Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga proračuna za proračunsko leto 2013, ki ga je Komisija sprejela 25. aprila 2012 (COM(2012)0300),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1),

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2012 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2013(2),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. februarja 2012 o proračunskih smernicah za leto 2013,

–   ob upoštevanju sklepov z medinstitucionalnega srečanja o plačilih z dne 30. maja 2012,

–  ob upoštevanju naslova II, poglavja 7 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ribištvo,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0215/2012),

Predlog proračuna za leto 2013 – splošna ocena

1.  opominja, da je Parlament v resoluciji z dne 14. marca 2012 spodbujanje rasti in delovnih mest postavil v središče svojih prednostnih nalog v skladu s strategijo Evropa 2020, pri tem pa se zavzel predvsem za osredotočenje virov na politike in programe, ki so se izkazali za koristne pri doseganju teh ciljev, zlasti na podporo malim in srednjim podjetjem ter mladino; odobrava dejstvo, da je predlog proračuna za leto 2013, ki ga je pripravila Komisija, podobne usmeritve, kar zadeva opredeljene prednostne naloge, ki jih je treba okrepiti;

2.  se zaveda vztrajnih gospodarskih in proračunskih pritiskov na nacionalni ravni, pa tudi potrebe po konsolidaciji javnih financ; kljub temu znova izraža prepričanje, da je proračun EU skupen in učinkovit instrument za naložbe in solidarnost, ki je v trenutnih razmerah še toliko bolj potreben za spodbuditev gospodarske rasti, konkurenčnosti in novih delovnih mest v 27 državah članicah; podarja, da ima proračun EU kljub temu, da je majhen in ne presega 2 % celotne javne porabe Unije, dejanski ekonomski učinek in je doslej učinkovito dopolnjeval politike za okrevanje gospodarstva v državah članicah;

3.  zato namerava odločno zagovarjati ustrezno raven sredstev v proračunu za naslednje leto, kot je predvidena v predlogu proračuna, in nasprotovati vsem poskusom krčenja sredstev, zlasti za politike, ki prinašajo rast in zaposlovanje; meni, da proračun EU, ki ne sme imeti primanjkljaja, ne bi smel postati žrtev neuspešnih ekonomskih politik na nacionalni ravni; ugotavlja, da je v letu 2012 več držav članic povečalo svoj državni proračun;

4.  je prepričan, da je zlasti v obdobjih krize finančna odgovornost izjemno pomembna; zato meni, da je treba sredstva osredotočiti na tista področja, kjer lahko proračun EU prinese dodano vrednost, zmanjšati pa jih je mogoče v sektorjih, kjer nastajajo neupravičene zamude in ki se soočajo s premajhnim črpanjem, da bi prihranili v vrsticah, kjer je prišlo do težav pri izvajanju; meni, da je mogoče resnično prihraniti s prepoznavanjem prekrivanj in neučinkovitosti v proračunskih vrsticah; na podlagi tega namerava skupaj s svojimi specializiranimi odbori opredeliti tako pozitivne kot negativne prednostne naloge za leto 2013; v ta namen poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa posreduje najnovejše, redne in popolne podatke – na podlagi kazalnikov cilja učinkovitosti – o izvrševanju posameznih programov in pobud ter jih tehta glede na politične zaveze EU;

5.  meni, da bi morala EU, že zaradi varčevalne politike, ki se izvaja v državah članicah, pokazati odgovornost in nemudoma sprejeti konkretne ukrepe za vzpostavitev enega samega sedeža Parlamenta;

6.  ugotavlja, da je Komisija v predlogu proračuna EU za leto 2013 predvidela 150 931,7 milijona EUR sredstev za prevzem obveznosti (tj. 2 % več kot v proračunu za leto 2012) in 137 924,4 milijona EUR sredstev za plačila (tj. 6,8 % več kot v proračunu za leto 2012); ugotavlja, da ta zneska predstavljata 1,13 % oziroma 1,03 % predvidenega BND Evropske unije v letu 2013; opominja, da zgornja meja večletnega finančnega okvira znaša 152 502 milijonov EUR za obveznosti in 143 911 milijonov EUR za plačila v tekočih cenah; je seznanjen z obstoječimi razlikami med stopnjo odobritev za prevzem obveznosti ter stopnjo odobritev plačil, zaradi česar se bodo neporavnane obveznosti še povečale;

7.  razume, da Komisija na koncu programskega obdobja daje večji poudarek plačilom, saj namerava tudi poiskati rešitev za vse večje neporavnane obveznosti; čeprav se strinja s tem pristopom, je še posebej zaskrbljen zaradi predlagane zamrznitve sredstev za prevzem obveznosti na raven predvidene stopnje inflacije v prihodnjem letu; poudarja, da so obveznosti zelo pomembne za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in zagotavljajo, da bodo nekoč v prihodnosti opravljene potrebne naložbe za spodbujanje rasti in zaposlovanja; namerava skrbno preučiti, ali bo takšna stopnja obveznosti omogočila primerno izvajanje osrednjih politik EU; meni, da zamrznitev sredstev za prevzem obveznosti ni sprejemljiva strategija za obvladovanje ravni neporavnanih obveznosti, tudi če jo lahko Komisija in države članice predstavijo kot delno rešitev težave neporavnanih obveznosti;

8.  meni, da je predlagano povečanje plačil za 6,8 % v primerjavi z letom 2012 prvi odgovor na poziv Parlamenta k odgovornemu in stvarnemu načrtovanju proračuna; ugotavlja, da so večja plačila predvidena zlasti na področjih konkurenčnosti in kohezije, ker so za potekajoče programe na teh področjih pričakovani večji zahtevki za izplačila; v celoti podpira to povečanje, ki ne izhaja samo iz obveznosti, ki so bile sprejete v preteklosti in jih je treba izpolniti, temveč tudi iz dejanskega izvajanja programov, ki naj bi po pričakovanjih doseglo polno hitrost v zadnjem letu trenutnega večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preveri, ali so njihove ocenjene zahteve za povečanje plačil natančne in realistične;

9.  kljub temu dvomi o tem, da je predlagana raven plačil za leto 2013 primerna za pokritje dejanskih potreb v naslednjem letu, zlasti v razdelkih 1b in 2; bo med letom 2012 skrbno spremljal stanje plačil in pri tem posebno pozornost namenil vsem predlaganim prenosom in prerazporeditvam; opozarja tudi, da nezadostna raven plačil v letu 2012 v povezavi z zneskom plačil, ki ga je za leto 2013 predlagala Komisija, morda ne bo zadostovala za poravnanje zahtevkov Komisiji in bi lahko nato samo na področju kohezijske politike privedla do razveljavitve prevzetih obveznosti v znesku več milijard; poudarja, da bi glede na trenutni predlog skupni znesek plačil za obdobje 2007–2013 znašal 859,4 milijarde EUR, kar je približno 66 milijard EUR manj, kot znašajo dogovorjene zgornje meje večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj glede na nedavno zahtevo za prerazporeditev (DEC 9/2012) v okviru spremembe proračuna za leto 2012 predstavi natančne podatke o rezultatih trenutnega izvajanja programov evropskega načrta za oživitev gospodarstva;

