Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 19. januarja 2012 o strategiji EU za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006),

–  ob upoštevanju členov 7 in 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo (2007–2013)(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 6. maja 2009 o predlogu uredbe Sveta o zaščiti živali pri usmrtitvi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini(6),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 15. marca 2012 o določitvi največ 8-urne omejitve za prevoz živali za zakol v Evropski uniji(7);

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 13. oktobra 2011 o upravljanju populacije psov v Evropski uniji(8);

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za kmetijstvo in ribištvo z dne 29. novembra 2010 o dobrem počutju psov in mačk,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2011 z naslovom „Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti“ (COM(2011)0748),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2011 o učinku Uredbe (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom (COM(2011)0700),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Agencije za varnost hrane z dne 2. decembra 2010 o dobrem počutju živali med prevozom(9),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Agencije za varnost hrane z dne 13. decembra 2011 o smernicah za oceno tveganja za dobro počutje živali(10),

–  ob upoštevanju opredelitve dobrega počutja živali Svetovne organizacije za zdravje živali(11),

–  ob upoštevanju dvanajstih dodatnih načel in meril za dobro počutje živali, ki so bila razvita v okviru projekta „Welfare Quality“(12),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 78/923/EGS z dne 19. junija 1978 o sklenitvi Evropske konvencije za zaščito rejnih in proizvodnih živali(13),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu hišnih živali(14),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali(15),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih(16),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene(17),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2009 z naslovom „Vključitev trajnostnega razvoja v politike EU: pregled strategije Evropske unije za trajnostni razvoj v letu 2009 (COM(2009)0400),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. oktobra 2009 o možnostih označevanja dobrega počutja živali in vzpostavitvi evropske mreže referenčnih centrov za zaščito in dobro počutje živali (COM(2009)0584);

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter stališč Odbora za okolje, javno zdravje in varnost in Odbora za peticije (A7-0216/2012),

A.  ker je visoka raven dobrega počutja živali, ki je del trajnostnega razvoja, pomembna za zaščito zdravja živali ter za zagotovitev produktivnosti, čeprav prinaša dodatne stroške delovanja, ki niso sorazmerno porazdeljeni po prehranski verigi;

B.  ker bi slabšanje zdravstvenega stanja divjih živali, katerih število se v večini držav članic povečuje, lahko povzročilo hitrejše širjenje nalezljivih bolezni na domače živali in hkrati imelo škodljiv učinek na javno zdravje;

C.  ker predpisi EU in nacionalni predpisi o dobrem počutju živali zaradi svoje kompleksnosti in različnih razlag povzročajo pravno negotovost in lahko resno poslabšajo konkurenčni položaj proizvajalcev v nekaterih državah članicah; ker v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU pomanjkljivo izpolnjevanje zahtev, neusklajeni standardi in neobstoj pravnih mejnikov izkrivljajo konkurenco in povzročajo neenake pogoje;

D.  ker nacionalni predpisi o dobrem počutju živali ne smejo biti v nasprotju z načeli enotnega trga EU;

E.  ker bi novi pristop k dobremu počutju živali moral temeljiti na trdnih znanstvenih dokazih in najboljšem znanstvenem znanju ob upoštevanju potrebe po poenostavitvi, stroškovni učinkovitosti in uporabnosti standardov, pa tudi skladnosti, zlasti z okoljsko politiko in politiko javnega zdravja;

F.  ker sodobni potrošniki upravičeno pričakujejo, da bodo rejne živali deležne enakih nujnih potrebščin kot človek: dobre hrane, dobrih življenjskih razmer in primerne zdravstvene oskrbe;

G.  ker so standardi glede zdravja živali temeljnega pomena za živinorejo v Evropi, kar ima vse večji vpliv na stopnjo konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva;

1.  pozdravlja splošno strategijo EU za dobro počutje živali za obdobje 2012–2015;

2.  opozarja, da se člen 13 Pogodbe uporablja splošno in je kot tak enako pomemben kot določbe o varstvu okolja ali potrošnikov in ima prednost pred politiko notranjega trga;

