gruzijsko vlado, naj pripravi zakone za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, vendar pri tem upošteva človekove pravice in sorazmernost;

60.  se zaveda dejstva, da je Gruzija dosegla precejšnjo gospodarsko rast in stopnjo naložb, in poudarja, da bi bilo poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje še dodatni dejavnik, ki bi pospešil široko rast in pritegnil tuje naložbe;

61.  spodbuja Gruzijo, naj izpopolni zakonodajo, izboljša učinkovitost institucij in zagotovi visoke standarde nadzora kakovosti za proizvode, da bodo ti izpolnjevali zahteve, ki jih je določila Evropska komisija;

62.  pozdravlja novi sistem javnega naročanja v Gruziji, ki omogoča e-dražbe za vse vrste pogodb, ne glede na njihov obseg ali naravo; poudarja, da lahko Gruzija služi kot zgled državam članicam EU na tem področju;

63.  poziva Gruzijo, naj poskrbi za to, da bodo po sklenitvi pogajanj o razvitem in celovitem prostotrgovinskem območju le proizvodi iz pokrajin, ki uradno priznavajo svojo pripadnost gruzijski državi, upravičeni do trgovinskih preferencialov;

Moldavija

64.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Moldavija kljub krhkosti gospodarstva v zadnjih letih dokončala izjemen proces reform in bistveno izboljšala svojo gospodarsko uspešnost; v zvezi s tem poudarja, da sta bili finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada in makrofinančna pomoč, ki jo je zagotovila EU, ključnega pomena;

65.  meni, da bi poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje moralo veljati za celotno ozemlje Moldavije, ki uradno priznava svojo pripadnost moldavski državi;

66.  ugotavlja, da trenutno večina moldavskega izvoza izvira iz kmetijstva in se zato sooča s hudo konkurenco in strogimi zahtevami trga EU; meni, da bi poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje prispevalo k diverzifikaciji moldavskega izvoza in k večji konkurenčnosti te države ter bi Moldaviji omogočilo pritegnitev tujih naložb, s čimer bi lahko naredila konec odvisnosti od nakazil ter prešla v izvozno usmerjeno in konkurenčno tržno gospodarstvo;

67.  poudarja, kako pomembno je, da se Moldavija še naprej prilagaja EU, kar zadeva njeno infrastrukturo in sisteme tehničnih predpisov, standardizacije, ugotavljanja skladnosti, testiranja, tržnega nadzora in meroslovja;

68.  poudarja, da je na področju storitev in zaščite naložb še vedno potreben bistven napredek;

69.  poziva organe EU, naj se bolj dejavno vključijo v iskanje mirne rešitve za težave v zvezi s ponovno ozemeljsko združitvijo Moldavije;

Ukrajina

70.  pozdravlja sklenitev sporazuma o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju med EU in Ukrajino, ki je prvi sporazum o prosti trgovini med EU in vzhodno partnerico; meni, da bodo ta prelomni sporazum in izkušnje, pridobljene med pogajanji, nedvomno služili kot koristen zgled med prihodnjimi pogajanji o poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih;

71.  poudarja, da je Ukrajina največja vzhodna partnerica EU in da sporazum o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju Evropski uniji odpira nov trg s 46 milijoni potrošnikov; meni, da bo največje koristi za EU pri izvajanju poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja prinesel stabilnejši in bolj predvidljiv režim trgovanja in vlaganja v Ukrajini;

72.  pozdravlja prizadevanja ukrajinskih oblasti za premagovanje družbenih in geografskih neenakosti, zlasti med prestolnico in pokrajinami;

73.  obžaluje zaostanek pri podpisovanju pridružitvenega sporazuma, ki je pogoj za to, da poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje začne veljati; izraža upanje, da bodo ovire za podpis kmalu odpravljene;

74.  ugotavlja, da je Komisija izključila možnost začasnega izvajanja poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, preden bo sklenjen pridružitveni sporazum in preden ga bo Evropski parlament odobril; poudarja, da bo izvajanje pridružitvenega sporazuma in poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja prineslo strukturne in politične reforme, zato si želi njune čimprejšnje uresničitve;