10.  opozarja, da Komisija že v letu 2011 ni mogla izplačati precejšnjega števila upravičenih zahtevkov, zlasti na področju kohezijske politike; ugotavlja, da bo treba te zahtevke poravnati iz proračuna za leto 2012, v katerem že tako primanjkuje sredstev zaradi premajhnega povečanja sredstev za plačila, ki ga je vztrajno zahteval Svet v lanskem proračunskem postopku; zato poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog spremembe proračuna, da bi to situacijo popravila, in naj izplačil iz proračuna 2012 ne odloži do naslednjega leta, saj sicer predvidena plačila za leto 2013 ne bodo zadostovala; Komisijo in Svet poziva tudi, naj skupaj s Parlamentom delujeta konstruktivno, da bi se v prihodnjih proračunskih ciklih s povečanjem natančnosti napovedi in sporazumom o realističnih proračunskih ocenah izognila ponovitvi te situacije;

11.  obžaluje nepripravljenost predsedstva Sveta, da bi sodelovalo na medinstitucionalnem političnem srečanju o plačilih, ki ga je Parlament predlagal kot nadaljnji ukrep k lanskemu proračunskemu spravnemu postopku; meni, da je to vedenje neodgovoren poskus ignorirati težavo pomanjkanja plačil ter vprašanje neporavnanih obveznosti; meni, da bo to srečanje enkratna priložnost, ko bi lahko obe veji proračunskega organa dosegli dogovor – še preden bosta izrazili stališče do predloga proračuna – o razpoložljivih podatkih o izvrševanju in sposobnosti črpanja ter pravilno predvideli potrebe po plačilih v letih 2012 in 2013; opominja, da odobritve plačil, ki jih Komisija predlaga v predlogu proračuna, temeljijo na ocenah, ki so jih pripravile države članice same; je zato trdno prepričan, da je treba morebitne dvome ali pomisleke – kot so jih izrazile nekatere delegacije Sveta – o zneskih in izračunih Komisije čim prej predstaviti, preučiti in razjasniti, da ne bodo ovirali doseganja sporazuma v letošnjem spravnem postopku;

12.  poudarja, da bo glede na najnovejše podatke, ki jih je Komisija predstavila na medinstitucionalnem srečanju o plačilih dne 30. maja 2012, zmanjšanje sredstev za plačila pod raven, ki jo je predlagala Komisija, privedlo do nadaljnjega povečanja neporavnanih obveznosti, ki so konec leta 2011 že dosegle nezaslišano raven 207 milijard EUR; zato znova poziva Svet, naj ravna odgovorno in se vzdrži umetnega zmanjševanja plačil, tako da že vnaprej določi skupni znesek plačil, ne da bi upošteval oceno dejanskih potreb za doseganje dogovorjenih ciljev in zavez EU; poziva Svet, naj v primeru, da bo ravnal tako, jasno in javno opredeli in upraviči, katere od programov in projektov EU bi bilo treba preložiti ali povsem opustiti;

13.  ugotavlja, da je po oceni Komisije 43,7 % sredstev v predlogu proračuna za leto 2013 (tj. 64,5 milijarde EUR) namenjenih ciljem strategije Evropa 2020, kar je 0,2 % več kot v proračunu za leto 2012; ceni dejstvo, da so proračunske vrstice in programi, ki prispevajo k uresničevanju teh ciljev, v predlogu proračuna prvič jasno opredeljivi;

14.  je seznanjen s skupno zgornjo mejo v znesku 2,4 milijarde EUR v sredstvih za prevzem obveznosti v predlogu proračuna za leto 2013 in jo je odločen v celoti uporabiti – podobno kot druge mehanizme prilagodljivosti, ki jih predvideva medinstitucionalni sporazum – če se bo to izkazalo za potrebno za financiranje ciljev in prednostnih nalog, izhajajočih iz skupnih političnih zavez in odločitev, namreč tistih o strategiji Evropa 2020;

15.  je seznanjen s tem, da razen upravnih odhodkov v predlogu proračuna za pristop Hrvaške julija 2013 niso predvidena druga sredstva; pričakuje, da bo prilagoditev večletnega finančnega okvira, ki jo predvideva točka 29 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, sprejeta brez zapletov, in poziva Komisijo, naj s spremembo proračuna pripravi predlog za ustrezna dodatna sredstva, takoj ko bodo pristopni akt ratificirale vse države članice; opominja, da je treba nove finančne zahteve financirati z dodatnimi finančnimi sredstvi, ne pa s prerazporeditvami za drugo polovico leta 2013;

16.  opominja, da bo proračun za leto 2013 zadnji proračun trenutnega večletnega finančnega okvira, vendar ponavlja, da bodo zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2013, dogovorjene z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, ostale kot referenca vsaj za zgornje meje finančnega okvira za leto 2014, če sporazum o slednjem ne bo dosežen, kot določa točka 30 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

Razdelek 1a

17.  je seznanjen s predlogom Komisije za povečanje obveznosti v tem razdelku za 4,1 % (na 16 032 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom 2012; ugotavlja, da je predlagana raven sredstev za prevzem obveznosti nižja, kot omogoča finančni načrt (tj. TEN-T, EIT, Progress), zato bo razlika do zgornje meje večja (90,9 milijona EUR), kot je predvideno v finančnem načrtu (47,7 milijona EUR); je zadovoljen, da so se sredstva za prevzem obveznosti najbolj povečala v razdelku 1a, kjer je tudi večina politik in programov za rast, konkurenčnost in delovna mesta, kar je v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta v letu 2013;

18.  pozdravlja zlasti povečanje za sedmi okvirni program ES (+6,1 %), program za konkurenčnost in inovativnost (+7,3 %) in TEN-T (+6,4 %), ki so glavna orodja za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020; kljub temu obžaluje, da bo glede na zneske, ki jih predlaga Komisija, za pravno podlago dveh vodilnih programov, sedmega okvirnega programa in TEN-T, v zadnjem letu večletnega finančnega okvira dejansko namenjenih manj sredstev za prevzem obveznosti, kot je bilo predvideno (-258,8 milijona EUR oziroma -122,5 milijona EUR); obžaluje tudi, da predlog Komisije ne predvideva dovolj sredstev za neokrnjeno izvajanje programa „Inteligentna energija – Evropa“;

19.  meni, da je precejšnje povečanje plačil za 17,8 % (na 13 552 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2012 realistična ocena dejanskih potreb v tem razdelku, zlasti za kritje zahtevkov za izplačila za raziskovalne projekte v naslednjem letu, izhajajočih iz pogodbenih obveznosti Unije; meni, da je raven plačil, ki jo predlaga Komisija, minimalna raven, potrebna v razdelku 1a;

20.  je seznanjen z razlogi Komisije, na osnovi katerih je predlagala zmanjšanje v primerjavi s finančnim načrtom, kar je po njenem prepričanju omogočilo opredelitev morebitnih prihrankov v vrsticah, kjer je izvrševanje nezadostno, med drugim za sedmi okvirni program, TEN-T, Marco Polo, Progress, programa za statistiko in carino ter Fiscalis; namerava temeljito analizirati izvrševanje teh programov, da bi se prepričal o ustreznosti predlaganega zmanjšanja in preprečil neugodne posledice za zadevne programe;