3.  poudarja, da je dobro počutje celovito in večplastno vprašanje, ki vpliva na mednarodno in domačo politiko ter ima pomembno etnično, znanstveno, gospodarsko, kulturno in politično razsežnost;

4.  pozdravlja namero Komisije, da bo prednostno obravnavala vprašanje skladnosti z zakonodajo na področju dobrega počutja živali;

5.  pozdravlja dejstvo, da strateški dokument opisuje politiko, pri kateri svobodna izbira potrošnikov mobilizira potrošniške trge za živalim prijazne proizvode ter usmerja sile skupnega trga za dobro počutje rejnih živali;

6.  obžaluje dejstvo, da nekaterih ukrepov iz akcijskega načrta za obdobje 2006–2010 ni bilo mogoče uresničiti, in poziva Komisijo, naj ciljne datume za nove ukrepe uskladi z zakonitimi roki;

7.  obžaluje dejstvo, da strategija ni dobila finančne podpore, ki jo je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 5. maja 2010; poziva Komisijo, naj po potrebi poveča svojo podporo, in sicer s ponovno določitvijo prednostnih nalog in z zagotovitvijo boljšega in doslednejšega vključevanja dobrega počutja živali v druga področja politik EU, kot so potrošniška politika, raziskovalni programi in skupna kmetijska politika;

8.  pozdravlja reformne predloge Komisije in njeno zavezanost dobremu počutju živali; poudarja pomen trdne podpore za kmete, ki spoštujejo standarde in dobre prakse pri vzreji živine ter vlagajo v boljše kmetijske obrate; poudarja pomen ustreznega financiranja za prihodnjo skupno kmetijsko politiko, saj potrebujemo proračun, ki bo združljiv z našimi ambicijami;

9.  poudarja, da se kmetje danes soočajo s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, in morajo izpolnjevati številne zahteve, med katere sodi tudi dobro počutje živali; zato poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno skladnost politik v skladu s členom 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

10.  poziva države članice, naj učinkoviteje izkoriščajo priložnosti za pomoč, ki jih nudijo skladi EU za razvoj podeželja in sedmi okvirni program (2007–2013) generalnega direktorata za raziskave za spodbujanje uporabnih raziskav ter naložbe v inovativne in moderne rešitve za dobro počutje živali; poziva države članice in Komisijo, naj povečajo naložbe v raziskave in razvoj novih tehnik in tehnologij za dobro počutje živali;

11.  obžaluje, da strategija ne izkorišča priložnosti, ki jih nudijo politike na področju trajnostne potrošnje in proizvodnje, zelenih javnih naročil in družbene odgovornosti podjetij za spodbujanje visokih ravni standardov dobrega počutja živali;

12.  poziva Komisijo, naj bo bolj ambiciozna pri vključevanju vzajemnosti standardov na področju dobrega počutja živali med prednostne naloge kot netrgovinski dejavnik v svojo trgovinsko politiko in pogajanja o večstranskih in dvostranskih mednarodnih trgovinskih sporazumih ter naj spodbuja dobro počutje živali v tretjih državah, tako da za uvožene živali in izdelke zahteva enakovredne standarde in strog nadzor;

13.  poziva Komisijo, naj pred začetkom pogajanj o trgovinskih sporazumih oceni standarde dobrega počutja živali, ki se uporabljajo v tretjih državah, in poroča o njih; poziva Komisijo, naj to nalogo brez odlašanja izvede tudi v državah, s katerimi trenutno potekajo trgovinska pogajanja;

14.  poziva Komisijo, naj v prihodnje Evropskemu parlamentu ne posreduje prostotrgovinskih sporazumov, ki za uvožene proizvode ne zagotavljajo enakovrednih predpisov o dobrem počutju živali kot za evropske proizvode;

15.  prav tako pozdravlja namero Komisije, da preuči, kako bi bilo mogoče dobro počutje živali bolje vključiti v okvir evropske sosedske politike;