75.  priznava, da je Ukrajina napredovala pri vključevanju v evropske strukture in je svoj pravni sistem začela prilagajati EU in mednarodnim standardom, velik napredek pa je dosegla tudi pri sprejemanju standardov in norm OECD; vendar ugotavlja, da raziskava Svetovne banke „Doing business“ poslovno ozračje v Ukrajini še vedno uvršča na 152. mesto, pri čemer se zaostrujejo težave pri čezmejni trgovini;

76.  poudarja, da bo uspeh izvajanja poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja v veliki meri odvisen od politične volje in upravnih zmogljivosti za pravočasno in pravilno izvajanje vseh njegovih določb; meni, da je to resen izziv za Ukrajino, ki ima mešano zgodovino reformiranja svojega gospodarstva in države in ima še vedno težave pri izpolnjevanju svojih zavez iz procesa pristopa k STO, pa tudi obveznosti do Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada;

77.  ponovno poudarja, da je treba temeljne gospodarske, politične in institucionalne reforme s širokim in trajnim sodelovanjem organizacij in omrežij civilne družbe pospešiti ter jih voditi bolj celovito in skladno, da bi zagotovili pravilno izvajanje poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja ter koristi, ki izhajajo iz njega; zlasti poziva k nadaljevanju gospodarskih reform na področjih kmetijstva, energije in prometa;

78.  je zaskrbljen glede negativnih kazalnikov v zvezi s podjetniškim in naložbenim okoljem v Ukrajini, ki so posledica različnih institucionalnih in sistemskih pomanjkljivosti, kot so ovire za vstop na trg, upravna dovoljenja, pretirano število upravnih inšpekcij, nepregledna sistema davkov in carin ter njuno slabo upravljanje, nestabilen in nepregleden ter slabo delujoč pravni sistem, šibka in skorumpirana javna uprava in sodstvo, neprimerno izvajanje pogodb in nezadostna zaščita premoženjskih pravic ter nerazvitost in monopolizacija infrastrukture; poziva ukrajinsko vlado, naj pospeši proces reform in tako odpravi omenjene ovire za prosto in pravično poslovanje in trgovanje;

79.  poziva ukrajinsko vlado, naj bolje rešuje težave poslovnega sektorja, zlasti pri dostopu do posojil in zemljišč, hipotekah, preferenčnih posojilih za mala kmetijska podjetja v razvoju, poenostavljenem in preglednejšem sistemu pobiranja davkov, vračanju davka na dodano vrednost izvoznikom, postopkih carinjenja in odobritve za uvoz blaga, spodbujanju sektorja malih in srednjih podjetij ter izboljšanju kazenskega pregona na področju zaščite materialnih dobrin in intelektualne lastnine; meni, da imajo vsi ti dejavniki takojšen in neposreden učinek na količino in kakovost trgovinskih odnosov z EU in njene neposredne tuje naložbe v Ukrajini;

80.  poziva Ukrajino, naj prilagodi svojo notranjo zakonodajo, da bi pospešila prost in nemoten tranzit plina v države članice EU; ugotavlja, da bi ta postopek moral obsegati prestrukturiranje sektorja plina in vzpostavitev pravične ureditve energetskih infrastruktur za enakopravno obravnavo tujih dobaviteljev, tujih potrošnikov in lokalnega povpraševanja po energiji; poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in Ukrajino v energetskem sektorju, vključitvi ukrajinskega energetskega sektorja v evropsko energetsko območje ter k začetku skupnih projektov modernizacije in razvoja na področju energetske infrastrukture; poziva vlado k izvajanju tretjega energetskega svežnja;

81.  upa, da bo Ukrajina zbrala dovolj politične volje in poguma, da bo ustvarila politične in regulativne pogoje za polno in pravočasno izvajanje poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, kar bi zelo koristilo njenemu prebivalstvu;

82.  poziva organe EU, naj zagotovijo več podpore za izboljšanje delovanja ukrajinskih upravnih struktur in za spodbujanje standardov EU na področju upravljanja;

o
o   o

83.  poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj navedena stališča in priporočila ustrezno upoštevajo v pogajanjih z Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino o trgovinskem delu pridružitvenih sporazumov ter pri njihovem izvajanju, pa tudi pri razvijanju trgovinskih odnosov EU z Belorusijo;

84.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno in izčrpno poroča o napredku pri pogajanjih ter o napredku pri izvajanju posameznih poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij, potem ko bodo začela veljati;

85.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje ter vladam in parlamentom držav članic in držav vzhodnega partnerstva.