21.  opominja na skupno izjavo z dne 1. decembra 2011 o financiranju dodatnih stroškov projekta ITER v obdobju 2012–2013, s katero so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili tudi o tem, da bodo zagotovili 360 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti v proračunskem postopku za leto 2013, „pri čemer bi se v celoti izkoristile določbe finančne uredbe in Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 in izključili nadaljnji pregledi večletnega finančnega okvira, povezani s projektom ITER“; je zaskrbljen, da Komisija predlaga financiranje tega dodatnega zneska izključno s prerazporeditvijo iz vrstic sedmega okvirnega programa, v nasprotju z dolgoletnim stališčem Parlamenta o tej zadevi; je v celoti seznanjen s trditvijo Komisije, da ta znesek izvira iz prihrankov zaradi uspešnosti pri sedmem okvirnem programu in da zmanjšanje upravnih vrstic ne bo škodovalo izvajanju programa; namerava nadalje preučiti to trditev in raziskati tudi druga razpoložljiva sredstva, ki jih v ta namen ponujata Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 in finančna uredba;

22.  poudarja potrebo po ustreznem številu zaposlenih za Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije, da bi zagotovili skrbno upravljanje in dobro izvrševanje prispevka EU k projektu ITER; je zaskrbljen zaradi sedanjega števila zaposlenih, ki ga predlaga Komisija;

23.  priznava osrednjo vlogo, ki jo imajo mala in srednja podjetja kot gonilo gospodarstva EU in vir 85 % delovnih mest v zadnjih desetih letih; opozarja na težave, s katerimi se mala in srednja podjetja že tradicionalno soočajo pri dostopu do trgov kapitala za raziskave in inovacije, ki pa so se še zaostrile zaradi trenutne finančne krize; je trdno prepričan, da bi moral proračun EU prispevati k odpravi te tržne pomanjkljivosti, tako da bi inovativnim malim in srednjim podjetjem olajšal dostop do dolžniškega in kapitalskega financiranja, ter pozdravlja nedavni predlog Komisije za vzpostavitev posebne niše za mala in srednja podjetja v okviru obstoječega sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja; podpira tudi predlagano povečanje za finančne instrumente v okviru programov za konkurenčnost in inovativnost ter podjetništvo in inovativnost (za 14,7 milijona EUR), saj sta se izkazala za uspešna, povpraševanje med malimi in srednjimi podjetji pa je naraslo;

24.  globoko obžaluje, da so bila v času gospodarske krize in zlasti visoke brezposelnosti mladih sredstva za program Progress zmanjšana za 5,3 milijona EUR v primerjavi s finančnim programom, s čimer so se takorekoč vrnila na raven iz leta 2012, kljub dosedanji uspešnosti tega programa, tudi delov za enakost spolov in boj proti diskriminaciji; ponovno poudarja, da so socialni programi EU bistveni za uresničevanje socialnih in zaposlitvenih ciljev strategije Evropa 2020; obžaluje dejstvo, da Komisija niti v zadnjem letu sedanjega finančnega okvira ni izkoristila priložnosti, da bi v okviru tega programa vrnila 60 milijonov EUR, prerazporejenih v korist mikrofinančnega instrumenta Progress, k čemur se je zavezala leta 2010;

25.  pozdravlja odločitev Komisije, da v predlog proračuna že tretje leto zapored vključi sredstva za plačila (50 milijonov EUR) za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji; poudarja, da to dejstvo omenjenemu skladu ne daje samo večje prepoznavnosti, temveč se je tako mogoče izogniti tudi prerazporeditvam iz proračunskih vrstic, ki so namenjene doseganju drugih ciljev in zadostitvi drugih potreb; prav tako poudarja, da je treba še poenostaviti praktične vidike postopka za mobilizacijo tega sklada, zlasti v okviru potekajočih pogajanj o novi uredbi o ESPG;

26.  obžaluje, da je prispevek za vodilno pobudo „Mladi in mobilnost“ nekoliko manjši kot v preteklem letu; v zvezi s tem opozarja na dodano vrednost programov vseživljenjskega učenja, Erasmus in Erasmus Mundus, ki so bili kljub skromnemu finančnemu prispevku zelo uspešni v smislu učinkovitega izvrševanja in pozitivne podobe Unije pri državljanih; opozarja, da je v mnogih državah EU gospodarska in finančna kriza občutno prizadela mlade, zato sta v tem okviru za posodobitev sistema izobraževanja in usposabljanja, zvišanje ravni znanj, mobilnosti in prilagodljivosti mladih ter s tem za splošni prispevek k inovativni, pametni in vključujoči Evropi, ki temelji na znanju, pomembna financiranje in usmerjenost k izobraževalnim programom, programom mobilnosti ter programom vseživljenjskega učenja; v ta namen odločno podpira zavzemanje za enake priložnosti, da se mladim ne glede na njihovo izobrazbo omogoči, da bodo imeli koristi od različnih programov in politik EU za mlade; zato nasprotuje predlaganemu zmanjšanju sredstev za program vseživljenjskega učenja za 10,2 milijona EUR v primerjavi s proračunom za leto 2012 in namerava v skladu z uveljavljenim pristopom iz zadnjih proračunskih postopkov in glede na odličen uspeh programa povečati sredstva za prevzem obveznosti v tej proračunski vrstici;

27.  poudarja, da ima program TEN-T z naložbami v infrastrukturo velike evropske dodane vrednosti osrednjo vlogo pri doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020; meni, da je ta program bistven za povečanje konkurenčnosti EU kot celote, kar dosega z gradnjo manjkajoče infrastrukture in odpravo ozkih grl na notranjem trgu; poudarja, da infrastrukturni projekti tudi neposredno prispevajo k rasti, saj spodbujajo zaposlovanje med fazo gradnje; izpostavlja vlogo programa TEN-T pri doseganju ciljev glede prilagoditve podnebnim spremembam z zagotavljanjem trajnostnosti prometnih omrežij EU v prihodnosti; pozdravlja povečanje za približno 85 milijonov EUR v primerjavi s proračunom 2012, ki ga predlaga Komisija, vendar zahteva dodatna pojasnila o predlaganem zmanjšanju za 118 milijonov EUR v primerjavi s finančnim načrtom; opominja, da je bil glavni program TEN-T v celoti izvršen leta 2011 in poudarja, da bo mogoče končno oceno o tem, kako so bile odobritve uresničene in plačane za projekte v finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pripraviti šele leta 2017;

28.  meni, da potrebuje program za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike primerno financiranje za leto 2013; poudarja svoje razočaranje nad odsotnostjo proračunske vrstice za turizem ter obžaluje stalno zmanjševanje proračunskih sredstev, dodeljenih za varnost v cestnem prometu;

29.  poudarja, da so nujno potrebne inovativne rešitve za mobilizacijo večjega deleža zasebnih ali javnih sredstev in za razširitev obsega finančnih instrumentov, ki so na voljo za infrastrukturne projekte; v celoti podpira pilotno fazo pobude projektnih obveznic, saj gre za način za spodbujanje naložbenih zmogljivosti na področju transporta, energije ter informacijskih in komunikacijskih omrežij EU; pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna vključuje sredstva za pilotno fazo, četudi se ta sredstva dejansko prerazporedijo v ustreznih proračunskih vrsticah (okvirni program za konkurenčnost in inovativnost – TEN-T – TEN-E), kot se je dogovoril zakonodajni organ;