16.  poziva Komisijo, naj vztraja, da Svetovna trgovinska organizacija netrgovinske dejavnike hitro vključi v strategijo za svetovno trgovino ter tako prepreči izkrivljanje konkurence med državami članicami EU, ki morajo spoštovati najstrožje standarde dobrega počutja živali na svetu, in tretjimi državami;

17.  meni, da bi bilo treba obvezno obvestiti potrošnike, če je uvoženi proizvod ali proizvod, ki vsebuje uvoženi proizvod, izdelan iz živali, ki so bile gojene v drugačnih pogojih, kot jih zahtevajo evropski predpisi o dobrem počutju živali;

18.  izraža obžalovanje, da strategija ne odraža pomena zdravja živali za dobro počutje živali ter povezave med zdravjem živali in javnim zdravjem; poziva Komisijo, naj v tej strategiji uporablja načelo „eno zdravje“ in zagotovi učinkovito usklajevanje s strategijo za zdravstveno varstvo živali, saj ustrezna vzreja živine med drugim pripomore k preprečevanju širjenja bolezni in protimikrobne odpornosti;

19.  opominja, da je Parlament v resoluciji z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike poudaril, da je treba v celoti razumeti, kdaj, kje, kako in na katerih živalih se protimikrobne snovi danes dejansko uporabljajo, ter meni, da bi Komisija morala take podatke brez odlašanja zbirati, analizirati in javno objaviti;

20.  ugotavlja, da je v EU nujno cepljenje in včasih preventivno cepljenje dovoljeno, a da predpisi še vedno ovirajo mednarodno prodajo proizvodov iz cepljenih živali; ugotavlja, da te omejitve ne upoštevajo ustrezno napredka na področju tehnologije cepiv in diagnostike; zahteva od Evropske komisije, naj kjer je to mogoče prekliče tiste omejevalne trgovinske ukrepe, ki brez potrebe prepovedujejo uporabo cepiv;

21.  poziva Komisijo, naj nameni ustrezno pozornost zdravstvenim tveganjem, ki jih predstavljajo divje živali; meni, da je precej novih nalezljivih bolezni zoonoz (torej se prenašajo med prosto živečimi in domačimi živalmi ter ljudmi), in se zaveda, da lahko trgovanje s prosto živečimi živalmi ter spremembe rabe in upravljanja tal prinesejo nove ali spremenjene interakcije med ljudmi, domačimi in prosto živečimi živalmi, kar lahko prispeva k prenosu bolezni; poudarja potrebo po skladnosti med politikami za zdravje živali, njihovo dobro počutje ter trgovino;

22.  poziva Komisijo, naj do leta 2015 pripravi poročilo o zdravstvenem stanju divjih živali in nevarnosti okužbe domačih živali in ljudi;

23.  poziva Komisijo, naj aktivno in nenehno izboljšuje predpise o dobrem počutju živali v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 338/97(18) o trgovini s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (kakor je bila spremenjena);

24.  poudarja, da je populacija psov in mačk v EU ocenjena na približno sto milijonov živali ter da ni zakonodaje EU, ki bi skrbela za dobro počutje hišnih živali;

25.  poziva, naj se na seznam dejavnosti doda priprava poročila o potepuških živalih, ki naj priporoči konkretne, etične in trajnostne rešitve za države članice in vključuje oceno prilagojenega sistema za registracijo in elektronsko identifikacijo hišnih živali;

26.  poudarja, da obvezna identifikacija mačk in psov skupaj z učinkovitim in zanesljivim sistemom registracije zagotavljata sledljivost ter da sta ključnega pomena za uspešno obvladovanje zdravja in dobrega počutja živali, saj prispevata k spodbujanju odgovornega lastništva in ohranjanju javnega zdravja;

27.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj ratificirajo Evropsko konvencijo o zaščiti hišnih živali in prenesejo njene določbe v nacionalne pravne sisteme;

28.  poziva države članice, naj sprejmejo celovite strategije za upravljanje populacije psov, ki bodo vključevale ukrepe, kot so zakoni o nadzoru števila psov in proti krutemu ravnanju ter podpora veterinarskim postopkom, kar vključuje cepljenje proti steklini in sterilizacijo za nadzor števila neželenih psov, ter spodbujanje odgovornega lastništva hišnih živali, kot je bilo zahtevano v svoji izjavi z dne 13. oktobra 2011;

29.  poziva Komisijo, naj v svoji študiji v letu 2014 o dobrem počutju psov in mačk v komercialnih dejavnostih predlaga konkretne rešitve za preprečevanje vzreje psov in mačk ter trgovanja z njimi na način, ki bo verjetno povzročil težave glede dobrega počutja;

Izvrševanje na prvem mestu

30.  se strinja s Komisijo, da je izpolnjevanje zahtev iz predpisov o dobrem počutju živali, kljub doseženemu napredku na več področjih, še vedno pomanjkljivo; opominja Komisijo, da veljavna zakonodaja o dobrem počutju živali v veliki meri že zadostuje, a se še ne uporablja v vseh državah članicah v želenem obsegu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo spoštovanje zakonodaje o dobrem počutju živali v vseh državah članicah;

31.  obžaluje, da se Direktiva Sveta 1999/22/ES o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih sedem let po njeni dokončni uveljavitvi še vedno ne izvaja v celoti v vseh državah članicah; ponovno poudarja, da so v tej direktivi natančno določeni pogoji za živali v živalskih vrtovih in njihovo dobro počutje, kar bi bilo treba izvajati;

32.  pozdravlja „preferenčni kodeks ravnanja za živalske vrtove“ Komisije in poziva, naj Komisija vanj vključi smernice o najboljši praksi glede ustreznega zadrževanja živali prosto živečih vrst v ujetništvu;

33.  meni, da je eno od področij, kjer je potrebno boljše izvrševanje zakonodaje, prevoz živali, ki ga je treba izboljšati ob upoštevanju znanstvenih podatkov, ki jih je zbrala Evropska agencija za varnost hrane v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005(19), čeprav traja le zelo omejen čas v življenju živali,

34.  poudarja, da bi bilo treba v vseh državah članicah EU v celoti izvajati in spoštovati celoten sklop veljavne zakonodaje o dobrem počutju živali; vendar meni, da neizvajanje ne bi smelo ovirati nove zakonodaje na področjih, kjer je treba zakonodajo posodobiti glede na nova znanstvena odkritja, ali v primeru vrzeli;

35.  opozarja, da obstajajo neravnotežja v prehranski verigi, zaradi katerih so primarni proizvajalci v neugodnem položaju in da te razmere omejujejo obseg naložb v dobro počutje živali na ravni kmetij;

36.  opozarja na stroške za proizvajalce in možnost izgube konkurenčnosti zaradi sprejetja novih in spreminjajočih se standardov dobrega počutja živali; ugotavlja, da ti stroški pogosto niso upoštevani v znesku, ki ga dobijo kmetje;

37.  pozdravlja predlog, da bi morali biti potrošniki bolje obveščeni o obstoječih predpisih EU o dobrem počutju živali; poziva Komisijo, naj kmete učinkoviteje vključi v raziskovalne projekte in kampanje; poudarja potrebo po večji ozaveščenosti potrošnikov o dodatnih stroških, povezanih s strožjimi predpisi o dobrem počutju živali, ter po enakomerni porazdelitvi teh stroškov po celotni prehranski verigi;

38.  poziva Komisijo, naj v primerih, kjer obstajajo jasni znanstveni dokazi o težavah na področju dobrega počutja in prevoza živali, prilagodi ali uvede nove instrumente politike za rešitev teh težav ob upoštevanju boljše porazdelitve stroškov dobrega počutja živali vzdolž prehranske verige; meni, da bi lahko ti instrumenti vključevali zakonodajo za posamezno vrsto, na rezultatih temelječe kazalnike dobrega počutja živali in merila, povezana s sistemom ocenjevanja tveganja, ki se uporablja na področju varnosti hrane;