30.  globoko obžaluje, da je Komisija predlagala zmanjšanje sredstev za evropske nadzorne organe glede na predvideni znesek v finančnem načrtu, kar je v nasprotju z vztrajnimi pozivi Evropskega parlamenta, da je treba te organe ustrezno financirati; meni, da trenutna raven sredstev ne bo zadostovala za učinkovito opravljanje nalog teh agencij, zlasti za zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjakov; meni, da bi bilo treba dodatne naloge, podeljene evropskim nadzornim organom, dopolniti z oceno stroškov; zato je trdno odločen sredstva povrniti vsaj na raven iz leta 2012 za Evropski bančni organ (EBA) in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter povečati sredstva za Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) zaradi novih nalog, ki so mu bile zaupane;

Razdelek 1b

31.  ugotavlja, da je v predlogu proračuna za leto 2013 predvideno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za 3,3 % (na 54.498 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2012, od česar je 42 144 milijonov EUR namenjenih strukturnima skladoma (Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad), 12 354 milijonov EUR pa kohezijskemu skladu; poudarja, da se je zaradi zmanjšanja obveznosti za tehnično pomoč v predlogu proračuna v primerjavi z zneskom, ki je bil prvotno predviden v finančnem načrtu, razlika do zgornje meje povečala na 25 milijonov EUR v primerjavi s prvotno napovedjo v znesku 0,4 milijona EUR;

32.  obžaluje predlagano zmanjšanje sredstev za tehnično pomoč za makroregijske strategije; znova opozarja, da je treba še naprej zagotavljati tehnično in upravno podporo za izvajanje strategij, pa tudi za semenski kapital za nove projekte, kot priča tudi visoka stopnja izvrševanja v letu 2011;

33.  poudarja, da je kohezijska politika že zdavnaj dokazala svojo dodano vrednost kot nujno naložbeno orodje za učinkovito rast in nova delovna mesta, saj ustrezno odgovarja na naložbene potrebe regij, s tem pa ne prispeva samo k zmanjšanju razlik med njimi, temveč tudi h gospodarski oživitvi in razvoju Unije kot celote; meni tudi, da sta strukturna sklada ključni orodji – tako zaradi obsega finančnih sredstev kot zaradi zastavljenih ciljev – za pospeševanje gospodarskega okrevanja v EU ter izpolnjevanja ciljev glede trajnostne rasti in zaposlovanja iz strategije Evropa 2020; zato pozdravlja pobudo Komisije za reprogramiranje, kjer je mogoče, 82 milijard EUR nerazporejenih sredstev iz strukturnih skladov v nekaterih državah članicah v korist malih in srednjih podjetij ter zaposlovanja mladih, v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta za leto 2013; ugotavlja, da je bilo po podatkih Komisije 7,3 milijarde EUR finančnih sredstev EU v tem okviru predvidenih za pospešeno izvajanje ali ponovno dodelitev; zahteva, da se ga redno obvešča o izvajanju te pobude na nacionalni ravni, njenih predvidenih učinkih na rast in delovna mesta ter njenih morebitnih posledicah za proračun 2013;

34.  je izredno zaskrbljen zaradi stanja plačil za kohezijske projekte v tem razdelku in ugotavlja, da sta se dve tretjini vseh neporavnanih obveznosti konec leta 2011 (tj. 135,8 milijarde EUR) nanašali prav na neplačane projekte v okviru kohezijske politike; opominja, da Komisija konec leta 2011 ni mogla izplačati upravičenih zahtevkov v znesku 11 milijard EUR, ki so jih vložili upravičenci za projekte, ker v proračunu predvidena raven proračunskih sredstev za plačila ni zadoščala; ugotavlja, da je to privedlo do precejšnjega zaostanka pri plačilih, ki ga bo treba rešiti tako, da se v letu 2012 predvidi zadostna sredstva za plačila; odločno poudarja, da ne bo dovolil, da se kaj takega ponovi v letu 2013;

35.  v zvezi s tem opominja, da je leto 2013 zadnje leto trenutnega večletnega finančnega okvira, ko bo izvrševanje projektov potekalo s polno hitrostjo in naj bi se po pričakovanjih še pospešilo, Komisija pa naj bi večino zahtevkov za izplačilo prejela v drugi polovici leta; poziva Svet in Komisijo, naj skupaj s Parlamentom nemudoma analizirata in ocenita zadevne zneske in potrebe, da izvajanje v letu 2013 ne bo ogroženo; poudarja, da bi lahko nezadostna sredstva za plačila ogrozila trenutno dobro delujoče programe; prav tako poudarja, da bo v letu 2013 poteklo pravilo N+3, zato bodo morali biti zahtevki za izplačilo iz 12 držav članic predloženi v dveh letnih tranšah obveznosti (2010 in 2011 v skladu s pravilom N+3 oziroma N+2); zato meni, da je predlagano povečanje sredstev za plačila za 11,7 % v primerjavi s preteklim letom (na 48 975 milijona EUR) minimum, saj se, kot navaja Komisija, strogo nanaša na leto 2013 ob predvidevanju, da bodo potrebe po plačilih iz prejšnjih let pokrite;

36.  meni, da je povečanje plačil zgolj prvi korak za pokritje dejanskih potreb tekočih projektov, in znova izraža zaskrbljenost glede morebitnega pomanjkanja sredstev na področju kohezijske politike; poziva Svet in Komisijo, naj preudarno ocenita dejanske potrebe po plačilih v letu 2013 v razdelku 1b, da bi se izognila nerealističnim zmanjšanjem, in naj ne sprejemata odločitev v nasprotju z napovedmi, ki jih posredujejo države članice in ki jih Komisija uporabi za pripravo predloga proračuna; zato namerava nasprotovati vsem zmanjšanjem plačil v primerjavi z ravnjo v predlogu proračuna za leto 2013;

37.  poziva tudi Komisijo in Svet, naj v primeru, da sredstva za plačila ne bodo zadostovala za pokritje dejanskih potreb v tem letu, pravočasno predložita in sprejmeta spremembo proračuna ter tako izpolnita skupne zaveze, sprejete v medinstitucionalni izjavi iz decembra 2011;

Razdelek 2

38.  ugotavlja, da predlog proračuna za leto 2013 predvideva povečanje obveznosti za 0,6 % (na 60 307 milijonov EUR) in povečanje plačil za 1,6 % (na 57 964 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2012; poudarja, da je to povečanje manjše, kot ga Komisija predlaga za proračun kot celoto; opozarja, da je to povečanje delno posledica nepretrganega postopnega uvajanja neposrednih plačil za nove države članice in dodatnih potreb projektov za razvoj podeželja; poudarja, da so predlagana sredstva za tržne intervencije v letu 2013 za 419 milijonov EUR nižja kot v proračunu za leto 2012;

39.  ugotavlja, da je predvidena razlika do posebne zgornje meje v znesku 809 milijonov EUR za odhodke, povezane s trgom, in neposredno pomoč v razdelku 2 v primerjavi z letom 2012 precej višja, kar je po besedah Komisije predvsem enkraten učinek zaradi ukinitve sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja; izraža zadovoljstvo, saj ta razlika do zgornje meje pomeni, da se mehanizem finančne discipline v letu 2013 ne bo uporabljal; poudarja, da je v tem razdelku potrebna zadostna razlika do zgornje meje, da bo mogoče ublažiti morebitno krizo v kmetijskem sektorju, kakršna se je zgodila v preteklih letih zaradi bakterije EHEC;