39.  poudarja, da je treba v novo zakonodajo o dobrem počutju živali uvesti ustrezno utemeljene pravne mejnike za prehodno obdobje, in sicer v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi;

40.  poziva k oblikovanju novega sistema celovitega predhodnega posredovanja za zagotavljanje skladnosti; poudarja, da bi bilo treba z novim postopkom, ki zahteva tesno sodelovanje s Komisijo, zgodaj ugotoviti, katere države članice imajo težave pri spoštovanju roka; predlaga, naj se vzpostavijo forumi dobre prakse, ki bi Komisiji, državam članicam in ustreznim zainteresiranim stranem omogočili izmenjavo informacij o najboljšem načinu za spoštovanje teh rokov, naj države članice pripravijo načrte izvajanja z mejniki in cilji do roka po etapah ter naj se začne študija, s katero bi ugotovili, kako bi lahko evropski organi pomagali zagotoviti popolno spoštovanje zakonodaje o dobrem počutju živali;

41.  poudarja, da je treba Komisiji in še posebej Uradu za prehrano in veterinarstvo dodeliti več sredstev v skladu s proračunskimi priporočili in pooblastili EU za ustrezen nadzor inšpekcijskih pregledov dobrega počutja živali, ki jih izvajajo države članice, pri čemer bi bilo treba izvesti določen delež nenapovedanih pregledov, in za obravnavo kršitev; poziva države članice, naj zagotovijo zadostno število ustrezno usposobljenih inšpektorjev za dobro počutje živali, in sicer z usklajenimi ukrepi za uspešnost, ki bodo zagotovili dosledne preglede v vseh državah članicah, ter naj razmislijo o tem, da bi organizacijam proizvajalcev dale več odgovornosti in pooblastil;

42.  poziva države članice EU, naj zagotovijo, da bodo kršitve predpisov EU o dobrem počutju živali učinkovito in sorazmerno kaznovane ter da bodo vsako sankcijo spremljale obširne informacije in smernice pristojnih organov ter primerni popravni ukrepi;

43.  opozarja na nasprotovanje Evropskega parlamenta uporabi inšpekcijskih pomočnikov z zasebnimi pogodbami v klavnicah za sektor rdečega mesa; meni, da morajo higienske inšpekcije v tem sektorju izvajati neodvisni inšpektorji za meso;

44.  je seznanjen s končnim rokom marca 2013 za prepoved prodaje novih kozmetičnih izdelkov, ki so bili preizkušeni na živalih; podpira ta rok in poziva Komisijo, naj ga ne podaljšuje;

45.  opozarja na obveznost Komisije, da za preverjanje skladnosti z Direktivo 2010/63/EU o preskusih na živalih prevzame nadzor nacionalnih inšpekcij, če obstajajo utemeljeni razlogi za zaskrbljenost;

46.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja raziskave metod preskušanja, kjer je za preskuse potrebnih manj živali, in spodbuja njihovo uporabo, kadar je to mogoče; v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj prizna in uporabi razširjeni preskus iz uredbe REACH;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo raziskovalni program Obzorje 2020 predvideval ustrezne priložnosti za raziskave na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti, trgovine s prostoživečimi živalmi, razvoja in potrjevanja nadomestnih metod za poskuse na živalih ter učinka nastajajoče tehnologije;

48.  poziva Komisijo, naj dobro počutje živali vključi med cilje prihodnjega 7. okoljskega akcijskega programa, pri čemer naj zlasti zagotovi vključitev strategij in ukrepov za zmanjšanje uporabe živali v raziskovalne namene;