40.  poudarja, da je leto 2013 zadnje leto trenutnega programskega obdobja, zato je treba v razdelku 2 zagotoviti primerno raven sredstev za plačila, predvsem za kritje potreb potekajočih projektov za razvoj podeželja in projekta LIFE+;

41.  poudarja, da je razdelek 2 osrednjega pomena za uresničenje ciljev strategije EU 2020 za trajnostno rast in zaposlovanje, zlasti prek programov za razvoj podeželja; poudarja, da je treba podpreti mala in srednja podjetja na podeželju, saj so glavni vir zaposlovanja, s posebnim poudarkom na mladih; v zvezi s tem pozdravlja predlagano povečanje sredstev za prevzem obveznosti za 1,3 % (na 14 808 milijonov EUR) za razvoj podeželja;

42.  ugotavlja, da so sredstva v razdelku 2 nižja kot ocenjene potrebe, saj naj bi bili namenski prejemki Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v letu 2013 višji (1 332,8 milijona EUR) kot v letu 2012 (1 010 milijonov EUR); ugotavlja, da bo do razlike prišlo zaradi preostalih sredstev začasnega sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja (647,8 milijona EUR), medtem ko naj bi bili namenski prejemki po računovodski potrditvi obračunov po pričakovanjih nižji kot v letu 2012 (400 milijonov EUR v predlogu proračuna za leto 2013 v primerjavi s 600 milijoni EUR v proračunu za leto 2012); opominja, da bodo trenutne ocene jeseni prilagojene na podlagi dejanski potreb, in sicer s pisnim predlogom spremembe v zvezi s kmetijstvom;

43.  opozarja, da nestanovitnost cen v tem sektorju povzroča velike težave, in odobrava ukrepe za boj proti špekulacijam s kmetijskimi proizvodi; poziva Komisijo in Svet, naj skrbno spremljata dohajanje na kmetijskih trgih; v tem kontekstu Komisijo spominja na zahtevo Parlamenta, naj ustanovi opazovalnico za cene in marže, da bi zagotovila boljšo prilagodljivost cen in večjo preglednost pri določanju cen živil, na katero pa se doslej še ni odzvala;

44.  ugotavlja, da je razlog za predlagano povečanje odhodkov za neposredno pomoč predvsem uvajanje neposrednih plačil v EU-12, zaradi česar bo v letu 2013 potrebnih dodatnih 860 milijonov EUR proračunskih sredstev, medtem ko se bodo odhodki za tržne intervencije predvidoma zmanjšali, in sicer po zaslugi višjih namenskih prejemkov in ugodnih tržnih razmer za večino sektorjev;

45.  ugotavlja, da so se zneski, dodeljeni nekaterim proračunskim vrsticam, tudi programu mleko za šole, precej zmanjšali, zato od Komisije zahteva, da Parlamentu posreduje obrazložitev;

46.  poudarja, da so politike in proračun EU bistvene za doseganje ciljev strategije Evropa 2020; meni, da so v zvezi s tem podnebni ukrepi in okoljski cilji vprašanja, ki zadevajo vsa področja, in da jih je treba pretvoriti v konkretne ukrepe, ki se bodo izvajali v okviru različnih programov in politik EU in tako bistveno prispevali k trajnostni rasti in učinkovitem reševanju glavnih izzivov, kot so pomanjkanje virov in podnebne spremembe;

47.  v ugotavlja, da je predlagano rahlo povečanje sredstev za obveznosti za 3,3 % na 366,6 milijona EUR za projekt LIFE +, vendar obžaluje, da je to še vedno za 10,55 milijona EUR manj, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu iz januarja 2012; namerava v zvezi s tem preučiti vse določbe iz točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

48.  pozdravlja zneske, ki jih Komisija predlaga za program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam; poziva Svet, naj spoštuje skupni sklep, sprejet ob koncu leta 2011, o nadaljevanju financiranja tega programa za leti 2012 in 2013;

49.  obžaluje da se nadaljuje subvencioniranje pridelovanja tobaka v EU, ker je v nasprotju s cilji zdravstvene politike EU;

50.  meni, da je treba ohraniti finančno podporo za skupno ribiško politiko glede na njeno bližnjo reformo; poudarja, da je treba zlasti podpreti mala in srednja podjetja v ribiškem sektorju ter spodbujati zaposlovanje mladih na tem področju, obenem pa zagotoviti trajnostno naravo skupne ribiške politike ter podpirati ukrepe za zagotavljanje socialne, ekonomske in okoljske trajnosti tega sektorja; v zvezi s tem pozdravlja predlagano povečanje sredstev za Evropski sklad za ribištvo v primerjavi s proračunom za leto 2012, in sicer povečanje obveznosti za 2,2 % (na 687,2 milijona EUR) in povečanje plačil za 7,3% (na 523,5 milijona EUR); kljub temu obžaluje načrtovano zmanjšanje na področjih vodenja skupne ribiške politike, ohranjanja, upravljanja in izkoriščanja ribolovnih virov ter spremljanja in izvajanja skupne ribiške politike;

Razdelek 3a

51.  ugotavlja, da sta zneska za prevzem obveznosti in za plačila za ukrepe v tem razdelku – 1 392,2 milijona EUR in 928,3 milijona EUR – v predlogu proračuna za leto 2013 v primerjavi s proračunom za leto 2012 v splošnem večja za 1,8 % (24,42 milijona EUR) oziroma 11,1 %; meni, da je to v skladu z vse večjimi namerami EU na področju svobode, varnosti in pravice;

52.  poudarja, da je treba povečati sredstva za kibernetsko varnost v sektorju informatike, saj vse obsežnejše kriminalne dejavnosti na tem področju povzročajo ogromno škodo gospodarstvom držav članic EU; vztraja, da bo treba za okrepljeni boj proti kibernetskemu kriminalu na ravni Unije prek prihodnjega evropskega centra za kibernetski kriminal nameniti zadostna finančna sredstva, zato obžaluje zmanjšanje proračuna za Europol, ki ga predlaga Komisija, saj nalog tega centra, kakor jih je opredelila, ne bo mogoče izvajati s trenutnimi kadrovskimi in finančnimi viri; ugotavlja, da je za preprečevanje kriminala in boj proti njemu v nasprotju s finančnim programom predvideno zmanjšanje za 64,4 milijona EUR v primerjavi s proračunom za leto 2012, čeprav je bil program zasnovan tako, da naj bi pokrival tudi kibernetski kriminal in nezakonito uporabo interneta;

53.  poziva k nadaljnji podpori agencije Frontex, pa tudi nekaterih nedavno ustanovljenih agencij v tem razdelku (zlasti Evropskega urada za podporo azila in agencije za informacijske sisteme velike obsega); je seznanjen z 8,9-odstotnim zmanjšanjem (–7,3 milijona EUR) prispevka za Evropski policijski urad (Europol) v primerjavi s proračunom 2012 in pričakuje, da bo Komisija predstavila dodatna pojasnila za to odločitev;