49.  opozarja na zaskrbljenost, ki jo evropski državljani izražajo v peticijah Evropskemu parlamentu zaradi zlorabe izjem, ki v EU veljajo za zakol brez omamljanja; je zlasti zaskrbljen, ker se odstopanje za zakol živali brez omamljanja v nekaterih državah članicah v veliki meri zlorablja, kar škoduje dobremu počutju živali, kmetom in potrošnikom; poziva Komisijo, naj pospeši svojo oceno označevanja mesa živali, zaklanih brez omamljanja, in v skladu svojo zavezo, da bo oceno izvedla leta 2011, predloži svoje poročilo pred letom 2013; opozarja, da je vprašanje neobveščenosti potrošnikov o tem, ali je meso, ki ga kupujejo, meso živali, zaklanih brez omamljanja, zelo pomembno vprašanje javnega interesa, tako zaradi preglednosti kot tudi zaradi trpljenja živali; kljub temu poudarja, da označevanje ni alternativa pravilnemu izvrševanju, saj lahko potrošnike vodi samo, če so podani podatki preverjeni in pravilni;

50.  poudarja, da je treba uvesti učinkovitejše zaščitne ukrepe za živali, ki se iz EU izvažajo za zakol v tretje države;

51.  meni, da bi morale zakonodajo EU o dobrem počutju živali spremljati praktične in usklajene smernice, s katerimi bi zagotovili enotno uporabo in izvajanje zakonodaje, nanašale pa bi se na vprašanja, kot sta na primer primernost za prevoz ter zagotavljanje vode pred in med prevozom, na počivališčih in na cilju;

52.  se zaveda, da so vse pomanjkljivosti pri izvajanju pogosto posledica pravnih predpisov, ki jih v praksi ni mogoče izvajati;

53.  poudarja, da evropski državljani na Parlament redno naslavljajo peticije o tem, da države članice ne izvajajo določbe Uredbe (ES) št. 882/2004;

54.  opozarja Komisijo in države članice na njihove dolžnosti iz Uredbe (ES) št. 882/2004, da zagotavljajo primerljive podatke o dobrem počutju živali; poziva Komisijo, naj v primerih neskladnosti učinkovito ukrepa;

55.  poziva vse velike evropske trgovce na drobno, naj se s sprejetjem skupne javne deklaracije zavežejo, da bodo prodajali le proizvode, ki so skladni s standardi iz zakonodaje EU o dobrem počutju živali ali jih presegajo;

Komuniciranje in izobraževanje

56.  poudarja, da je pomembno, da se informacije in izobraževanje prilagajajo in da so na razpolago na regionalni in lokalni ravni, na primer z regionalnimi delavnicami in uporabo sodobne tehnologije, ter da informacije glede nove zakonodaje in znanstvenih spoznanj dosežejo vse rejce živali; opozarja na vlogo, ki bi jo pri tem lahko imela usklajena mreža centrov za dobro počutje živali EU;

57.  meni, da mora evropska mreža referenčnih centrov zagotavljati ustrezno, kakovostno, strokovno in dosledno podporo državam članicam in drugim zainteresiranim stranem glede najboljše prakse v zvezi z dobrim počutjem živali;

58.  poziva Komisijo, naj obstoječe smernice za dobro počutje živali ter druge prostovoljne pobude spodbuja z vzpostavitvijo spletnega portala, prek katerega bi bilo mogoče take dokumente, ki so bili potrjeni, zbirati in razširjati;

59.  poziva države članice, naj bolje izkoristijo določbe o čezmejnem prenosu znanja o dobrem počutju živali, sistemih reje in nadzoru bolezni v okviru programov za razvoj podeželja in regionalni razvoj, ki jih financira EU;

60.  meni, da bi morale zahteve glede dobrega počutja živali postati obvezne v prihodnjih programih za razvoj podeželja; poleg tega meni, da bi se morala evropska dodana vrednost visokih standardov dobrega počutja živali odražati v stopnjah sofinanciranja;

Okvirna zakonodaja

61.  pozdravlja vključitev evropske okvirne zakonodaje o dobrem počutju živali v to strategijo, kot je predlagal Parlament, in poziva Komisijo, naj poda svoj predlog skupaj z revizijo Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali(20), ki je predvidena v letu 2013; meni, da bi morala biti ta okvirna zakonodaja jasno napisana, pripravljena po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, njen poudarek bi moral biti na vložkih in rezultatih, voditi pa bi morala k boljšemu počutju živali;

62.  poudarja, da bi morala biti taka okvirna zakonodaja orodje za poenostavitev in racionalizacijo veljavne zakonodaje o dobrem počutju živali; ugotavlja, da bi moral biti glavni cilj okvirne zakonodaje doseči boljšo in temeljitejšo stopnjo skladnosti z veljavno zakonodajo o dobrem počutju živali;

63.  opozarja, da so proizvajalci preobremenjeni z upravnimi zahtevami in da ta evropska okvirna zakonodaja glede na stalno iskanje upravnih poenostavitev ne bi smela povečati te obremenitve;

64.  opozarja, da bi moral po mnenju Parlamenta ta zakonodajni okvir temeljiti na potrjenih znanstvenih spoznanjih in dokazanih izkušnjah ter zajemati vse rejne in zapuščene živali, vključno s potepuškimi živalmi udomačenih vrst; opozarja, da je Parlament za živalske vrste, vzgojene za proizvodnjo hrane, pozval k nadaljnjemu razvoju projekta „Animal Welfare Quality“, kar zadeva njegovo poenostavitev in praktično uporabo;

65.  meni, da bi okvirna zakonodaja, ki bi bila tesno povezana z opredelitvami in priporočili Svetovne organizacije za zdravje živali, okrepila konkurenčnost imetnikov in lastnikov živali ter živinorejcev EU na mednarodnem trgu, pripomogla pa bi tudi k zagotavljanju pravične konkurence na notranjem trgu;

66.  meni, da bi morala evropska okvirna zakonodaja o dobrem počutju živali vzpostaviti enotno osnovno raven dobrega počutja živali po vsej Evropski uniji kot nujni pogoj za prosto in pravično konkurenco na notranjem trgu za domače proizvode in uvožene proizvode iz tretjih držav; vendar meni, da bi morale imeti države članice in regije možnost, da posameznim proizvajalcem ali skupinam proizvajalcev dovolijo vzpostaviti prostovoljne sisteme z večjimi učinki, pri čemer bi bilo treba preprečiti izkrivljanje konkurence in zaščititi konkurenčnost EU na mednarodnih trgih;

67.  opozarja, da po mnenju Parlamenta takšna okvirna zakonodaja proizvajalcem ne bi smela preprečevati uvedbe prostovoljnih sistemov, ki presegajo predpise EU, in meni, da bi morali biti ti sistemi prav tako znanstveno utemeljeni, promovirali pa bi jih lahko s certificiranimi in kohezivnimi oznakami; poziva Komisijo, naj nadgradi sporočilo COM(2009)0584 s pripravo študije in po potrebi zakonodajnih predlogov o sistemih označevanja mesa in mlečnih izdelkov na ravni EU za obveščanje potrošnikov o uporabljeni metodi vzreje in njenem učinku na dobro počutje živali, da bi bilo obveščanje potrošnikov kar najbolj učinkovito in skladno;

68.  meni, da bi morala evropska okvirna zakonodaja o dobrem počutju živali vključevati:

o
o   o

69.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 170. (2) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 89. (3) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 326. (4) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 25. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0238. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0083. (7) Sprejeta besedila , P7_TA(2012)0096. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0444. (9) EFSA Journal 2011; 9(1)1966. (10) EFSA Journal 2012; 10(1):2513. (11) OIE Kodeks o zdravstvenem varstvu kopenskih živali, člen 7.1.1. (2011). http://www.oie.int/index.php?id=169&L=0&htmfile=chapitre_1.7.1.htm. (12) www.welfarequality.net/everyone/43395/7/0/22. (13) UL L 323, 17.11.78, str. 12. (14) ETS 125 – Varstvo hišnih živali, 13.XI.1987. (15) UL L 165, 30.4.2004, str. 1. (16) UL L 94, 9.4.1999, str. 24. (17) UL L 276, 20.10.2010, str. 33. (18) UL L61, 3.3.1997, str. 1. (19) UL L 3, 5.1.2005, str. 1. (20) UL L 221, 8.8.1998, str. 23.