54.  ugotavlja, da bo zmanjšanje sredstev za program VIS in zaključek programa Eurodac (-0,5 milijona EUR) za 30 milijonov EUR izravnano s prenosom teh nalog in ustrezajočih proračunskih sredstev na novo agencijo za operativno upravljanje informacijskih sistemov velikega obsega;

55.  je seznanjen s precejšnjim povečanjem sredstev za prevzem obveznosti in razmeroma nizko ravnjo plačil za SIS II; poudarja, da naj bi bila razvoj in selitev sistema SIS II po okvirnem urniku v letu 2013 končana, njegovo upravljanje pa bo prevzela agencija za informacijsko tehnologijo; zato nasprotuje temu občutnemu proračunskemu povečanju, ki precej presega znesek v prvotnem finančnem načrtu, v tako pozni fazi, tik preden bo SIS II začel delovati; priporoča, da se velik del proračunskih sredstev za SIS II ohrani v rezervi, dokler ne bo na voljo dokazov o napredku pri delovanju in skladnosti s finančnim načrtom;

56.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija predlagala povečanje sredstev za evropski sklad za begunce za 9,8 milijona EUR v primerjavi s proračunom 2012, kar je v skladu s pristopom iz preteklih let in potekajočim uvajanjem skupnega evropskega azilnega sistema; je seznanjen z 19-odstotnim povečanjem proračunskih sredstev za sklad za zunanje meje na 415,5 milijona EUR, kar je pol toliko, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu; znova odločno poziva k ustreznemu in uravnoteženemu odgovoru na te izzive, pri čemer je treba izboljšati upravljanje zakonitega priseljevanja in zmanjšati nezakonito priseljevanje;

57.  poudarja, da je treba zagotoviti dovolj sredstev za ukrepe, namenjene boju proti spolnemu nasilju; poudarja pomembno vlogo, ki jo je imel program Daphne za preprečevanje vseh oblik nasilja in boja proti njemu, za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti v EU, in opozarja, da je treba finančna sredstva za ta program v letu 2013 povečati;

Razdelek 3b

58.  opominja, da razdelek 3b, čeprav je po znesku dodeljenih sredstev najmanjši v večletnem finančnem okviru, zajema ključne zadeve za državljane Evrope, kot so mladina, izobraževalni in kulturni programi, javno zdravstvo, varstvo potrošnikov, civilna zaščita in komunikacijska politika; zato obžaluje, da naj bi bila skupna sredstva v tem razdelku tudi v letu 2013 zmanjšana v primerjavi s proračunom za leto 2012, in sicer sredstva za prevzem obveznosti za 1,2 % (26,08 milijona EUR) in sredstva za plačila za 0,4 %, z izjemo solidarnostnega sklada;

59.  glede na uspešno izvrševanje v preteklih letih pozdravlja povečano financiranje v letu 2013 za program „ Mladi v akciji“ na 140,45 milijonov EUR, kar je 0,8 milijona EUR več kot v proračunu za leto 2012 in 16,5 milijona EUR več v primerjavi s finančnim načrtom;

60.  ceni povečanje obveznosti za programa „Kultura“(+1,4 %) in Media 2007 (+1,1 %) ter ukrepe Unije na področju zdravja (+3,1 %) v primerjavi s proračunom za leto 2012, vendar obžaluje zmanjšanje sredstev za program „ Evropa za državljane“, zlasti v evropskem letu državljanov ter za ukrepe Unije na področju potrošniške politike in program Media Mundus;

61.  obžaluje zmanjšanje obveznosti za komunikacijske ukrepe v primerjavi s proračunom za leto 2012 v trenutku, kot je prepad med Evropsko unijo in njenimi državljani očitnejši kot kdaj prej, kar se kaže v vse manjši udeležbi na evropskih volitvah; je prepričan, da je treba okrepiti komunikacijske dejavnosti in zagotoviti finančna sredstva za večjo prepoznavnost institucij Unije in obveščanje o njihovem prispevku v boju proti gospodarski in finančni krizi;

62.  poudarja dejstvo, da je tudi letos v tem razdelku na voljo zelo omejena razlika do zgornje meje (25,6 milijona EUR), zato bo manevrski prostor v primeru, da bodo potrebni novi ukrepi ali odločitve o prednostnih nalogah pri financiranju, ki neposredno zadevajo državljane, zelo majhen;

Razdelek 4

63.  ugotavlja, da so sredstva za obveznosti in plačila v predlogu proračuna za leto 2013 za 0,7 % oziroma 5,1 % večja kot v proračunu 2012, in sicer znašajo 9 467,2 milijona EUR oziroma 7 311,6 milijona EUR; poudarja, da je to povečanje manjše, kot ga Komisija predlaga za proračun kot celoto;

64.  opominja, da je treba bolj uskladiti prizadevanja za financiranje zunanjih ukrepov med Unijo in državami članicami, da se prepreči prekrivanje in podvajanje skromnih virov; poudarja, da je treba spodbujati sodelovanje in usklajevanje ukrepov z drugimi mednarodnimi, lokalnimi in regionalnimi donatorji, da se optimizira uporaba sredstev in ustvarijo sinergije; meni, da je v času gospodarskih težav prav tako pomembno povečati prilagodljivost pri načrtovanju in izvajanju instrumentov ter skromne vire dopolniti z instrumenti z učinkom vzvoda, kar bo omogočilo uporabo in ponovno uporabo vloženih in ustvarjenih sredstev;

65.  je seznanjen s precejšnjim povečanjem predlagane razlike do zgornje meje v razdelku 4 za 272,3 milijona EUR v primerjavi s finančnim načrtom za leto 2013 (z 119,6 milijona EUR na 391,9 milijona EUR), kar je neto učinek povečanja obveznosti za instrumente ENPI (za 51,7 milijona EUR), ICI in ICI + (0,3 milijona EUR več kot v finančnem načrtu) ter manjšega povečanja obveznosti za garancijski sklad (-104,5 milijona EUR), instrument za predpristopno pomoč (-99,3 milijona EUR), makrofinančno pomoč (-37,4 milijona EUR), instrument razvojnega sodelovanja (-28,6 milijona EUR) in instrument za stabilnost (-41,4 milijona EUR); poziva Komisijo, naj posreduje prepričljivo razlago, zakaj je bilo potrebno tako obsežno zmanjšanje sredstev za nekatere programe glede na finančni načrt; poudarja, da je sicer zmanjševanje obsega programov, katerih izvrševanje ni zadostno, lahko dobrodošlo, če prinaša večjo učinkovitost, vendar sredstev ne bi smeli zmanjševati vsevprek; opozarja, da uporaba umetno ustvarjene velike razlike do zgornje meje kot pogajalskega orodja v proračunskem postopku ne more veljati za dobro proračunsko prakso;

66.  še zlasti obžaluje zmanjševanje proračunskih sredstev na področju razvojnega sodelovanja; se sprašuje, ali je to v skladu z mednarodnimi obveznostmi EU, da se do 2015 0,7 BNP nameni razvojnim ciljem tisočletja; obžaluje, da se bo skupna raven obveznosti, kot je predlagana v proračuna za leto 2013 za instrument za razvojno sodelovanje, povečala manj, kot znaša ocenjena stopnja inflacije, in da je predlagana skupna raven plačil za ta instrument manjša od ravni iz leta 2012; poziva Komisijo, naj poskrbi za bolj povezan, realistični in bolje načrtovan pristop k financiranju instrumenta;

67.  ugotavlja, da predlog predvideva povečanje proračunskih sredstev za evropski sosedski instrument, za potrebe držav, ki se soočajo z velikimi političnimi in gospodarskimi spremembami; pozdravlja poudarek na vzhodnem partnerstvu in znova izraža podporo državam južne soseščine, ki se soočajo z zgodovinskimi izzivi po arabski pomladi; meni, da poročanje Komisije o uporabi načela „več za več“ ni zadovoljivo, in jo poziva, naj oblikuje jasna merila, kako naj se to načelo izvaja;

68.  meni, da je zadostna finančna pomoč EU palestinskim oblastem in UNRWA še vedno potrebna, da se bo mogoče ustrezno in celovito odzvati na politične in humanitarne razmere na Bližnjem vzhodu ter na mirovni proces; opozarja na posebej težavne okoliščine, s katerimi se trenutno sooča UNWRA, zlasti zaradi dogodkov v Siriji; ugotavlja, da je neto učinek povečanja obveznosti za evropski instrument sosedstva in partnerstva v glavnem posledica nadaljnje podpore zasedenim palestinskim ozemljem v enaki višini kot v predlogu proračuna za leto 2012;

69.  poudarja, da je zahvaljujoč trdni zavezi Parlamenta letni prispevek EU za palestinske oblasti, UNRWA in bližnjevzhodni mirovni proces v zadnjih letih znašal 300 milijonov EUR, in opominja, da se je proračunski organ v proračunskem spravnem postopku sporazumel o dodelitvi 200 milijonov EUR v letu 2012, pod pogojem, da bo v ta namen v proračunskem letu 2011 dodeljenih dodatnih 100 milijonov EU iz neporabljenih sredstev; poziva k zavezi o financiranju, ki bo ustrezalo dejanskim potrebam, že v začetku proračunskega leta, da bo lahko EU učinkovito podprla vzpostavljanje trajnega miru; vztraja, da je treba uvesti strog finančni nadzor in da se Evropskemu parlamentu posreduje podrobno razčlenitev in oceno odhodkov;

70.  je seznanjen z dejstvom, da se bodo s pristopom Hrvaške k Uniji sredstva za instrument za predpristopno pomoč zmanjšala za 67,6 milijona EUR; je kljub temu zaskrbljen, ker Komisija predlaga večje zmanjšanje podpore, kot je bilo pričakovano, za gradnjo institucionalnih zmogljivosti v državah kandidatkah z zmanjšanjem sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč za Hrvaško (v celoti 29,14 milijona EUR manj v primerjavi z letom 2012), medtem ko je sredstva v isti vrstici za morebitne države kandidatke povečala (10,5 milijona EUR več v primerjavi z letom 2012); opozarja, da so institucionalne zmogljivosti izjemnega pomena za pravilno uporabo finančnih sredstev Unije, tako v državah kandidatkah kot v morebitnih državah kandidatkah; pozdravlja predlagano povečanje obveznosti za predpristopno pomoč za razvoj podeželja za 10,2 % v primerjavi s proračunom iz leta 2012;

71.  ponovno opozarja, da je treba zlasti v času varčevanja preudarno načrtovati sredstva za prevzem obveznosti v vseh proračunskih vrsticah skupne zunanje in varnostne politike, da bo denar EU mogoče usmeriti k ukrepom, kjer je najbolj potreben, ter čim bolj upoštevati prilagodljivost in nepredvidljivost operacij te politike; v zvezi s tem pozdravlja pozive k večjim sinergijam, med drugim z združevanjem, delitvijo in povezovanjem zmogljivosti ter z boljšim delovanjem, načrtovanjem in izvajanjem misij in operacij; pozdravlja prizadevanja za jasen in popoln pregled nad misijami skupne zunanje in varnostne politike; namerava natančno preučiti 9,2 % povečanje obveznosti za skupno zunanjo in varnostno politiko v letu 2013;

72.  se zaveda, da se je treba odzvati na nadregijske izzive, ki jih predstavljata organizirani kriminal in nedovoljeno trgovanje, na potrebo po zaščiti bistvene infrastrukture ter na tveganja za javno zdravje in boj proti terorizmu; vendar poziva Komisijo, naj predloži dokaze, zakaj je v letu 2013 potrebno 50 % povečanje sredstev za te ukrepe;

Razdelek 5

73.  ugotavlja, da so skupni upravni odhodki za vse institucije ocenjeni na 8 544,4 milijonov EUR, kar je za 3,2 % več kot v letu 2012, pri čemer razlika do zgornje meje znaša 636,6 milijona EUR, vključno z dodatnimi odhodki zaradi pristopa Hrvaške;

74.  se zaveda, da si je večina institucij, vključno z Evropskim parlamentom, prizadevala, da bi omejila povečanje svojih upravnih proračunov na stopnjo, nižjo od pričakovane inflacije, pri čemer niso vključeni stroški pristopa Hrvaške; v tem smislu poudarja, da je treba dolgoročno racionalizirati upravne vire, in vztraja, da je treba v ta namen izboljšati medinstitucionalno sodelovanje na področjih, kot so človeški viri, prevajanje, tolmačenje, nepremičnine in informacijska tehnologija;

75.  poudarja, da so razlog za povečanje za 3,2 % v primerjavi z letom 2012 zakonske ali pogodbene obveznosti, kot je prilagoditev pokojnin ali plač; vseeno ugotavlja, da je Komisija več kot spoštovala svoje zaveze, da nominalno povečanje upravnih odhodkov v razdelku 5 v primerjavi z letom 2012 ne bo preseglo napovedane stopnje inflacije v višini 1,9 %, kot je komisar za proračun in finančno načrtovanje pojasnil v pismu z dne 23. januarja 2012;

76.  je seznanjen, da je to dosegla z zmanjšanjem števila delovnih mest v kadrovskem načrtu Komisije za več kot 1 % že v letu 2013, zlasti na področju upravne podpore, proračunskega poslovodenja in boja proti goljufijam, pa tudi z nadaljnjim zmanjšanjem drugih upravnih odhodkov; zahteva dodatno pojasnilo, ali je bilo tolikšno zmanjšanje števila delovnih mest res potrebno za realno zamrznitev upravnih odhodkov, saj je Komisiji v letu 2012 uspelo nominalno zmanjšati upravne odhodke, ne da bi se zatekla k takšnim ukrepom;

77.  pozdravlja ta prizadevanja za proračunsko konsolidacijo na področju upravnih odhodkov v času gospodarskega in proračunskega omejevanja na nacionalni ravni; se zaveda, da morajo vse institucije EU prispevati k tej konsolidaciji; je vseeno zaskrbljen, da bi utegnili imeti takšni ukrepi negativne posledice za nemoteno, redno in učinkovito izvajanje evropskih ukrepov in programov v sodobni upravi, zlasti ker je treba nagraditi uspešnost in kakovost storitev, ob upoštevanju geografskega ravnovesja, predvsem v času, ko se pristojnosti EU še naprej povečujejo, Uniji pa se pridružujejo nove države; pozdravlja podatke o področjih, pri katerih je bilo število delovnih mest povečano, kot so evropsko ekonomsko upravljanje, enotni trg ter varnost in pravosodje, vendar zahteva podobne podatke za politična področja in vrste delovnih mest, pri katerih je bilo število zaposlenih zmanjšano v primerjavi z letom 2012;

78.  glede na povedano znova poudarja, da je treba pri krčenju delovnih mest vedno najprej opraviti oceno vpliva ter v celoti upoštevati med drugim pravne obveznosti Unije, njene prednostne naloge, pa tudi nove pristojnosti in obsežnejše naloge institucij, ki izhajajo iz pogodb; poudarja, da je treba pri takšni oceni natančno upoštevati posledice za posamezne generalne direktorate in službe, zlasti glede na njihovo velikost in delovne obremenitve, pa tudi za vrste zadevnih delovnih mest iz letnega pregleda človeških virov Komisije (oblikovanje politik, vodenje programov, upravna podpora, proračunsko poslovodenje, boj proti goljufijam, jezikovne storitve itd.);

79.  poudarja, da je treba na številnih področjih ukrepanja EU zagotoviti zadostno število zaposlenih, odvisno od faze izvrševanja programov, novih prednostnih nalog in drugih dogodkov; zato namerava temeljito pregledati splošni razvoj števila zaposlenih v posameznih direktoratih in službah, tudi glede prednostnih nalog iz tega poročila; poleg posredovanja podrobnejših zadevnih informacij Komisijo poziva, naj opravi podobno temeljito oceno učinka predlaganega splošnega krčenja delovnih mest, tudi ob upoštevanju nadaljnjih krčenj delovnih mest Komisije na dolgi rok, in o tem poroča Parlamentu; vztraja, da je to pogoj, da bo proračunski organ potrdil – odvisno seveda od rezultatov te ocene – zmanjšanje delovnih mest za 1 % v letu 2013;

80.  meni, da še vedno ostajajo vprašanja glede velikega števila dragih vodstvenih položajev pri najvišjih razredih uslužbencev Evropske službe za zunanje delovanje; zato službo poziva, naj posreduje dodatne informacije, zlasti o precejšnjem povečanju (9,2 %) števila delovnih mest AD 14 v predlogu proračuna; poziva jo tudi, naj posreduje dodatne informacije o precejšnjem povečanju predlaganih proračunskih sredstev za varnost in nadzor stavb (57,2 %);

81.  je prepričan, da sta preprečevanje in posredovanje med stroškovno najučinkovitejšimi načini za obvladovanje sporov, saj preprečujeta njihovo zaostrovanje v nasilje; zato pozdravlja predlog o uvedbi proračunske vrstice v višini 500 000 EUR za podporno službo za preprečevanje konfliktov in posredovanje v proračunu Evropske službe za zunanje delovanje, potem ko se bo konec leta uspešno zaključil pripravljalni ukrep, ki ga je predlagal Evropski parlament.

82.  meni, da je treba evropske šole ustrezno financirati, da bo mogoče urediti posebni položaj otrok uslužbencev v institucijah EU; je seznanjen, da je v ta namen predvidenih skupaj 180,7 milijonov EUR, kar je 6,8 % več kot v letu 2012 in več, kot je predvideno v finančnem načrtu; bo ne glede na to pozorno preučil proračunske vrstice za vse evropske šole in med obravnavo uvedel spremembe, ki se mu bodo zdele primerne;

Pilotni projekti – pripravljalni ukrepi

83.  poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot osrednjih orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in za utiranje poti novim dolgoročnim pobudam na regionalni ravni in na ravni EU, ki utegnejo postati dejavnosti in programi EU za izboljšanje življenja državljanov EU; namerava opredeliti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov na podlagi ocene in priporočil Komisije ter pozorno preučiti trajnostnost in dolgotrajnost rezultatov, ki naj bi jih prinesli;

84.  v skladu s prilogo II, delom D Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 namerava Komisiji posredovati prvi začasni seznam morebitnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov za proračunsko leto 2013; pričakuje, da bo Komisija pripravila utemeljeno analizo okvirnih predlogov Parlamenta; poudarja, da začasni seznam ni ovira za uradno vložitev in sprejetje dopolnitev med obravnavo proračuna v Parlamentu glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

85.  opozarja, da je bilo v proračunskem postopku za leto 2012 sprejetih 70 pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 105,45 milijona EUR za prevzem obveznosti v vseh razdelkih; poudarja, da če bo proračunski organ za leto 2013 sprejel približno enako število pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov s podobno porazdelitvijo po razdelkih, bo že takoj porabljenih 54 % razlike do zgornje meje v razdelku 1a, 27 % razlike do zgornje meje v razdelku 3a in 37 % razlike do zgornje meje v razdelku 3b;

86.  je seznanjen s predlogom Komisije za štiri pripravljalne ukrepe in dva pilotna projekta v skupnem znesku 15,5 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti; namerava natančno preučiti cilje in vsebino teh predlogov ter preveriti zahtevane zneske;

Agencije

87.  ugotavlja, da v predlogu proračuna za leto 2013 skupni prispevek za decentralizirane agencije EU znaša 748 milijonov EUR (in sicer 0,5 % celotnega proračuna EU), kar je 24 milijonov EUR ali 3,2 % več kot v proračunu za leto 2012 (vključno z namenskimi prejemki); se zaveda, da je razlog za to povečanje predvsem osem agencij v začetni fazi, ki jim je treba zagotoviti zadostna sredstva, in sedem agencij z razširjenimi nalogami, da ne bi bilo ovirano njihovo delovanje; ugotavlja, da se je prispevek EU za agencije, ki že poslujejo s polno hitrostjo, nominalno zmanjšal, vseeno pa se je število zaposlenih povečalo za 1,2 %; ugotavlja, da imajo agencije skupaj 5.115 delovnih mest v kadrovskih načrtih, kar je 257 delovnih mest več, ta pa so dodeljena v glavnem agencijam z novimi nalogami in agencijam v začetni fazi;

88.  ugotavlja, da je Komisija prvič doslej zmanjšala proračunske zahteve skoraj vseh agencij, ki so upoštevale skupne zneske iz finančnega načrta; to vključuje tiste agencije, ki delujejo na področju prednostnih nalog parlamenta, kar skupaj znaša približno 44 milijonov EUR; opozarja, da je treba temeljito analizirati metodologijo, razloge in morebitne učinke tega zmanjšanja glede na več resolucij, nazadnje o razrešnici za leto 2010, v kateri je poudarjeno, da bi moral pregled agencij, ki ga izvaja medinstitucionalna delovna skupina, voditi k strukturnim izboljšavam njihovega učinka in stroškovne učinkovitosti med drugim z opredelitvijo področij, kjer prihaja do podvajanja in prekrivanja dejavnosti obstoječih agencij; znova poudarja, da proračunska sredstva agencij EU še zdaleč niso sestavljena samo iz upravnih odhodkov, temveč prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in splošnih ciljev EU, kot jih določi zakonodajni organ, hkrati pa omogočajo prihranke na nacionalni ravni;

o
o   o

89.  meni, da bi lahko bile te točke še posebej zanimive za trialog, ki bo potekal 9. julija 2012:

90.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0077.